Izhaja Tlak četrtek * Posamezna Številka stana Din 1’50 Celoletna naročnica bin 35'— * Čekovni račun: „Stra£a v viharju", Ljubljana, it. 16.790 r H |> |J fr i - -t m,- a - r..._________________________________ Ljubljana, 7. aprila 1938 Izdaja: Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: R. Čujei Uredništvo in uprava; Ljubljana, Mildoiičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K.Čeč) Leto IV — Številka 23 -f. » J................. Rodimo, Kar smol *■ *. w 1 >r ?*'.•»■» ... Po duhovnih vajah in krščanskem bogo-obnovljen človek; Je $$.?r ?,* RfJI PT** vojak v svetlobi tvojega orožja. JfVj? je sedaj možno, da se zgodi z njim. '°fda mu bo orožje kmalu zarjavelo, ker ga ^‘iak ne bo nič uporabljat in ga bo torej 'Hialu odložil. Morda ga bo slepil blesk ?^°žja in bo le samo gledal, (ja ga ohrani "leščeččga.1 Zoreta pa bo sb o ji Sr ožje 'stl-W drugim v /korist in bo branil njih blagor Pitoal njih mir. Kdor je res 'obnovljen v Kristusu, ne bo podoben ne prverriu, rii drugemu, ampak *^6 tretlepili' vojaku. Ne "bo zavrgel svojih Ve namreč, da se krščanstvo he rešuje z žaffiištijb in‘s kddilom. Kristjan mo-jj® tudi v javnosti postaviti cčlčga moža. pitno njega ne gre svet, država, občiha; njega ne' gre veda, umetnost, tehnika. ° f>se je z njim Iti zarij toliko’ bdi j, ker gle-7$ na vse to v zarji večnosti. Zaradi tega fy(jj,leda '*bo pristen katoličan šicer vesel in Pohosen, venddr n6 prevzeten ih vase zaprt rOočk. Spoštovat bti pr^pfičanje drugih-?J'ekno bo sicer potrpljiv, čhpfib bo v nd-||»|i nepopustljiv/' Njeg&va čast bo v tem, <7 ne bo iskal svoje 'časti, tharveč le čast vere in Cerkve, ki bo v očeh nasprdt-^foo toliko1 bolj zrasla, kolikor Ičpše se bo $j^la v vedenju in ravnanju svojih ver-ftr0^ Pristen kaioličan je človek 'ftriih md-W> ker je človek ljubezhi: Delavec in de-■; ®£a v tovarniški obleki stojita njegovi duši tako blizu kakor gospoda v časteh in Sklonili. ■ ' rv"'J ' •• ‘ ' Katoliški izobraženec in narod . To pa, kar dobro oboroženega vojaka naj-'Mj odlikuje, je navajenost in' izurjenost, v svojega orožja. Prav takpi borcev manjka v naši Hobi. Toda odločnega r&tvlišlpega borep ne napravlja ne pofiiika, •? ftranka, ne moda, ne javno mnenje, 'mar-perslca zavest, to je sposlopslnje do svoje ^ar je prav za moliamedanca in hidr-mora biti prav tudi za katoličana, da mreč pokaže pred svetom svoje načelo ih ?!hteva zanje spoštovanja tudi od drugih, kar more dekle in žena, bo mogel in mo-storiti toliko bolj in prej mladenič in j °*- Moderna in zelo sloveča gledališka *raIka Mis La Vare v Ameriki iz načelnih pet let zapored nikoli ni nastopila na . tffu brez spokornega pasu, brez vsakda-_jega sv. obhajila pri vsakdanjem obisku niaše. Njen umetniški nastop ni bil zato |qC ^anj uspešen in njen igralski sloves za-rtič ponižan in zmanjšan. Saj živo in 0 °,edno katoličanstvo ne ovira, marveč tudi Hrvatski katoliški akademiki in akademi-čarke ®6 opravili koncem marca duhovno obnovo, ki jo je vodi! p. Poglajen D. J. Končali so jo s skupno sv. mašo, ki jo je daroval pre-vzvišeni nadškof dr. Stepinec. Vsi ko sprejeli sv. obhajilo. Po sv. maši je spregovoril dr. Stepinec o odnosu katoliškega izobraženca