The Oldest Slovene Dolly in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NajstarejsI slovenski dnevnik v Ohio Oglosi v tem listu so uspešni !2^^xxiii._leto xxm. 1L&,VELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 5, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 209 WliNIIEV POLNOMOCIRU- munskega kralja KAROLA ^^iftunija se trga kos za kosom. - "Mi hoče-Rusijo!" vpije ljudska množica po ulicah mesta Cluja. ■Madžarsko vojaštvo na pohodu proti transilvaniji ^H^AREšta, "p 5. septembra. Iona Premierja generala moral i °^p8cuja, kateremu je Polnomoči, ki jih Jev pogoj za formira- I '®3 samo ima koncesij, pomilostitve T pravico vodstva Staja t,,^ in po imenu o- Povei^j, ' ^ nadalje vrhovni Metna ^ ^'^a.de. Njegova dol-jjj "^^Gznica Magda Lupe-trana upravičeno sma- "^orala tronom," pa bo ddde. bo , uezeie. ^"ira ' ^^nsilvanija, 4. sep-■ V Brasovu ji mpd brasovu se vrse ^^isti T -• °^unisti, Madžari in Ljudske množice kora- kajo po ulicah, kričeč: "Mi hočemo Rusijo!" ki naj se postavi po robu Madžarom, ki nameravajo zasesti polovico Transilvanije. To je bila prva javna zahteva po sovjetski pomoči. ORADEA, Transilvanija, 4. septembra. — Danes se je pričelo rumunsko vojaštvo umikati iz črte konkretnih in železobe-tonskih utrdb, ki so bile zgrajene napram Madžarski in ki so stale Rumunijo $50,000,000. Zasedba Transilvanije KISMARJA, na meji Transilvanije, 5. septembra. — Osemdeset tisoč madžarskih vojakov se je danes dvignilo na povelje admirala Horthyja na pohod proti Karpatom, da zasedejo transilvansko ozemlje, katerega jim je izročila na pritisk osišča Rumunija. , ® Rusije glede nove razmejitve med Rumunijo in Madžarsko B 11 --- so mnenja, da se ne bo iz tega izcimilo dobrega. — Turško časopisje napoveduje spopad med Nemčijo in Rusijo. septembra. -■-—--- ■ bo dajies mnenje, ^alu zavladalo med bolj napeto ^ Mpi. še kdaj iz- nemško - ruskega stoje, te J-i umunija tekom svo je 'zkušnje na Dunaju o ^^nireč garancijo S^®®staii^^^'^takljivosti njenih i *6 Sovi rečeno je, ^ bodo brigali za r da bodo ko- } V l5jj, ^ po svoji začrtani po-p . Vzpodbuja tudi sir posla- L%ki Rusija ^ PJ'avijo, da ni do- oj Molotov zadovolji-k sv^pj, od Rumunije, ko A nikar ne odstopi JSa transilvan- ^ se Rusija ^ Rumunski no- bof ozemlju, in sicer i ki • Pot m sicer kkdel ,/^htevala Moldavijo, S Rumunije. Rusija '%0 gy rumunski meji izbranh vojakov. ^^kega nemškega 3 dni i ®^tnika ^ ^^ki visoki nemški bojazen, da ute-h rumunski olj-li^^tov J Vzhodnem pobočju ? ^°der je samo pol J^tskih nekaterih novih baz. 4« "^Jašifj v nevarnosti "et^. 80 mnenja, Ural, zračna sila v polastiti glavnih bi bi- ''Potg, ^Če odrediti kako • Cim bi se Rusija »« s. ^r.i PRED- Čla^^N, 4. septem-Sovi^^Jajo tajne službe, ki na nje- "la v^dn^u odločili, da ® SHip. svoja potova-^^služevati letal. SVOJEVRSTNO POROČANJE TOMBSTONE, Arizona, 4. septembra. — V enem izmed prvih časnikov, ki je izhajal v Tombstone-u, so našli poročilo o nekem linčanju, ki je bilo v poročevalskem oziru zelo značilno. Neki časopis je meseca februarja leta 1884 poročal, kako je drhal vdrla v jetnišnico ter izvlekla iz nje Jacka Heatha, ki je bil obtožen umora. Koro-ner je izdal, ko je slišal, da je! množica Heatha obesila, o njegovi smrti sledeče poročilo: | "Ugotovljeno je, da je Jack Heath umrl zaradi pomanjkanja zraka." ANGLEŠKA POSADKA NA POTU V KANADO LONDON, 4. septembra. — Danes se je naznanilo, da je moštvo angleške vojne mornarice že na potu v Kanado, kjer bo nastopilo svojo službo na ameriških rušilcih, ki jih je Amerika izročila Angliji, ter od-plulo ž njimi v Evropo. j Takoj po svojem priplutju v Evropo bodo ti rušilci opremljeni s posebnimi napravami, ki jih bodo ščitile proti magnetič-nim minam, in z detektorji, ki naznanjajo bližino podmornic. Nacisti pričenjajo kvotirati biblijo Njihove izjave so podobne izjavi lisjaka, ki je rekel da je grozdje, katerega ni mogel doseči, prekislo. BERLIN, 4. septenibra. — U-radnik nemškega zunanjega u-rada, je komentirajoč o ameriško - angleški kupčiji z rušilci, kvotiral sledeči stavek iz sv. pisma: "On pa je šel in je prodal za skledo leče pravico svojega prvorojenstva." "Nemčija doznava, da je Velika Britanija prodala važne dele svojega imperija za 50 starih rušilcev," je rekel omenjeni u-radnik zunanjega ministrstva. To pomeni začetek likvidacije angleškega imperija." Avtorizirani krogi pravijo, da bodo prišli ameriški rušilci prepozno, da bi imeli kak učinek na izid vojne. Nemci so zagrozili, da bodo zdaj zaradi te kupčije nemudoma napadli Veliko Britanijo s svojim "tajnim orožjem." "Petdeset angleških rušilcev pomeni samo žrtvovanje petdesetih nemških Stuka bombnikov, ki jih je pač vredno žrtvovati," pravijo nacisti. Zakaj niso doslej žrtvovali svojih bombnikov fea pogreznitev ostalih angleških rušilcev, ki so nacistom v največje napotje v blokadi Anglije in Angliji najučinkovitejše orožje v blokiranju Nemčije, tega nacisti niso povedali. Francoske kolonije druga za drugo pristopajo k Angliji NEZASLIŠAN ! Podpisi na peticijah POLICIJSKI GRAFT I nabrani pod lažnji-V DETROITUj vimi pretvezami Visoki policijski in mestni Podpisani javljajo "Pressu," uradniki v Detroitu so pod napačnimi prejeli tekom treh let nad vtisi, ko so podpisovali $300,000 grafta. peticije za Browderja. Tahiti in ostale kolonije v Tihem oceanu so se izjavile za svobodno Francijo — Vedno več francoskih letalcev v Gibraltarju. DETROIT, 4. septembra. — Neki človek, ki naziva sam sebe "graft broker," je izjavil danes pred tukajšnjim sodiščem, da je šlo skozi njegove roke nad 300,000 dolarjev, kateri denar so prispevali kršilci zakona tekom treh let članom detroi^ske policije in drugim javnim uradnikom. Raymond W. Boettcher, odstavljeni poUcijski inšpektor, je izjavil, da je fungiral kot "graft broker" za policijski department in za bivšega župana Richarda W. Readinga. Boettcher je izjavil, da je izplačal od denarja, katerega je dobil od raznih kršilcev zakona, od butlegerjev, zvodnikov in last nikov javnih hiš, sledeče vsote; bivšemu županu Readingu $50,-000; Readingovemu sinu pribUž-no $18,000; Fredu W. Frahmu, bivšemu policijskemu distriktne-mu inšpektorju, $26,000; Wen-dellu A. Lochbilerju, bivšemu distriktnemu policijskemu inšpektorju, $41,000; W. J. Heid-tu, suspendiranemu policijskemu inšpektorju, $32,000 in Fre- j du J. Clarku, bivšemu glavnemu ^ policijskemu inšpektorju, $12,-000. Boettcher je imenoval petero mož, med katerimi je tudi on sam, ki so si kupili napredovanje v policijski službi na "installment plan," in sicer z denarjem, katerega so nakolekta-li z graftom. — Imenitni "možjte postave" in "roke pravice!" 