do naroda. Ker veljajo njegova izvajanja mutatjs mu-tandiis tudi za nas, ga izčrpno navajaihopo iHrvatski Strahi«. iPrevZvišeni se veseli tako velike udeležbe pri duhovni obnovi. Veseli ga pogum akademske mladinei ki sledi KriiSttisu' in ne 'Onim, ki priznavajo samo snovnost m zanikajo osebnega 'Boga, nilti ne tis|im, ki si prizadevajo! oživiti staro poganstvo in njegove lažne bogove, in ne onim, ki so katoličani samo po krstnem fištu, pa žive, ledkisr bf zanfe Boga ne bilo! Veseli se mladice, kj se ne žadovb-Ijiije samo z golim formalizmom, ne s frazami brez vsebine in življenja in 'ne s svetnimi užitki m hvali njen 'pogum, da 'javno1 izpoveduje svoje katoliško prepričanje, čeprav mora zato slikati' očitke/ da ‘je mračna in nazadnjaška, čeprav zato nima dostopa’ do ražnih dobro plačanih mest, čeprav jo oni, ‘ki so narodnost vzeli v zakuD, za nenarodtio razglašajo/' Kato nadaljuje »To priliko bom 'porabil, da vam iznesem stališče Cerkve o stvari, ki se o rnjej danes mnogo razpravlja in Iti tudi vaše duše Često postavlja ha preizkušnjo "ih sicer o odnosu prepričanega katoliškega izobraženca do svojega naroda. I»HW TffftffffBg« * f«r«d Pogosto danes govore, da izobraženstvo ne pripada narodu. A zakaj se potem izobražujete? Čemu Vaši napori in trud za pridobivanje znanja? Mislim, da tukaj nimam kaj mnogo pobijati, če bi mogel’ dejansko 'napredovati človek brez glave itt brez zdrave pameti, bi mogel dejansko napredovati tudi narod brez zdravega in poštenega izobraženstva. Zato ni nevarnosti, da bi narod zavrgel izobraženstvo, ki si V resnici prizadeva za njegov duhovni in snovni napredek. Je pa še drug ugovor, ki ga naslavljajo na vas, bodoče narodno izobraženstvo. Pravijo namreč, da so katoličani mednarodni. Zaradi tega so nenarodni in nimajo smisla za narod. AH ste res zato, ker izpričujete svojo vdanost Cerkvi, obsojeni na to, da ste manj narodni ,kOt drugi? Ali nis^e morda prav vi, ki spoštujete Cerkev in sledite njenemu nauku, pravo narodno izobraženstvo in upanje naroda? Res, je, da mnogo govore o ljubezni do naroda. Toda često govore o njej zato, ker koristi njihovim žepom; drugi zopet zato, da ia#je zakrijejo svoje umazanije; tretji zato, ker hlepe po slavii. Toda za prepričanega katoličana ljubezen do naroda ni predmet' trgovanja niti Za denar niti za sjavo, ampak je moralna in etična dolžnost. ' Za+#, ~ da ‘govorim konkretno, ker govorim hrvatskim akademikom; tudi vaša ljubezen do hrvatstega niroda ne more biti predmet trgovine, aimpak moralna dolžnost. Če te dolžnosti ne bi izpolnjevali, sploh ne bi bili katoličani kakor tiidi jaz tiie bi bil katoliški Škof, če ne bi požrtvovalno ljubil svojega naroda. Katoličaii he samo da sme, on m o r a ljubiti narod iz katerega je' iz&el. To leži že v človekovi naravi in 'je Zato naravni zakon. Krščanstvo pa naravnega zakona ne podira, ampak ga dopolnjuje in oplemenituje. 1 če bi tolrej dejal,' da katoličan sme ljubiti svoj narod, bi premalo povedal. Kajti ljubezen do sebe ali ljiibezem do staržev hi 'samo dovoljena, ainipak jfe zapovedana. Narod pa ni nič drugega kot velika družina, veliko krvno so-irodstvo. Kakor bolj 'ljubite svoje brate ih sestre'kot druge ljudi, tako tudi ljubite svoj narod bolj kot' drilge, ne da bi pri tem koleri koli narod sovražili ali prezirali. Ih nihče, ki je pameten, tega he bo 'zameril. Mar bo tJax>nern življenju le podpira svojega nosi->*in oznanjevalca. Ako mi ne bomo ve-'fh D mo^ SD°je vere, kako naj potem ve-nj?1? drugi? Pojdite vendar s tisto rieokret-®ft> StSah°Petno }n ohla]pho kretnjo k at oli-bnS- .anior si bodi, le v javnosti še nikar ne ^ nizujte in ne smešite z njo! Ali verujemo? *«e verujemo? Ako vrtu jerrio, naj tudi °idi in ve, da res verujemoI 6135 2£u o!od Kakor je svet poklican, da stopi v Kristusovo cerkev, tako je Kristusov borec poklican, da stopi v svet in'mu pomaga, kakor more. Kristusovega borca zanima, kako se godi njegovi peri po svetu: v diaspori in v misijonih. Njegov pogled, sega preko stolpa domače cerkve. On skrbi, se žalosii in se veseli s Cerkvijo. Obnovljen v Kristusu hoče v Kristusu obnoviti tudi druge; predvsem svoje bližnje in najbližnje. Vse naše organizacije bi morale imeti le ta namen in le v tem pomenu so na svojem mestu. Teoretično se sicer človek more opredeliti na ose načine in ozire, v resnici bo pa le povsod to in fak, kar je in kakršen je v svoji notranjosti; ali veren ali neveren. Če je veren, bo tudi v športu, tehniki, vedi, umetnosti, politiki, v gospodarstvu, vsepovsod dvigal pomen vere v CiliiiV I?t - * .vij in vernosti; če pa je neveren, boste morali tudi v športu, tehniki, vedi, umepiosti, politiki. v gospodarstvu, vsepovsoc} in vselej biti oprezni pred njim. Zakaj najmočnejši ščit in oklep za sleherno pošteno udejstvovanje nudi le vera. Komur je veren človek na potu, kaže, da ni v najboljših odnosa jih z resnico, pravico in poštenostjo. Kar bi v tem in onem položaju stori] ali opustil Kristus,'to hoče in mora po svoji vesti in uvidevnosti storiti ali opustiti tudi njegov učenec. To je resnična in ne navidezna hoja za Kristusom. On se ozira nazaj po nas in nam kliče: Za menoj! Za Njim! Za Kristusom! Le tako bomo prišli iz stiske v nas in okrog nas k moči, časti in veljavnosti, ki nam po katoliškem prepričanju gre med svetom. kdo zameril otroku, da svojo mater bolj ljubi kakor pa tiijo^'- 35 ‘1 ' - : ' Ljubezen do naroda in ljubezen do katoliške vere se niti najmanj ne izključujeta, ampak se lepo spopolnjujeta kot sestri-‘dvojčici, ki imata istega Očeta v nebesih, in sicer Boga, ki je početnik tako’ naravnega kakor nadnaravnega reda. Bog pa sebi he more nasprotovati V. . ... Zato katoliška Cerkev v svojem delovanju tako upošteva in uvažuje narodno čustvo pri narodih,' kjer deluje. Brž kb je mogoče, postavlja pokristjanjenim narodom domače duhovnice in škofe, ki najbolje poznajo narodovo dušo. Zato postavlja narodom svete narodne zaščitnike. Vse njihove običaje spoštuje, dokler niso v nasprotju z resnicami krščanstva in z zdravo pametjo. Da bi katoličani v resnici ne mogli ljubiti svojega naroda, je prazna bajka. Kaj takega morejo trditi samo taki, ki ali ne ljubijo resnice ali pa imajo skrite namene s pred-našanjem neresnice. Ne samo, da so' take trditve bajke, mi si upamo reči celo, da ' ' ' : ^ ne moremo govoriti o pravi ljubezni do naroda pri Ijudteh, katerih živl jenje ni' v