514 SMRTNIH SLUČAJEV časopis "Press" izjavlja, da prihajajo na dan nove potegavščine, ki so se jih posluževali ko-I munisti, da dobe podpise na Browderjeve peticije. "Press" ' navaja sledeče pretveze, ki so se 'jih posluževali komunisti: I Osebe, ki so nabirale podpise, 'so v nekaterih slučajih položile j velik letak preko zaglavja peti-' cije, na katerem letaku je stalo, 'da so peticije zato, da se obvaruje Ameriko pred vstopom v vojno. i Ljudem se je govorilo, da se I podpisuje peticije zato, da osta-'ne predsednik Roosevelt še na-' dalje v uradu. — Da so peticije iza imenovanje nekega zamorskega sodnika. — Nekateri Iju-' dje, ki so pobirali podpise, so se 'predstavljali kot člani vohlnega j odbora, češ, da pobirajo podpise iza registracijo. In končno so si-jliU ljudi, naj podpišejo, češ, če I dobe dovolj podpisov, dobe kot 'nagrado prosto vožnjo v New York. "Press' obvešča vse one, katerih imena so na teh komunističnih peticijah, pa teh imen morda niso sami podpisali, da v tem slučaju obvestijo "Press" ter pokličejo po telefonu številko CHerry 0808,_ nakar bo Press objavil njihovo izjavo. NA MORJU IN V ZRAKU BESNE tEDAUE HUJŠI BOJI Nemci ne morejo prodreti obroča angleškega letalstva nad Londonom. - Gozdovi v okolici Berlina v plamenih. POGREZNITEV NEMŠKIH TRANSPORTNIH PARNIKOV Preselitev gostilne Mr. in Mrs. John Pole, ki vodita gostilno pod imenom Four Points Tavern na E. 152nd St. in Saranac Rd., sta se preselila čez cesto na 660 East 152nd St., vogal Saranac Rd. in sicer v moderno prenovljene prostore. Vsi gostje bodo vedno najboljše postrežem s pivom, vinom in žganjem. Na razpolago je vedno tudi okusen prigrizek. Koncert Nocoj se vrši koncert na vrtu Slov. društ. doma na Recher Ave. Koncert priredi WPA mu-zikalni projekt; igralo bo 40 godbenikov. Kohcert se prične ob 8. uri zvečer. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži. LONDON, 4. septembra. — Angleško ministrstvo naznanja, da je francosko otočje v Pacifiškem oceanu sklenilo, da priključi svojo usodo Angliji v njenem boju proti Nemčiji. Oblasti tega otočja so sporočile francoskemu generalu de Gaulle-u, da se podvržejo njegovi oblasti in da prekinjajo svoje odnošaje z vlado v Franciji. Mesto Tahiti, ki je prestolnica tega otočja, je sporočilo generalu de Gaulle-u, da je odstavilo po francoski vladi imenovanega governerja ter izvolilo svet treh mož, ki bo vladal, dokler general de Gaulle ne imenuje za otočje novega governerja. Premier Nove Zelandije Peter Fraser je naznanil, da se je vršil na francoskih otokih Tahiti, na Oceaniji, na Maori in na Tuamotu, plebiscit, v katerem je bilo oddanih za generala de Gaulle-a 5,564 glasov, za vlado v Vichyju pa 18. ALGERICAS, Španija, 4. septembra. — Danes je pristalo na letališču v Gibraltarju nadaljnih devetnajst francoskih bojnih le tal in bombnikov. Francoski pi-lotje so sklenili, da se bodo borili ob strani angleške letalske sile proti Nemčiji. Tekom treh dni — v soboto, nedeljo in ponedeljek, na Delavski praznik — je bilo v Zedinje-nih državah 514 nesreč s smrtnim izidom, to je 147 več kot tekom iste dobe lansko leto. Avtnih smrtnih nesreč je bilo 325, 97 več kot lansko leto. Drugih smrtnih nesreč je bilo 189, v katerem številu je vštetih tudi 25 žrtev letalske nesreče v soboto, ko je treščilo na zemljo veliko potniško letalo v Virgini-ji. Največ avtomobilskih nesreč je bilo v državah New York, Illinois. California, Michigan, Ohio in Pennsylvania. Odličen dijak Ker se je pridno učU v Collin-wood High šoli ter je napravil vse predmete z odliko, je dobil 18-letni Frank Čebul, sin Mr. in Mrs. Čebul, 14615 Sylvia Ave., prosto šolnino za štiri leta v Western Reserve, kamor bo sedaj pohajal. Mlademu fantu čestitamo in mu želimo obilo uspeha pri nadaljnih študijah! Seja kluba št. 49 Članstvo kluba št. 49 JSZ se opozarja, da se vrši jutri zvečer ob osmih redna mesečna seja v prostorih čitalnice Slov, del. doma. — Tajnik. OGROMNA NAROČILA ANGLIJE WASHINGTON, 4. septembra. — Velika Britanija je naročila v Zedinjenih državah, odkar je napovedala pred letom dni Nemčiji vojno, za dve milijardi dolarjev raznega blaga. — Angleški trgovinski agentje, ki so daU Ameriki to naročilo, so izjavili, da bodo letošnje leto, če bo vojna še kaj dlje časa trajala, naročili še za dve nadaljni milijardi raznega blaga. V angleških naročilih je vse mogoče blago — od cevi za brizganje vode, pa do letal. Največ denarja izdajo Angleži seveda za letala. V prvem letu vojne so izdali v Zedinjenih državah za letala $1,200,000,000. V več slučajih so bile zgrajene za izdelovanje letal nove tovarne, katerih izgradnjo je plačala angleška vlada. LONDON, 5. septembra. — Nemški zračni napad, ki so ga podvzele številne 'jate nemških letal nad London, je bil val za valom odbit po angleških bojnih letalih, in le maloštevilnim nemškim letalcem se je posrečilo prodreti skozi obrambni obroč nad London. Nemški letalci so metali sno-iči bombe po vsej Angliji in prizadetih je bilo približno petdeset mest in krajev. Do šestih zjutraj so sestrelili Angleži šestdeset nemških bombnikov ip bojnih letal. Snoči so pričeli grmeti tudi angleški daljnonosni topovi na angleški obali, ki so metali svoje izstrelke preko Kanala na nemške pozicije, kjer so nameščene nemške "velike Berte." Napadi na Nemčijo. Nemški gozdovi v plamenih Istočasno ko so Nemci napadali Anglijo, so angleški letalci razbijali Berlin, kjer so angleške bombe rušile elektrarne v berlinskih predmestjih, razdirale železniške proge ter zavile okolico Berlina v ognjeni krog, ko so se užgali gozdovi. Vmivši se angleški letalci so sporočili, dk so v plamenih znani gozd Schwarzwald ali Črni gozd, Lunaberg Heide in po-gozdena okolica Berlina. "Jaz sem videl odsev plamenov iz daljave 100 milj," je sporočil neki letalec, ki je metal bombe na municijske tovarne, skrite v j Hartz gozdovih. j Jata angleških bombnikov je napadla veliko municijsko tovarno v Berlinu, kjer so se pri-j čele silne eksplozije, spremljane po plamenih, takoj zatem, ko so padle na tovarno angleške bombe. Pogreznjenje nemškega transporta STOCKHOLM, 4. septembra. — V Kattegatu je neka angleška p o d m ornica torpedirala nemški transportni parnik, na katerem je bilo 4,000 nemških vojakov, ki so bili na potu v Norveško. Skoro vseh 4,000 vojakov se je s parnikom vred potopilo. V ponedeljek ponoči pa je bil potopljen nemški transportni parnik Marion iz Hamburga, ki je bil torpediran po neki angleški podmornici. Pogreznitvi so bili priča švedski in danski ribiči, ki poročajo,, da se je nahajal parnik na potu v Nemčijo ter da je bil spremljan po dveh oboroženih ladjah in enem rušilcu. Torpedo angleške podmornice je zadel parnik v sredino, nakar se je parnik takoj potopil. Torpediranje nadaljnega pamika GOTHENBURG, Švedska, 4. septembra. — Neka angleška bojna ladja je včeraj popoldne na severnem koncu Danske torpedirala in pogreznila neki nemški transportni parnik, ki je imel okoli 12,000 ton prostornine, kot poročajo danski ribiči. Ribiči pravijo, da je bil transportni parnik pogreznjen v bližini Skagena, Danska, in da je bilo rešenih in izkrcanih v Ska-gemu samo približno 100 nemških vojakov, ostali so se s parnikom vred pogreznili na dno. Hitler besni nad Anglijo in kriči: "Himmel Donnerwetter! Vse žbou!" Anglijo bomo pomedli z zemeljske površine, ampak — šele čez štiri leta .. . , pravi gospod nemških vojnih trum, čigar vojna mašinerija se je nekam sumljivo zateknila. žalostna vest Mrs. Josephine Primožič, 1064 East 66th St. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je umrl v Brusnicah pri Novem mestu oče Mihael Deželan v starosti 86 let. Tam zapušča žalujočo soprogo, sina in hčer. V A-meriki pa hčer Josephino in dva brata. Bodi mu lahka domača gruda! Seja V petek, 6. septembra se vrši seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 3, v Slov. društ. domu na Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. Vse članice so prošene, da se gotovo udeležijo. Seja Jutri se vrši redna mesečna seja dram. društ. "Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu na Waterloo _Rd. Seja se prične ob 8. uri zvečer in člani so prošeni, da se udeležijo! umor noseče ženske MEXIA, Tex., 4. septembra. — Tukajšnji policijski načelnik je izjavil, da je 45 let stari Ar-lin F. Reese, farmar in podeželski pismonoša, priznal, da je bilo le za silo oblečeno žensko truplo, katero so našli v petek večer v nekem jarku v bližini Cor-sicane, truplo 31 let stare Lizzie Reinhardt, s katero je on živel tri leta v skupnem gospodinjstvu. Reese je izjavil, da je žensko umoril brat njegove legalne žene, ki se nahaja v nekem zavodu za umobolne. Reese ni povedal policiji motiva tega zločina. Dejal je samo, da je brat njegove legalne žene ustrelil žensko, ki je imela postati v kratkem mati, v glavo, nato pa sta jo zvezala, zavila v staro odejo ter odpeljala in vrgla v jarek. Policija je oba moža zaprla. BERLIN, 4. septembra. — Kancelar Hitler je imel danes pred 25,000 izbranimi nacisti govor, v katerem je zagrozil Angliji, da jo bodo njegova letala izbrisala z zemeljske površine, ko bodo pričela metati nanjo po 500 ton bomb vsako noč. Dejal je, da bodo nemški napadi poslej nekaj groznega, da bo Anglija uničena in strta, — toda kakor se vidi, ne še danes ali jutri, kajti rekel je, da se mora Nemčija pripraviti na dolgo vojno, ki bo trajala morda še štiri leta ali še celo dalj. Firar je v sveti jezi napadel Anglijo zaradi njenih "kriminalnih" napadov na nemška mesta, istočasno pa je proslavljal napade nemške zračne sile na angleška mesta. "Zdaj bomo pokazali Angležem !" "Zdaj bomo dali Angležem odgovor, ki jim gre," je vpU firar. "Ce bodo Angleži vrgli ponoči na naša mesta 3,000, 4,000, 5,-000 kilogramov bomb, bomo vrgli mi na angleška mesta 150,-000, 300,000, 400,000 kilogramov bomb!" (Kako je to, da bo pri takih groznih napadih vzelo Nemčiji še štiri leta ali več, da stare An-ghjo, ni dal Hitler nobenih toč-nejših pojasnil. Pretekli mesec je naznanil, da bo dne 15. avgusta v Londonu, kjer so priredili njemu na čast banket ter mu o-hranili na koncu mize tudi časten sedež, ki pa je ostal med banketom prazen. — Op. uredništva) . IZPOVED PRED DVEMA LAŽl-DUHOVNIKOMA BOGOTA, Columbia, 4. septembra. — Danes je tukaj mnogo žensk, samskih in poročenih, zardevalo od sramu, ko so izvedele, da sta dva nepoznana moža, ki sta nastopala kot duhovnika, "izpovedovala" v tukajšnji cerkvi sv. Frančiška. Tozadevno oznanilo je bilo po- dano danes zjutraj: lahko si je predstavljati sram, ki so ga občutile nekatere ženske, ki so bile v zadnjih dneh pri "izpovedi" pri teh dveh "duhovnikih". — Smatra se, da sta bila lažidu-hovnika dva mlada moža, ki sta se poslužila spovednic, da dože-neta počenjanje svojih ljubic. 5. septembi^ iMaKKMBBMMaOBBM UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" asstssssssstwotstst®®^ »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.30 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece......,.....................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: %a celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 UREDNIKOVA (imT.tAI.T.Ii.11 entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. lovica naročnikov tega lista, ki ijsss so člani Slovenske Nai odne Podporne Jednote in delničarji te i družbe, društva pa drugače pod- Razvitje zastave in 30 letnica SODOBNO IN ANTIČNO ČLOVEŠTVO Češki znanstvenik Karel Svoboda primerja antiko s sodobnostjo. Po Svobodi se antika in današnji svet razločujeta n:ed seboj po dveh bistveno važnih znakih. Prvi je verski značaj civilizacije starega veka. Za človeka tedanje dobe je bila vsa priroda, ves vsemir polna bogov in demonov, t. j. močnejših bitij, kakor je sam človek. Druga, enako važna različnost je institucija suženjstva. Suženjstvo je rastalo iz vojne: premagani sovražnik se je spremenil v Lužnja in je moral delati za svojega gospodarja. Kot suženj je bil brezpraven. V Atenah sicer niso slabo ravnali s sužnji in tudi poznejše rimske komedije kažejo, da Je suženj živel v dokaj znosnem stiku z rodbino svojega [gospodarja. Toda sama institucija suženjstva se je zdela antičnemu človeku naravna. Današnja, odnosno bolje: vsa srednjeveška in novoveška zapadna kultura sloni na antiki in na krščanstvu. Medtem ko Ije bila v srednjem veku najmočnejša krščanska sestavina, se začenja od renesanse dalje uveljavljati antična. Renesansa je hotela osvoboditi človeka, predvsem njegove čute in njega razum, s tem pa je zadela ob krščanstvo, ki je bilo obrnjeno v oni svet in združeno z avtoriteto. Renesančna čutnost se je pokazala zlasti v odkiitju krajinske lepote, v znanstvenem opazovanju narave, v procvitu Upddabljajoice umetnosti m glasbe in v simpatijah do razkošja (obleka stanovanja itd.) Z razmnoževa-. njem čutnih vtiskov je šlo tudi sproščen je čutnosti, Geglo sodobnosti je: izživi se v polni meri^n to geslo še je oprijelo najširših množic, me(ltefn Up so si ga ne^koč lastili samo višji krogi, predvsem plemstvo. Renesančna razumnost je hotela spoznati in obvladati naravo in človeškega duha. Kljub odporu se je ta razumnost stopnjevala vse do naših dni in daje značaj tudi našemu času. Povsem umstvena je današnja vzgoja, ki oblikuje um, ne pa značaj. Tudi sodobno gospodarstvo, kapitalistično prav kakor socialistično, je "racionalizirano." Izbira si z uporabo psihotehnike pripravne delavce, jhrati. Naročili smo jo pri našem Cenjenim rojakom širom Cle- rojaku, Jožetu Grdini. Zastava velanda in okolice naznanjam, ^ bo res v ponos našemu društvu, da bo naše društvo "Tabor" | Sestanek pripravljalnega in praznovalo 30-letnico svojega veseličnega odbora se vrši 6. sep-obstanka in ob tej priliki bomo' tembra ob 7:30 zvečer v navad-razvili tudi novo zastavo. | nih prostorih. Želel bi, da pride Vse to se bo vršilo v nedeljo j nadzorni odbor točno ob sedmi dne 22. septembra. Pričetek ob i uri, da boste prešteli pivske ti- Torej omenjeni dan boste vi- in podjetje. Vreme je deli tuffi našo novo zastavo vi- 'T brez dezja, torej najboljše kar ŠKRAT treh popoldne. Vsi rojaki, člani in prijatelji našega društva ste prav prijazno vabljeni, da se udeležite te naše proslave in se z nami zabavate v veseli družbi. Saj veste, da so bili Taborčani vedno prijazni in vljudni, če pa kdo ne verjame, pa naj se prepriča in pride k nam na to slavnost in bo videl, da je res. Pripravljalni odbor je pridno na delu, da bo vsega dovolj za suha grla in za prazne želodce. Program bo precej obširen popoldne in vstopnina je prosta. Zvečer pa bo prpsta zabava in ples, zato pa je 25 centov vstopnine. Imeli bomo iz\'rstno godbo. Odbor vas vse prav vljudno vati da se udeležite te redke slavno-1 sti, ki bo v naši naselbini. Kajti, če pomislimo 30 let na društvenem polju, to tudi niso mačkine solze in društvo tudi zasluži priznanje od naroda. Kličem vam na svidenje v nedeljo 22. septembra ob treh popoldne in saj veste potem bomo zapeli pa tisto; "Prej pa ne gremo dam, da se bo delal d&n T6rej-veak si lahko misli, &a bo res veselja in zabave dovolj ka vse. Nastopili bodo tudi pevski zbori, govorniki, ustanovitelji in kaj bo še vse, boste pa že sami videli, ako pridete na Prince \ve. in E. 109 St. kete. Torej ne pozabite in pridite vsi odborniki točno na omenjeni dan v Slovensko delavsko dvora- no. Za odbor, Anton Železnik tajnik A. Jankovich odpotuje Znani zastopnik