sldadu z božjim zakonom in Kristusovim evangelijem. -J - ! Kaj pomeni ljubiti? Amare est bonum veile! Ljubiti pomeni hoteti, želeti, požrtvovalno si prizadevati za dobrobit onega, ki ga ljubiš. Žrtvovati se za njegovo dobrobit in to toliko bolj, kolikor večje in potrebnejže je dobro, za katerega gre; seveda v onem redu, ki ga zahteva jiierarjiija vrednot. Joda kaj je največja dobrina za poedinca in za narod ? T®, prez Česair ne more trajno bivati. ‘ To pa ni niti denar, niti zemlja, niti znanost, niti sila, ampak vera in morala; poštenje. Katoliška vera je prva in naj-večja dobrina hrvatskega (prav tako tudi slovenskega, op. ur.) naroda, kakor to jasno dokazuje vsa'naša zgodovina. ' ... Ta katoliška vera je narod učila poštenja in pravičnosti in ž matematično gotovostjo mOrete ’ ugotoviti, da bo liamestO poštenja in pravice kmiatu zavladalo divjašvo in zmeda povsod, kjer jo riai ta ali oni haČin rušijo. Ali -resnično ljubii svoj narod, kdor z'besedo ali z dejanjem blati vero svojih očetov ih' si prizadeva mladino odtrgati od Kristusa? v , . r< i * ■;: t ■ •. . p Kaloiiisn In obstoj naroda Druga narodna dobrina je njegov obstoj... Ali moremo govoriti o patriotizmu pri onih, ki imajo polna usta rodoljublja, narodnega ponosa in veličine, domovino pa pripravljajo ob mladino (misli na belo kugo, op. ur.). Če namreč živi svet v mladih, v kom naj živi domovina, če mladim sploh živeti ne puste. A zakaj ne puste živeti potomstvu? Mar zato, ker mi kruha? Ne! Redno imajo siromašnejši največ otrok! Samo zato, ker se besedni rodoljubi boje Žrtev in truda z otroki. Kaj naij pomeni patriotizem, ki v javnem življenju rešuje narod, v lastni družini ga pa ubija? 0 njih moremo mimo Teči s svetim pismom: »Niso bili od rodu mož, ki je po njih prišla rešitev Izraelu!« (Makab 15, 44). Ali morda v resnici %ibijo svoj narod oni klavrni zastopniki akademske mHadine, ki so vedno pripravljeni na manifestacije in proteste, ki pa ne skrbe, da bi častno in pošteno preživeli svojo mladost in tako postali s svojim življenjem in življenjem družine, ki jo bodo osnovali, sposobni, da privedejo svoj narod k sreči, ki je njihovi očetje niso doživeli? Ali ljubijo svoj narod oni, ki nočejo uvideti, da je za našo akademsko mladino danes imperativ, da se strokovno pripravljajo in tako zagotove obstoj sebi in svojim? Diletanti so samo balast za narod, pa če so še tako besedni in se odlikujejo v narodnih akcijah. Katoličani In svoboda Tretja dobrina, ki se o njej danes toliko govori, ki pa je je tako malo v svetu, je svoboda. Od vsega vidnega stvarstva je človek edini, ki ve, kaj je ta veliki božji dar. To je dar, ki gre po naravi poedincu, pa tudi narodu kot celoti. Svoboda je v resnici božji dar ... Zato svobode ne bo užival niti oni po-edinec niti oni narodi ki je hvaležno ne bo sprejel iz božjih rok. Hvaležno pa je ne sprejemajo iz božjih rok oni, ki gledajo v svobodi sprostitev od vseh obveznosti do Boga in do bližnjega ter mislijo, da smejo brez kazni gaziti vse človeške in božje pravice. Zato bo zunanjo svobodo užival v svojo korist in v korist drugih samo tisti, ki najprej osvobodi notranjega človeka in ki doseže svobodo božjega otroka ter