slovenskih naprednih listov, Anton Jankovich po domače "večni popotnik" se poda za nekaj tednov na agitacijsko potovanje za dnevnika Prosveta in Enakopravnost in tednik Proletarec ter revijo Cankarjev glasnik, in bo obiskal sledeča mesta in naselbine: La Salle, 111., Oglesby, 111., Greenville, 111., in okolico, dalje Moline, Chicago, Wauke-gan, Kenosha, West Allis in Milwaukee in če bo čas dopuščal, tudi Sheboygan in Port Washington, Wise., odkoder bo točno poročal o delavskih in drugih razmerah. To naznafiilo naj veljaj največ društvenim ih drugim ustanovam, kot Soe. klubu. Zadrugi in Cankarjevi ustanovi, pri katerih je v odboru in aktiven. Proslava SNPJ v Strabane, Pa. Dobro je, da tudi čitatelji lista Enakopravi^ost zvedo o lepem uspehu SNPJ proslave, v Štrabane, Pa. Saj je menda po- Pozor! Važno! - Registrirajte se! Morda ni bilo še nikoli tako važno kakor letos, da gredo vsi volilci na volišče, zlasti naši rabi kar le moči stroj specializira v kar največji meri slovenski volilci, da oddamo svo posameznikovo delo, zmanjšuje produkcijo na nekoliko standardnih tipov, vodi reklamo s psihološkega zrelišča, itd. Sicer doseza po tej poti znatno prištednjo, vendar s preveliko specializacijo spreminja sodelavca v stroj in mu jemlje osebni interes na delu. Racionalizacijo opaža mo tudi v znanstvenem delu, kar takisto prispeva k terriu, da ljudje izgubljajo čut za celoto vede in kulture, prav kakor za celoto človeške družbe. Vzlic tej še vedno prevladujoči usmeritvi narašča od por proti razumu v filozofiji in v umetnosti, piav tako v ^norajo registrirati, to lahko je glasove za predsednika Roo-sevelta, proti kateremu bodo napeli reakcionarji in kapitalisti vse sile, da ga porazijo. Pomnite, da bo vsak glas važen in vsak glas bo doprinesel k odločitvi. Zato naj ob letošnjih volitvah nihče ne ostane doma, češ: bodo že brez mene opravili. Zato je pa skrajne važno, da se volilci registrirajo. Oni, ki S3 takih pojavih človeškega življenja, kakor so telesne vaje in sport. V tem se zopet kaže neko vračanje k antiki. Takisto zaznavamo odpor zoper intelektualizem v potovanju in v taborjenju na prostem, v "vrnitvi k prirodi,'' kakčr so jo priporočali že grški kiniki, Rpusseau in Tolstoj. Iz tega pojava je zraslo v Nemčiji mladinsko gibanje, ki nasproti razumski izkušenosti starejših stavi svojo mladostno energijo. Renesansa je* začela z intelcktualizmom rušiti verski sistem, ki ga je potlej najbolj zrahljalo prosvetljenstvo 18. stoletja in za njim pozitivizem in materialistični socializem 19. in 20. stoletja. Število v resnici pobožnih ljudi je dandanes nizko, celo med onimi, ki se na zunaj štejejo med verne. Skupaj z verstvom je bil omajan tudi nravstveni čut, kar je povzročilo velik razmah sebičnosti in ravnodušnost nasproti načelom, ki so brzdala slabe strani človeške narave. Načelo pravice močnejšega ne bi moglo tMikaj obvladati družbe, če ne bi bilo omajano samo spoštovanje do človeka, spoštovanje do lastne in tuje osebnosti. Osebnost pač ustvarjata predvsem nravna trdnost in vest, in če je ta omajana, kaj še ostaja? Spoštovanje do osebnosti je pomagalo v 19. stoletju odsti aniti suženjstvo in tlačanstvo. Današnji človek, ki se odpove- store vsak delavnik od zdaj pa do 7. oktobra, če gredo v u-rad Board of Elections, ki se nahaja v Mestni hiši (City Hall) v prvem, nadstropju. volilka, ki je volil ali volila zadnji dve leti bodisi pri splošnih, primarnih ali posebnih volitvah, je kvalificiran za volitev in se mu ni treba registrirati. si ga more človek pri takih proslavah želeti. Na to proslavo je prišlo mnogo članov SNPJ in drugega občinstva posebno mladine in to iz raznih krajev in držav. Bili smo vsi veseli in ponosni, ko smo se spoznavali in pozdravljali. Tudi iz našega Clevelanda nas je bilo prav lepo število, ter se jih je poleg polnega busa pripeljalo veliko s svojimi avtomobili in so seve sabo vzeli svoje prijatelje in znance in sosede. Program so pripravili lep in zanimiv. V nedeljo je bil banket in ljudi toliko, da se je vse trlo. Dvorana društva Postonjska jama štev. 138 SNPJ je sicer za dotično naselbino in okolico velika, ampak za take slučaje bi morala biti še enkrat večja, ali pa, da bi mi Clevelandčanje naš veliki Slovenski Narodni Dom na St. Clairju kar sabo pripeljali. Pa tudi Ribenčanje bi prav prišli. Nekaj jih je bilo tam, pa menda, ne zadosti. Na programu je bilo petje, u-metni plesi in mnogo lepih in zanimivih govorov. Glavni govornik je bil glavni predsednik SNPJ Vincent Cainkar, iz Clevelanda so pa bili poklicani k besedi trije glavni odborniki in sicer Camilus Zarnick, distrikt-ni pbdpi'edsednik, Milžin Medve-šek, glavni nadzor-nik in Math Petrovich, predsednik gospodar? skega odbora. ' Govori so "bili kratki in jedrnati in kar smo jaz in drugi opazili, je to, da so naši gUvni odborniki Sl^J iz Clevelanda čislani med članstvom SNPJ. Mnogiln prijateljem, ki jih'še niso poznali in so povpraševali po njih, seih jim jih predstavil, Seve med veliko množico jih vselej nisem mogel najti. Pa so ti možaki tudi aktivni in se z njimi da tudi možato pomeniti. Drenikov pikniški prostor je oddaljen 5 minut hoda od dvorane društva Postojnska jama. Je prav lep, prijazen prostor, samo malo premajhen se mi zdi. Tam so tudi lepa mlada drevesa, ki bodo čez deset let že velika, pa tudi plesni prostor ali dvorana je pripravna in tako druge priprave. Od ene strani Prav tako se ni treba registrirati onemu volilcu ali volilki, ki je tekom zadnjih dveh let naznanil na Board of Elections , izpremembo svojega naslova. — voda, od druge pa obdaja Toda ženska volilka pa se mora registrirati, ako je bilo tekom zadnjih dveh let zaradi njene poroke ali razporoke izpreme-njeno njeno ime. Registracijski urad v Mestni hiši- je odprt vsak dan izvzemši ob sobotah od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah pa od 8:30 zjutraj do,opoldne. Ob nedeljah in praznikih je registra- Po novih odredbah se ni treba registrirati sledečim volil-j cijski urad zaprt čem in vdlilkam: Tisti volilec ali Torej, registrirajte se! te prostore velik hrib, skoraj gora, ki je prav navpična, tako, da se je bati, da se kaka skala zruši in prileti v znožje, ahipak narava drži vse dobro in tesno skupaj. Mr. Drenik, lastnik teh pik-niških prostorov, je brat našega Johna Drenika iz Euclid, O., prodajalca pive na debelo, ki je mož poštenjak in dober podpornik naše kulture. Tudi on je bil na tej proslavi, pa še kako zadovoljen. Torej proslava SNPJ v Stra Pred dnevi se je oglasil v u-redništvu "Enakopravnosti" naš slovenski rojak iz Chicaga, Mr. Andrew Spolar, ki ima tam veliko bogatijo, hotele, posestva itd in je pristen Amerikanec izpod Trške gore. Med drugimi zanimivostmi, nam je povedal tudi to, kako se je tožil s svojim klerkom, kateremu je roko zlomil, in kako je klerk ves čas tožbe, ki se je vlekla cela leta, opravljal službo pri njem. Mr. Andrej je sploh zelo zanimiv mož. Na svojem potovanju se je oglasil tudi v iNew Yorku pri Petru Zgagi, pri tem v domovini In Ameriki nedosežnem slovenskem satiriku, ki je Mr. Špolar-ja takole opisal: "Pred nekaj dnevi je bil pri meni znani čikaški rojak Mr. Andrej Špolar s svojo hčerko in sinom. V New York je prišel s svojo ženo obiskat njene sorodnike in si je ob tej priložnosti tudi o-gledal newyorsko Svetovno razstavo, o kateri je rekel, da