stoji z obema nogama nia tleh etike in morale, pravičnosti in poštenja! Cerkev in sodobna vpraianja To so tri dobrine, ki jih prava ljubezen želi svojemu narodu. In kdor mu zanika te dobrine, ni njegov prijatelj. Če mu zanika vero, bo kmalu konec nejgovega obstoja, če pa mu zanika obstoj, nima nobene koristi od svobode. Če mu zanika svobodo božjih otrok, ga bo zunanja svoboda brez notranje kmalu privedla v razsulo in pogubo. Te tri dobrine žele svojemu narodu tudi naši cerkveni poglavarji. Če pa vaši mladeniški impulzivnosti ne gre v račun ta ali ona gesta cerkvenih poglavarjev, se najpreje spomnite, da navadno Več vidijo oni, ki višje stoje. Spomnite se tudi, da katoliška Cerkev ni organizacija od včeraj, ampak obstoja že dve tisočletji. Zato se njeni poglavarji ne morejo ravnati po trenutnih muhah poedincev in skupin, ampak uporabljajo tisočletno izkustvo Cerkve. Spomnite se končno, da se nahajajo Cerkev in njeni predstavniki v težjem položaju kakor kdaj koli, ker živimo v dobi, ki jo je moderni pogan označil: prevrednotenje vseh vrednot. Ljudje drve za mehurčki iz milnice, zlato pa teptajo z nogami. Kar bi moralo biti na prvem mestu, postavljajo na zadnje in za ideal popolnosti smatrajo, kar še omembe vredno ni. In če ne bi bilo Cerkve in njenih večnih resnic, bi končno izgubili ne samo vero, ampak tudi razum in vso dediščino prednikov. Ne čudite se torej, če kdaj Cerkev drugače sodi in dela, kakor si ta ali oni žali. Katoličani In rasizem Moderni rasizem zamerja n. pr. Cerkvi, da ne pade na kolena pred njegovim malikom in ga ne časti. AH ni narodnost najvišja človeška dobrina? Nii, ker bi sicer morala biti zmožna, da izpolni vse človekove težnje in da ga osreči na zemlji. Da pa tega me more, je jasno. Koncem koncev pa s smrtjo prenehajo vse rasne razli/ke. Zato se človek na božji sodbi ne bo Sovjetski pekel Moskovskih procesov svet ne razume. Obtoženci prizma vaj o, se obtožujejo, izpovedujejo .zločine, preden jih državni pravdnik obtoži; zdi se, da bi najraje sami sebe usmrtili. Vse mogoče razloge lahko bereš po časopisih, a vendar ostane tajnost. Imeni Čeka, GPU sta strah vseh Rusov in. največjia sramota krščanstva in belega človeka. Čeka Ta pošast je praznovala ob velikih slovesnostih 20. decembra 1937. svojo dvajsetletnico. Pošast je vedno ista, čeprav je menjala svoje Arne. Ustanovljena je bila 20. decembra 1917. pod patriotično pretvezo, da se bori proti sabotaži in kapitalističnim špekulantom. 2e 5. septembra 1918. je na pobudo Zinovjeva dobila nalogo, da uvede strahovlado in »Pravda« je zahtevala vso oblast za Čeko. Posledica je bila, da se je Rusija kopala v krvi. Ko so se 7. nov. 1918. lastni pristaši pri Leninu pritoževali nad krutostjo Čeke," jim je* Lenin slovesno izjavil: strahovlada je brez-’ pogojno potrebna za revolucijo. .< Ko so se 1. 