ni tako pomembna kdt je bila čikaš-ka.i ) • / ' ! Pripeljali so se v najmodernejšem' avtomobilu. - ' ' — To je kara, Ali'je pojasnil Andrew, —r ki je ni treba nič šiftati. Na gas pritisneš, pa Se šifta sama od sebg. In na knof pritisneš, pa se sedež v posteljo spremeni) , , Dosti mi je povedal, kako je bilo v starem kraju, odkoder se je nedavno vrnil. Celih devetnajst mesecev je bil tam. — Zdaj pa, Andrew, — mu je sporočil konzul, — zdaj je pa čas, da greš. Jaz imam še nekaj urediti, potem bom pa tudi jaz ko j za teboj. Tako mu je rekel konzul, in je bilo treba iti. Pa tudi delo ga je klicalo v Chicago, kjer ima dva velika hotela, hesta vrači jo, ^alon in sam ne vera, kaj še vse. Prepotoval je večkrat vso Slovenijo pokrižem in počez in je bil tudi v nemškem Gradcu, kjer je pred petinštiridesetimi leti hodil v visoko šolo. In v Beogradu je bil, seveda. Udeležil se je tudi velikega plesa v velikem beograjskem hotelu. Kraljica ni mogla je rekel, — ker menda še žaluje za svojim možeiHi' pa kot svojo namestnico kneginjo Olgo, ženo via. Izobražena ženska, t ga, — jo je pohvalil Špol^'^ Med plesom mi je ^ gleško, seveda: — Kaj čila, jaz z "mistrom", "ekselenco"! Prijatelja saj sva domača. Jaz se® Ti pa Andreje. — P" ostalo. Golant ženska, ga! Povedal mi je, da je v stari kraj, da bi dal n® svoje rojstne hiše vzidal ščo, da se je pred toliko ® leti v tej hiši rodil ta ^ ima sedaj hotel na Avenue v Chicagu. ti 5 skoro podrta, saj ves, ^ če namesto tebe drugi S ri]o. V Chicago me je besedami: — Dvesto sotf na razpolago, vSe fin® ® in moderno opremlj^^®" zob in za grlo se bo dobilo. Ko se boš v ene naveličal spati, bos šel pa ^ gega. Imam namreč dva- K 'meni je prišel po Ameriki in po sta^^ govori, da jaz pravzal^ jjf Peter Zgaga, ampak več, ki pišemo, oziro^i*^ Zgaga sploh ni, in z&to izhaja, da bi Ij^ da sem Peter Zgaga- — Me jako veseli, stresel roko, — ker si si. Zelo bi bil razoča^ prišel k tebi, pa bi vi ' ti. , ' ■Ilz New "iorKa ^ J® proti Washingtonu. ^ -L- Ze po vsem ^ — mi je pojasnil, Washingtonu še ne. ram iti pogledat, ka] ^ cajo, da nikamor nap"* dejo. Snubač: "Gospod J prosim za roko vaše « ^ Ravnatelj: "To Lif) mladi gospod. Če bi ® ti vse vaše dolgove, j ral dati za ženo naJ hčeri ..." "Miha: "Kaj po^ne matizeim ?" nek' J duje osebnosti in ne vlada več svoji duši, postaja samo Itako tudi današnji ljudje hitro spreminjajo svoje nazore resnično vrednost in ceno. Tako se ; in prepiičanja, a umetniki svoje sloge. Današnje človeštvo bro in v zadovoljstvo vseh navzočih. Najlepše priznanje in čast vodstvu in vsem delavcem in delavkam, posebno pa kuharicam. — Živeli! Anton Jankovich odtod tolika njegova razklanost! Današnja družba je za-.y^ne Pa., se je završila prav do-res zopot blizu antični družbi: je prav kakor ona vsa posvetna, čutna in razumska, včasi tudi Sofistična; prav tako skrbi za telo in kaže pravo rimsko voljo do moči in rimsko organizacijo. Nedostaja pa ji antične vere v nadčloveške vrednote in rimske resnobe. Pi^ec vzlic temu ne veruje v propad zapada. Naposled pravi: Današnje*človeštvo se ne stara, je pa bolno; preživlja težko krizo, težjo, kakor jo je doživelo kdajkoli prej. Njen najbolj očitni znak so pogoste vojne in revolucije v zadnjih desetletjih. Prav tako jasno se odraža ta kriza v vrtoglavo naglem razvoju našega časa. Politični nazori, znanstvene in filozofske teorije, umetnostni slogi, način življenja se spreminjajo tako naglo, kakor nikdar prej. Kakor se pri ženskah vsako leto spreminja moda. STALIšO] KITSIJE NOVE RAZMEJITVE (Dalje e 1. Str.) zmagovito, bo dobila Rumunija nazaj severno Bukovino in Bes-arabijo, ako pa zmaga v tem boju Rusija, utegne dobiti Rumunija nazaj ozemlje, katerega je morala zdaj odstopiti Madžarski. Toliko je gotovo, da ima v spopadu med Rusijo in osiščem Rumunija malo izgubiti, pa veliko pridobiti. Turške napovedi Istanbul, Turčija, 3. septembra. — Vse turško časopisje je mhenja, da iz zadnje kupčije, ki jo je naredilo osišče z Madžar-GLEDl'j sko na račun Rumunije, se ne more izcimit ničesar dobrega. Časopisje napoveduje, da bo delala ta poteza Nemčiji še obilo enkrat vseaia, bi lahko zagrozila I osiscu ne samo z grožnjo, da mu bo odrezala dobave olja iz Rumunije, temveč tudi svoje lastne dobave iz Rusije, ako bi se nemška armada predrznila kako protipotezo. NftzOri Rumunije I munija in Madžarska postali vazalni državi Nemčije. Časopisje I vprašuje: "Kakšna more biti vrednost teh garancij brez spo-izves 1 g Sovjetsko Rusijo?" Časopis Vakit pravi: "Gotova stvar je, da je Moskva nezado- orodje, zato izgublja pomikamo ponekod na prvotno razvojno stopnjo, ki jo'je podobno bolniku — sklepa K. Svoboda, — ki dobiva v kažejo tudi kolektivni, iracinalni mit, iracionalna umet-'t voji vročnici vedno nove privide in čigar naglega utripa___________ nost, kult telesa itd. Nasproti tem pojavom stoje raciona ne moremo niti dobro izmeiiti. Kdo neki bo zadižal člo- jo vojne med državama daljevale, se bosta Nemčija in lizirano gospodarstvo in tehnika, procvitajoča znanost in veštvo v njegovem diru, da se ne bo strmoglavilo v pre- oslšča in Rusijo, in sicer na po- Rusija spoprijeli na rumuriski umetnost. Odtod tolikšno nasprotje v današnjem času, pad — kdo ga bo ozdravil? — "Jutro." dlagi domneve, da če bo osišče meji." Gašper: "Kaj bi ^ Meni povzroča bolec' narju f»a veselje . • • -- Dama: "Tale izpiihteva posebno ČU ^ Cvetličar: "Ne, brez duha, le danes zalili z gnojnico." --- a ^ Učitelj: "Če sedi muh, a jaz dve jem, koliko jih oStal^®' Mihec: "Dve." Učitelj: "Zakaj Mihec: "No, tisti mrtvi." --^ Gašper: "Zdaj sei^* bil, ti mevža ti. čepra') ^ no, si sam šivaš njo." •■gtell Miha: "Motiš se, ni moja suknja, amp' žene." * HIGHWAY N?l THE STDtt SIGN PA5^ DiplOmatje so mnenja, da si voljna. Ako se bodo takšne pro-;bo Rumunija poslej prizadevala, vokacije od strani Nemčije na-; 5. septembra, 1940. BNXEOfKXS^FrOI« Mussolini kot 'zaščitnik' Balkana STRAN S. t' ^jnovčjša vloga Benito ussolirrija ha Balkanu mora uavd " ^Jati prebivalstvo Albani ^ trpko veselostjo, kajti II toi-^ P'*®Slasil za protek-ja Altancec in zahteva, da ban»i^ izgubljeno al- vzlip f° Ciamurijo. Na- da ;iCr ^Glikodušnosti si seve-Prprf obotavljal šele %pp ^atkirn odposlati nadalj- ®orsk?i-^^ otrantske ki io ■ da zatre vstajo, prebivalci brp i gora. Albanci iiiniKr radi dobili nazaj ) ampak trenot- zanima, kako bi se "Mih bolj mi Jarma. izpod Mussolinijevega kaže, je II Vse v vrniti Alban- R&K- .Cmmurljo je le noVaiija rija T^! njenega terito- ^^Jmwdbgbvarbšb!gafa. Požar, ki traja že enajsto leto v rumuhskem kraju Moreni, kjer so glavna ležišča nafte, divja že enajsto leto silen požar. Tam so 1. 1929 iskali nafto. Vrtali so že dolgo in dosegli globino 1000 m, o nafti pa ni bilo še nobenega sledu. Sveder se je zajedal še dalje v globino, a brez uspeha. Toda vztrajali so. Nadaljevali so vrtanje in dosegli z vrtalno napravo globino 1453 m. Tedaj pa se je vrtalni stroj nenadno stresel, tra-movje je zaškripalo in naprava v teži ŽlOO metrskih stotov je zletela v zrak. Vrgel jo je močan tok nafte, ki je nenadno z veliko Silo udarila iz globokega rova. Nafta je pljusknila iz zemlje kakor velikanski vodo-| met in Se hkratu Vnela. Mogo-| čen ognjeni jezik je siknil do višine 100 m. Razumljivo je, da je zaradi, tega nastal v prvem trenutku velik poplah in ni nihče niti mislil na gašenje požara. Velikanski ognjeni jezik je razsvetljeval ponoči ves kraj, vročina pa je bila takšna, da So bili ogroženi sosedni izviri nafte. Nekatere so morali naglo zavarovati. Da bi požar ukrotili, so povabi-neznana pod-1 li strokovnjake iz vseh koncev Poslej so strokovnjaki opustili gašenje. Visok ognjeni jezik plapola še zmerom. Sosedne izvirke nafte morajo opuščati, da bi se požar ne razširil. Družba je razpisala veliko nagrado, ki znaša v naši valuti okrog 14 milijonov dinarjev za tistega, ki bi se mu posrečilo pogasiti požar. Mnogo ljudi si že beli glavo s tem vprašanjem, vendar pa je težavno reči, ali bo nagrada kdaj izplačana ali ne. ha na '^ojster, kadar je tre-H o dati sunek v hr- Uiiiik v napraviti brz Hun,- dni po pri- Panje . proti-grške kam- •^ornica" "neznana pod-,-------- io ''jjg,. Potopila grško križar-' sveta, naj bi jim pomagali. Pod-Vergu je sodelovala pri jet je ni gledalo na stroške, kaj- Hegav; na dan Marije- tneje Nekoliko po- ZRag; neka "nepo- ^0 »fii . ^' bombardirala ne-^^^etniško ladjo, ki je (i Za polna ljudi, ki so Privoščili izlet na vlada seveda dol-namiguje, da ako "e pristane na ita-?leži'> J utegnejo "An- 'Sisjp udariti. Rimsko ča-''i protestira, da ItaHja niti - v sa- ti največji izdatki za gašenje požara bi bili malenkostni proti bogastvu, ki ga uničuje o-genj. Tako so začeli krotiti ogenj na razne načine. Najprej so strokovnjaki predlagali, da bi izkopali poševen predor do izvrtane luknje ter po njem odvajali podzemske pline. Ogenj, ki bi potem ne dobival več dovolj netiva, "bi se počasi unesel, toda pritisk plinov je bil prevelik. Razrušil je predor in pri delu se je ponesrečilo več de-i lavcev. Potem so začeli vrtati drugi predor pod nadzorstvom drugih strokovnjakov. Posluževati so se začeli tudi posebnega gasilnega praška in ogenj je začel v resnici pojemati. Ker s samim j gasilnim praškom niso mogli zadušiti ognja, so strokovnjaki -..C 2 j predlagali, naj bi livarna vlila delo pri odrasli, veliko ploščo, s katero "bi zaprli b Več" ostati čez noč. luknjo in tako zadušili ogenj. ^ P^^asnila se obrnite na Ko so po velikem trudu zavalili St. ali pokličite ploščo na odprtino, jo je goreča nafta vrgla v zrak. ^ mogla izvršiti takega verskega praz-p®- se seveda še dobro da je II Duce leta jjjpJ, bombardiral ^Zabili Albanci še niso Mussolini pogra-^^0 na Veliki petek. ANEKDOTA Pred par leti je v mestu Mi-čurinsk v Rusiji umrl sloveči ruski "rastlinski čarovnik" Mi-čurin, ki je bil za Rusijo nekaj takega kot je bil za Zedinjene države nedavno umrli rastlinski čarovnik Luther Burbank. Oba sta obogatila svoji domovinski deželi in ves ostali svet z novo vzgojenimi rastlinami velikega gospodarskega pomena. Miču-rinu, ki je svoje važno delo vršil na svojo roko in s skronmimi Sredstvi že pod vlado ruskih carjev, je po revoluciji pomagala sovjetska vlada do boljših uspehov s tem, da mu je dala na razpolago poljubno razsežnost zemlje, število pomočnikov; in vso mogočo podporo. Nova vlada se je zavedala, da vrši učenjak Mičurin izredno važno gospodarsko delo, ne samo za Rusijo, ampak za človeštvo v splošnem. Njemu "na čast je bilo tudi ime mesta Kozlov, kjer se je Mičurin bavil s svojimi rastlinskimi poskusi, izpreme-njeno v Mičurinsk. V zvezi s tem je zanimiva sledeča anekdota: Bilo je med rusko državljansko vojno. Vsa Rusija je bila razdeljena na dva tabora, le znani učenjak Mičurin se ni brigal, kaj se godi okoli njega in je mirno obdeloval svoj vrt, kjer je gojil križance sadnega drevja, s katerimi je obogatil ne samo Rusijo, marveč ves svet. Okoli mesta Kozlova, kjer je stal Mičurinov sadovnjak, so •se vršili boji med belimi in rde-: čimi. Dasi zatopljen v svoje delo, je Mičurin vendar slišal silovito streljanje. "Eh, toliko je potrebnega in koristnega dela, oni pa se pobijajo in pustošijo zemljo," je vzkliknil nejevoljen. V tem trenutku pa je že eden izmed belih gardistov skočil čez plot, tekel preko gredic z jagodami in se vrgel za drevo, pripravljen, da bi streljal na svoje zasledovalce. Mičurin se mu je približal ves jezen: "Kaj pa de- laš tu? Kaj mi teptaš gredice? Ali si ob pamet?" Vojak se je presenečen ozrl na starca in dejal: "Očka, vojna je, bojujemo se." "Na mojem vrtu ni nikake vojne. Pojdi se bojevat ven. Kaj si se neki spomnil! Kar tam zunaj se bojuj!" Vojak je vstal in kazalo je, da hoče starca poučiti s kopitom po glavi, kaj je vojna. Toda videč Mičurinovo dobro lice, je pobesil puško in se gromovi-to zasmejal. Odšel je z vrta in, ko je plezal čez plot, se je še vedno hahljal: "Ti, dedek, si pa res čudak." Mož, ki je umrl na "lastnih nogah" Država Louisiana je letos prvič izdala prispevke k dotam manj imovitih zaročenk, in sicer iz ustanove Juliena Poydra-sa. Ta ustanova ima zanimivo zgodovino. Julien Poydras je bil mlad Bretonec, ki se je hotel 1. 1760 doma v Franciji poročiti z lepo Annetto. Do poroke ni prišlo. ker ni imela Annetta nobene dote in so se njegovi starši upirali. Zagrenjeno je zapustil mladi mož domovino in je postal mornar. Kot takšen je prišel v angleško ujetništvo, pa je pobegnil in je dospel z gusarji na San Domingo. Po mnogih pustolovstvih se je naselil končno v New Orleansu, kjer ga je čakala sreča. Že po nekoliko letih je imel več obsežnih nasadov in 1000 sužnjev. Postal je predsednik louisianske banke, senator in je umrl 1824 kot samec "na lastnih nogah." Neki prijatelj ga je moral umirajočega držati pokonci, kajti Poydras ni hotel umreti leže. Državi je zapustil veliko imetje za vsakovrstne dobrodelne namene in tako tudi za ustanovitev sklada, iz katerega naj bi ubož-na deikleta dobivala doto. Tega sklada se tako dolgo niso dotaknili, dokler niso njegove obresti dosegle višino, ki omogoča vsako leto celi vrsti deklet poroko, in to po zaslugi moža, ki je o-stal vse življenje samec. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI' I WHAT A DIFFlRtNCl MIRACLE WHIF /UAKES IN SALADS! ...its flavot is so lively! So zestfull premer d m NAJLEPŠI VRTOVI so TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO T^OVINO POTOM... ravnosti THE HANDLE THAT WONT BREAK RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/ p ■■■■ —■■—■■■■r SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik HAIR.BREADTH HARRY «ISA*SC E youve left'' i was-hehheh- jusr leaminq.mr.oetective- CORRECTION, MR MOTORCYCLIST O MOVE HAVE ERRAND PINNED m I \ f D 33. - PICK KWIFE V ti^ovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, 0., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, 'kakor vsakovrstne grabi je, vile, motike," ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. ' odmor, ki okrepča, je prava ideja. Vsak dan se ljudje po vsem svetu ustavijo za trenutek ... ter se veselijo ledeno mrzle Coca-Cola ... in potem gredo zopet svojo pot z veselim občutjem in kompletnim okrepčilom. Odmor, ki okrepča, je prava ideja . . . resnično okrepčilo. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRoipect 0333 WOMEN!' read how thousands have been able to GET NEW ENERGY IMPORTANT Nodical Tests Rmal WHY Famous Ljdia L Pinkhim's Vejetabli Com-pound Has Been Helping Weak, Rundown, Nervous Women For Over Half A Century! If you fwl tired out, limp, listless, moody, depressed—if your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women—SNAP OUT OF IT! No man likes a dull, tired, cranky woman. All you may need is a good reliable tonic. If so try famous Lydia E. Pinkham*s Vegetable Compound. Let it stimulate gastric juices to help digest and assimilate more whole- some food which your body uses directly for energy—to help build up more physical resistance and thus help calm jittery nerves, lessen fe-male functional distress and give you joyful bubbling energy that is rr^ fleeted thruout your whole being. Over 1,000,000 women have reported marvelous benefits from Pinkham's Compound. Results should you! Telephone your druggist right now kr a bottle. Knjij^es- Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te kftjige razprodajamo dokler so v zalogi, po vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati lOc za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler pr še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio NAROČIH: SE NA Mesečnik za leposlovje in pouk (ANKARJEV GLASNIK NAROČNINA JE: Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece $1 Z, avgustovo številko se bo pričelo objavljati zgodovino naših kulturnih, gospodarskih organizacij in drugih naših ustanov. Pozneje pridejo na vrsto podpoma društva, klubi i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo številko v kateri se bo pričelo z zgodovino. Ko bo zgodovina končana boste imeli zbirko na katero boste upravičeno ponosni — bo vredna več kot boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino "na naslov: (afflurjev glasnik 1 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio STRAN 4. ENAKOPRAVNOST t). EMERSON HOUGH: M02JE RDEČE KRVI ROMAN Vsi domači so bili med tem že legli spat. Zato me je iznena-dilo, ko sem videl, da sega preko travnika bleda proga svetlobe, ki je prihajala iz nekega o-kna. Oprezno sem vstal in se presedel tako, da sem gledal proti hiši. V naslednjem trenutku sem opazil moško postavo, ki se je prikazala iz grmovja in krenila naravnost proti hiši, v smeri razsvetljenega okna. Opazoval sem neznančevo bli-žanje; ko sem videl, da je prišel do težkega, zaprtega omrežja, ki je vodilo na balkon v drugem nadstropju, sem bil do malega prepričan, da je tat. Oprezno sem se splazil za njim, naglo planil k njemu, in ko je za trenutek okrenil glavo proti meni, se mi je posrečilo, da sem ga z eno roko ujel okoli vratu.* Ko sem tako obrnil njegov obraz k sebi, je posijal vanj tisti pas svetlobe. Razločno sem zagledal njegove črte. Bil je Gordon Orme! Svetloba je ugasnila. Od zgoraj ni bilo slišati nikakega glasu. Niti najmanji poplah ni nastal v temni, molčeči hiši. Neprestano misleč na to, da ne sme biti hrupa, sem tako neusmiljeno ojačil svoj prijem, da mu vsa njegova borilska umetnost ni mogla koristiti. Prijel sem ga od zadaj in ga zgrabil tik nad komolcem za obe zgornji lakti. Nihče mi ni mogel uiti, če sem ga tako prijel. Oglasil se ni, molče se mi je u-piral, zato pa z vso močjo. Naposled se je nekoliko utrudil. Stal sem tik za njim; posrečilo se mi je, da sem ob hrbtu segel z levim komolcem pod njegov levi komolec in ga z desnico zgrabil za desno laket. Nato sem mu potegnil samokres iz žepa ter ga spravil v svoj lastni žep. Pregledal sem mu obleko in končno našel nož, ki je bil skrit v nožnici za njegovim tilnikom. Iz-drl sem ga — pozneje sem videl, da je imel dolgo z zlatom vlože-jio rezilo in pozlačen držaj. Videl sem, da čaka samo u- godnega trenutka, da bi se izvil in se spopadel z menoj. Čutil sem, kako je globokp in lahno dihal ter premišljeno uporabljal možgane telesu v pomoč. "To vam ne bo nič pomagalo, Orme." sera rekel naposled. — "Lahko vam zavijem vrat ali zlomim tilnik ali izpahnem komolec, in Bog mi je priča, mika me, da bi storil vse to in še marsikaj drugega. Če opazim le najmanjši namen, da bi mi ušli, vas ubijem. Pojdiva!" Zvezal sem mu roke in mu pokazal smer; končno sva našla v temnen koncu velikega dvorišča pripraven kraj, kjer sva mogla sesti. Tu sem ga vrgel na klop in sedel sem na drugi konec, mereč nanj z njegovim lastnim samokresom. Na to sem ga pozval: "Povejte mi zdaj,' kaj delate tukaj!" "Uganite," je porogljivo odvrnil. "Ali niste imeli sami nikoli kakih takih majhnih prigod?" "A, tedaj služkinja — v hiši vaše gostiteljice? Res lepa prigoda! Nu, ta bo vaša poslednja" sem rekel. "Res?" se je zarežal. "Tedaj mi vsaj dovolite, da pomolim!" Posmehoval se mi je in videti je bilo, da se me prav nič ne boji. "V Virginiji ne tratimo svinca za ljudi, ki se ponoči plazijo okoli hiš. Kaj delate tu?" "Nimate pravice, da bi me vpračevali. Ta hiša ni vaša." "Tamle je bila luč," sem dejal. "Zaradi tega imam pravico, da vas vprašam. Gost sem in gost ima iste dolžnosti kakor gostitelj." Njegovo vedenje se je mahoma izpremenilo. "Če vam dam častno besedo," me je vprašal, "ali mi boste verjeli in dali, da se svobodno pomeniva?" "Da," sem počasi odvrnil. — "Lažnjivec ste, a mislim, da besede ne boste prelomili." "Vaša misel je pravilna," je odvrnil. "To je tudi moj razlog, da bi rad govoril." Vrgel sem pištolo na klop med nama in ga vprašal; "Kaj hočete vedeti? Spet vas vprašam, zakaj ste tu, ko ljudje mislijo, da ste v Južni Karolini?" "Opravka imam. Vi ste po-I kvarili moje šance tam na Zaho-jdu," je počasi odgovoril. "Zdaj bom jaz tukaj pokvaril vaše šance. O, zgodilo se bo še marsikaj. Saj sem rekel, da mi boste morali plačati svoj dolg." Pri teh besedah je pokazal z mrša-vim prstom na moj vrat. "Da, rešili ste mi življenje in od tistih dob vas sovražim," sem mu rekel. "Ali mi hočete nekaj obljubiti?" je vprašal. "Morda, a ne naprej." "Pa boste izpolnili obljubo?" "Če jo dam, jo bom tudi izpolnil." "Ali mi obljubite, da storite i nekaj, kar ste že obljubili, da boste?" "Orme, meni ni do tega, da bi sedel tukaj in čenčal kakor stara baba." "O, nikar me ne zmerjajte! Videti je, da ste tudi vi že iz-preženi v tej stvari! Kakor kaže naju je Belknap oba porazil, vas in mene. Zakaj ne bi tedaj izkušala pozabiti? A govoriva o tisti obljubi. Hotel sem vas samo prositi, da bi storili nekaj podobnega kakor' Belknap, čeprav dosti manjše-' ga." "Nu prav, govorite." "Rad bi, da bi mi obljubili, da vzamete Sheratonovo Grace." Zasmejal sem se mu v oči. — "Mislil sem, da me bolje poznate, Orme. S svojimi lastnimi posli se zmerom sam ukvarjam. Niti vprašam vas ne, zakaj zahtevate od mene te otročje obljube. Neznansko me mika, da bi vas ustrelil. Povejte mi, kdo ste in kaj delate v tej deželi?" "Ali res hočete vedeti?" "Prav gotovo. Zahtevam, da mi poveste." "Mislim, da vam po tem takem ustrežem," je mimo dejal. Nekaj časa je premišljeval, nato je vzdignil glavo in rekel: "Moje ime je Charles Gordon Orme, markiz Butski in Rayn ski. Rodil sem se v Angliji. Pozneje sem živel iz dobrih razlogov po raznih krajih. Mislim, da' sem nekaj takega, kar je znano pod imenom 'črna ovca' — zelo, zelo črna." j "Da, zopern človek ste, rene- ^ gat, lopov in morilec," sem mu mirno zabrusil v obraz. "Vse to sem in še marsikaj drugega," je ljubeznivo priznal. "Glede na vašo stopnjo razsod- j nosti vam tega ne bom pojasnjeval. Morda ste že kdaj slišali o ^ ljudeh, ki se znajo izpreminjati ? ^ "Da, slišal sem o ljudeh, ki ži- j vijo dvojno življenje, toda občudoval jih nisem nikoli," sem rekel. "Potem se bom moral odreči vašega občudovanja. Verjemite mi, da se znam izpremeniti. Ži-dje so trdili, da so neke vrste ljudje