1922. Sovjeti bližali zahodnim državam iin iskali pri njih denarja, so na videz Čeko zatrli, a namesto nje so ustanovili pri komisariatu za notranje zadeve GPU (»politično vodstvo države«). Veliki mojster Čeke,; Feliks Džerdžinski, je postal duša prikrite teke — GPU. Sedež ima v Lubjanki, ki je hkrati tudi glavna ječa za njene žrtve. GPU je ustanovila svoje podružnice po vsej sovjetski državi, do zadnje vasi. Razpolaga s svojimi četami, svojim topništvom, svojimi ogleduhi, svojimi sodišči, ki so kar na hitro obsojala. Mučila je svoje žrtve in izsiljevala ovadbe, ki so privlekle spet nove žrtve v njene kremplje. Tako je nastala država v državi,, pred katero se je vsa država tresla. Odgovorna ni bila nikomur. Vse načrte sovjetske vlade za udušenje protirevolucije je izvedla GPU. Borba proti veri je od januarja 1927. vrgla nešteto duhovnikov in vernikov v ječe ali jih vlekla v opravičil po pripadnosti k tej ali oni rasi, am-, pak s poštenim življenjem in dobrimi deli. Če' torej gre ljubezen do narodnosti preko mej zdrave pameti, potem ni več ljubezen, ampak je strast, a strast niti ne koristi niti ni trajna. Zato postavlja Cerkev tudi v narodnostnem pogledu načelo — česar nočeš, da drugi tebi store, tudi ti njim ne stori! Ljubezen do lastnega naroda ne sme človeka napraviti za žival, ki vse ruši in izziva maščevanje, ampak ga mora oplemeniti tako, da pridobi svojemu narodu spoštovanje in lzubezen drugih narodov. Zato ljuibezen do lastnega naroda ni v opreki z ljubeznijo do vsega človeštva, ampak se medsebojno dopolnjuje. Vsi narodi so nam-, reč božji otroci in zato vsi kličejo k Bogu — Oče naš, kateri si v nebesih! Pravo resnico in zlato sredino v tem vprašanju uči Cerkev, ne pa kakršni koli rasizem. Tudi vi ne boste nikdar bolje in koristneje izpolnili svoje ljubezni do svojega naroda, kakor če sledite nauku Cerkve. Ona vas odvrača od ekstremov, ki vidijo v narodnosti malika, ki mu žrtvujejo tudi najsvetejše pravice človeka in njegove osebe. Toda Cerkev vas na drugi strani opominja, da je greh biti brezbrižen do svojega naroda, kakor to uči razkrojevalni in krvavi komunizem. Moralna in etična dolžnost je ljubiti svoj narod. Zato vsak pravi katoličan svoj narod spoštuje, si prizadeva za njegov moralni in materialni napredek ter brani njegove pravice. Če pa bi prezrli glas Cerve in poslušali preroke novega veka, bodite prepričani, da ne boste rešitelji, ampak grobarji svoje sreče in sreče svojega naroda. Ponesite to misel iz te obnove in povejte svojim tovarišem bi tovarišicam« da je grobar svoj® in narodne sreče vsak, ki v Hrvatski (za nas: v Sloveniji, op. ur.) dela proti katoliški Cerkvi!« koncentracijska taborišča na severu Rusije ali v Sibirijo. Ko je Stalin odredil kolektivizacijo zemlje, je GPU na stotisoče kmetov spravila v Sibirijo in v najbolj oddaljene kraje. . Petletko, ki jo je proglasil Stalin, je izvedla Čeka ali GPU s hekatombami krvi. V iseverni Rusiji je dala vlada posekati cele pragozdove in je izvažala les po taki ceni, da je imel na pacifični obali severne Amerike nižjo ceno kakor tamkajšnji domači iles. Toda, kdo je sekal ta drevesa? Tisoči in tisoči izgnancev, ki so v strašni severni zimi delali v snegu in ledu, v poletnem času pa stali v močvirju. Ista armada slabo prehranjenih in še slabše oblečenih ljudi je kopala tako imenovani Stalinov kanal med Belim morjem in Leningradom in 300.000 ljudi je pri tej strašni roboti umrlo. Toda GPU je bila še toliko nesramna, da je objavila celo knjigo o tem delu. Tam lahko berete, kako nečloveško