obsedeni po vragu. Jaz vam povem samo toliko, da sem študiral v Indiji. Moj učitelj je bil Swami Hamadata." "Za vas in za mnogo drugih ljudi bi bilo veliko bolje, če ga ne bi bili nikoli poznali," sem odvrnil na njegovo presenetljivo odkritje. "Morda; a dal sem vam samo pojasnilo, katerega ste si želeli. Radža goji sem. Predelal sem vseh osem mističnih stopenj. Tudi v tej deželi sem štiri leta nadaljeval svete vaje z dihanjem, lego in mišljenjem." "Vse to zame nič ne" pomeni," sem priznal. "Vem. Skratka, bil sem nekaj podobnega kakor adept. Naučil sem se prenašanja volje na daljavo in načina, kako podjarmim voljo drugih ljudi svoji last- F & J Market 3718 Fulton Ave.. Ft. 8922 Najboljše vrste meso po zmeml ceni. Se priporočamo vsem. Joseph Ewalski in Prank Crepinsek, lastnika. ni volji. "Ali," je nadaljeval mahoma z vso svojo prejšnjo po-smehljivostjo. "Najslabše se mi je obnesla učenost Pratjahare, ki navaja človeka k temu, da bi potlačil svoje čute, da bi si jih podvrgel in jih zavrgel! Vse veroizpovedi so zame enake, a le s pogojem, da se ne vtikajo v mojo lastno vero. Rajši bi umrl, kakor da bi se prestal zabavati. Moja vera je v tem, da rad za veliko igram v vseh pogledih — da iščem prigod in pred vsem, da uživam razkošje! Iz tega razloga sem zdaj v tem kraju, iz tega razloga sem tudi nocoj na tem zemljišču." "Ali mar igrate kako važhej-šo vlogo nego jaz vem?" "Da, zmerom igram. A kako morete pričakovati, da boste razumeli to, česar sem se moral učiti toliko let? Mislim, da vam bo zadoščalo nekaj praktičnih, otipljivih dokazov. Dovolite, da vam jih podam. Dajte, položite mi roko na srce." Prisluhnil sem. "Ali čutite, kako bije?" je dejal. "Zdaj je utrip ponehal, kaj ne?" In res, kakor gotovo sem živ; srce je bilo obstalo. je velel. Ustregel sem mu — in glej; njegovo srce je bilo z^aj na drugi shrani iu je utupaio kakor prej. "Zdaj ga spet ustavim," je mirno dejal. Prisežem, da je spet zastalo in spet pričelo utripati, kakor je on hotel! "Položite mi roko na trebuh," je dejal. Storil sem tako. Njego vo telo se je mahoma zazdelo votlo in prazno kakor meh. "Ves drob sem potegnil v prša. Če se je človek učil pri Swa-miju, kakor sem se jaz, dobi ob? last nad vsem svojim telesom. Navadne magične umetnije so zanj lahka stvar. On dobi velik vplih do možkih, še bolj pa do I žensk, če jf to njegove Pri mi ju ni bilo tako,?" ni pa je." ^ualje sUdl? "Sezite mi na drugo stran prs, SLOVENSKI DELAVSKI DOM — Waterloo Rd. ' priporoča; XT' 1 W Kegljišča odprta za publiko do drugega tedna v septembru BALINCARSKI PROSTORI Ribja pečenka vsak petek večer Vsako soboto godba in ples I Hiša naprodal ! Proda se hiša s j. jnimi sobami; garaža-^ X 160; dohoclek $130J*;*!! ; mora se prodati po niz j i radi bolezni. — Za vec P ' pokličite EN. 3058. Pečlarija na P ftoda i Ravno tam se dobi ^ ' bi v najem. — Naslov v uradu tega lista ir^ OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNA t mn»t»i»»Hm»»»iniit»t»»ii»»unttm DRŽAVLJANSKA ŠOLA V ponedeljek večer, 9. septembra, 1940 ob 7 uri se zopet začne novi razred v Slovenskem narodnem domu v sobi št. 2. Registrirajte se za šolo pri učitelju Wm. J. Kennick na uradu 982 E. 63rd St. vsako popoldne od 4 do 7. ure. Advokat Kennick tudi izpolnjuje vprašalne pole za nedržavljane. ^a^itaitilo in zahvala v veliki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da smo za vedno izgubili našega ljubljenega soproga in očeta FRANK STUPIC A ki je po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti, izdihnil svojo blago dušo 8. avgusta, 1940. Rojen je bil v Gorenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem. V Ameriki je bival 30 let. Položili smo ga k večnemu počitku na Calvary pokopališče 12. avgusta, 1940. Tem potom se želimo najlepše zahvaliti vsem tistim, kateri so ga obiskovali v njegovi težki bolezni in bili nam v pomoč v tej težki preizkušnji. Iskrena hvala vsem, kateri so prišli pokojnega kropit in ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno po društvom Zavedni Sosedje, št. 158 SNPJ in Novi dom, št. 6 SDZ za njih častno spremstvo. Prisrčna hvala vsem, ki so poslali krasne cvetlice, vsem ki so darovali za sv. maše in vsem kateri so dali brezplačno svoje avtomobile v po-slugo pri pogrebu. Končno najlepša hvala August F. Svetek pogrebnemu zavodu za lepo vodstvo pri pogrebu. Ti pa, ljubljeni soprog in oče, počivaj mirno v tuji zemlji. Tvoj spomin bo ostal neizbrisen v naših srcih. Žalujoči: Anna Stupica, soproga Frank, sin; Helena, hčerka . Marija Stupica, mati, stanujoča v stari J domovini. Cleveland, Ohio, 5. septembra, 1940 DEKLETA IN ŽENE Ker se vse blago draži, zato vam priporočam in svetujem, da si izberete fino in čisto volneno STERLING suknjo ali FUR-COAT direktno v tovarni na WILL-CALL prej kakor ihogo-če, katere dobite pri meni vedno po veliko nižjih cenah kakor kje drugje. Prosim oglasite se, pokličite ali mi pišite, da vas peljem v tovarno, kjer si boste lahko izbrali suknjo ali Fur-Coat po vaši volji in ceni. Se vam priporočam Benno B. Leustig 1034 ADDISON ROAD ENdicott 3426 1 ' ' O: H [OcaoE xo Ravnokar je izšla velepomembna knjiga d O 0 1 g "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu J rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. d O Knjiga je vezana stane $1 —•—- Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue o o MI DAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO JESENSKA RAZPRODAJA . "FLOCK FAULTLESS" PAVOU V 12 različnih tipih . . . pripravno za vsakovrstne reči iz pa "FLOCK'S GERMANTOWN" PAVOLA 2 unče Pokrivalo, na roko narejeno iz Flock Germantown pavole nudi gorkoto brez teže; Mehka, uporabna in lahko za narediti (in se rabi samo 24 štren Flock Germantown pavole, da se naredi polno memo pokrivalo ... in stane samo 9.36) Ta pavola je idealna tudi za opravo ža otroke, "afghans" in drugi reči. FLOCK IMPORTED ANGORA 100% importirana Angora za lepe "bolero", svedre, | rokavice,, ovratnice, klobuke ali druge reči----------5 vole gTRENA 65^ S itren^ Flock Worsted Pavola Znana za kvaliteto in več jarctov. Izbera v več kakor 100 lepih, praktičnih barvah. Flock Worsted Ombree Idealna pavola za afghans, itd. 4 unče štrena v 36 različnih ba;vah. Flock Shetland Pavola Mehka, uporabna pavola pripravna za opravo za otroke, šale, svedre, itd. Lahko za delati.' Flock DeLane Twist Fina, mehka kvaliteta, kombinacija z Rayon nitmi. Izbera v belem, rdečkastem ali plavam za opravo za otroke. Flock English Zephy Pavola Športna pavola za svedre\ ovratnice, rokavice, nogavice in obleke. THE MAY 4 unče štrena 54c 4 unče štrena 69c 2 'unče štrena 30c 2 unče štrena 39c 2 unče krogla 39c Flock Devonshire Zephyr Prava pavola za moške svedre ih opravo za otroke. Mehka, uporabna* lahka za delati. • ' Flock Saxony Pavola Mehka, 3-ply pavola za opravo za c'troke, "bed jackets" in druge reči. Flock Boucle Pavola Za narediti torbice, klobuke, rože, ovratnike. Imenitno za mnogo praktičnih daril. Flock Cable Pavola. Uporabna kvaliteta, 8-ply pavola, ki je pripravna za narediti "jifiy" svedre, "cardigans" in drUge reči. Flock French Fluff Težka pavola za narediti "jiffy" svedre,, "cardigans". Izbera v različnih jesenskih barvah. .... FOURTH FLOOR 49« .uoC 59« 2 « (flf iE i. # M i i !1! i # ifi !U i ill # M Bi i i ITi Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312