so ti sužnji delali. In kdo je bil vse v tej armadi sužnjev? Stari vojaki, duhovniki, tatje, prostitutke, redovnice, starci, ženske, otroci: vsi so bili tam, da se borijo proti naravi in da se dajo »prevzgojiti« po čekistih, ki so jih nadzorovali. Najbolj nemoralno pa je bilo, da so čekisti onim, ki so več delali, dajali večje porcije hrane na račun slabejših, tako da so ti dobesedno od lakote umirali. Taki, ki so bili na soloveckih otokih, so izpovedali, da so morali nekateri delati popolnoma nagi. Toda po Stalinovem kanalu je imela GPU pripravljen še drugi kanal: Moskva—Volga, potem kanal ob Donu, končno je 1935. GPU prevzela popravo vseh cest v državi. Sicer pa je GPU že prej ob prekosibirski železnici ustanovila celo vrsto velikih koncentracijskih taborov, v katerih so stanovali oni nesrečneži, ki so morali zgraditi drugi železniški tir skozi Sibirijo. Saj je tam delal tudi škof Malecki, dokler se ni vrnil v Evropo — umret, ker so ga prestani napori strli. Mmožice teh sovjetskih sužnjev so nepregledne. Baje je 8 do 9 milijonov teh nesrečnežev, ki iso morali zapustiti svojo domovino in brezplačno delati roboto za boljševiško državo. To je proletarski raj sovjetov, Za hrano so dobivali toplo'vodo, ribje kosti in 300 gramov kruha na dan. Naslednji primer kaže vso absurdnost bolj-ševiškega sistema. Ko je bila 1. 1937. končana železnica Karimskaja—Habarovsk v vzhodni Aziji, je GPU sklenila dati svobodo 10.000 delavcem, ki so bili neke vrste »avantgarda« pri tem delu. Toliko sužnjev je torej moralo biti samo v pokrajini Habarovska! In osvobojeni so bili, ker je bilo delo končano! Toda GPU ima še druge opravke: Ko je bilo 1. 1925-26. v Rusiji 5 do 6 milijonov otrok na cesti, je Čeka ustanovila nekaj naselbin za te otroke, predvsem »Boljšavo«, kjer so otroke vzgajali po nazorih Čeke. Imenujejo pa te otroke sovjetske janičarje. Ista GPU je dobila tudi nalog, da »uredi« notranje potne liste v državi. Vsak Rus mora namreč imeti svoj potni list in tako vodi GPU silno velik policijski aparat za vse svoje državljane. GPU nadzoruje industrijo v državi, se bori proti »sabotaži in korupciji«, nadzoruje zanesljivost armade in posameznih vojakov, da, nadzoruje celo posamezne čekiste; ima celo nalog, da nadzoruje delovanje ruskih izseljencev v tujini; vodi špionažo v tujih državah in komunistično propagando. Saj je bil pri vsakem sovjetskem poslaništvu poseben odsek GPU, ki je bil popolnoma samostojen. Tako so se začeli vrstiti v Švici, Franciji in drugod atentati na emigrante in celo na nezanesljive uslužbence sovjetske vlade. Tako predstavlja Čeka ali GPU silno mrežo najostudnejše tajne in nasilne policije, ki uničuje vsakršno svobodo in vlada z najhujšim nasiljem. Prav ta Čeka je uprizorila tudi one mon-strozne procese in spravila v zadnjih letih 1500 boljševiških agitatorjev in voditeljev na morišče. Zato vas nujno prosimo, častiti bratje« trudite se vsak v svoji škofiji na vso moč, da se bo poživil in vsak dan boli ra z v ne 1 duh molitve in pokore. Ko so apostoli nekdaj vprašali Gospod*« zakaj niso mogli iz obsedenega človeka izžn*' ti hudega duha, jim je Gospod odgovoru* »Ta rod se ne izžene drugače, k0 z molitvijo in postom« (Mt. 17, 20)' Ker smo prepričani, da tudi zoper zlo, ki dandanes stisk* človeka, ni druge pomoči, kakor ta, da se vsi z molitvijo in pokoro skuP' no bojujejo zoper skupnega sovražnika, zato nujno prosimo, da vsi po d voj* svoje mol it ve in žrtve in tako izpt0, sijo v teh težkih časih Cerkvi pomoči od B°' ga, po posredovanju Brezmadežne Device< ^ je, kakor je nekdaj stari kači glavo strla, t*' ko vedno najvarnejša zaščitnica in neprem&£' ljiva »pomočnica kristjanov« (Pij XI. Di**9’ Redemptoris 59.). Za Veliki teden V vsakdanjem življenju tuli a radi post*' nemo površni. V velikem tednu nas rrior* spomin na Kristusovo trpljenje zdramiti. bi smela mimo nas svetost in resnost velike# tedna, ne da bi globoko odjeknila o dušah. Za ceno božjega trpljenja smo od' kupljeni, da bi živeli s posvečujočo milost]0 božjo in se zveličali. j Greh je ločil človeštvo od Boga. Nast* je prepad med človekom in Bogom in nobefi človek ni mogel iegar prepada premosti^ Kdor bi ga hotel premostiti, bi moral d^1 Bogu zase in za vse človeštvo primemo doščenje. Joda takega človeka ni bilo, ke je po Adamu osa množica postala gresM’ ljubezen božja pa je večja kot človeš* krivda. Sin božji se je učlovečil, da je nu>&e kot človek zastopati ljudi pred Bogom Oce' lom. Vsako njegovo delo je imelo neskončfl0 vrednost. So. Tomaž prani, da bi mogla vs&' k a kapljica njegove krvi ves svet oprati o*e' ga zla. Toda Kristus odrešenja ni vzel lahko. Najbolj dragoceno življenje, kar je kdaj zemlja nosila, je bilo žrtvovano najbolj sramotni smrti o nedopovedljiv^ trpljenju. Tragika njegove smrti drami narode (j* priča o velikosti greha. So krivice, o katerv-mislimo, da se ne dajo drugače poravna, kakor s trpljenjem. So zločini, o kat er1 mislimo, da ni možno drugače zadostiti Prl>', vici, kakor da se prelije kri. Kristus je vse grehe človeštva nase (tudi moje in too)el in je zanje dal polno zadoščenje Bogu s te"1', da je trpel in dal o smrt svoje najdragot* nejše življenje. O, saj ne morem na krat'1 tega razumeti! Pustiti moram, da prav P0' časi vpliva na mojo dušo, kaj se pravi: je zame trpel, trpel do smrti. V kolikor : razumem, razumem tudi, kako velika * krivda greha pred Bogom. Tragika njegove smrti drami narode v> priča o velikosti božje ljubezni. »Večje ll-bežni nima nihče, kakor tisti, ki da sool življenje za svoje prijatelje.« Za tragiko njegove smrti pa je nješ°v^ vstajenje. Negovo in tudi moje, če živiln milosti, ki jih je zame zaslužil Vzajemnost katoliških Slovanov. PoroC ^ o kongresu zveze Slovanskih kat. akademij in seniorov (Slavia Catholica) v Ljubija«1 . 19. do 22. julija 1937. Založil slovanski ki Ijana 1938., str, 52. 7. aprila 1938 91 »STRAŽA V VIHARJU« 'iiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii BERITE IN NAROČAJTE Poravnajte naročnino! STRAŽO V VIHARJU! Pridobivajte nam novih naročnikov Božji nasprotniki se zbiralo Svobodomisleci in komunisti, ki od 1936. leta skupno delajo, bodo priredili letos v Londonu kongres in že zdaj vabijo vse svoje somišljenike, da se tega kongresa udeležijo. Na štiriindvajsetem mednarodnem kongresu svobodomiselstva v Pragi ob veliki noči 1^36. je prišlo do zlitja obeh svobodomiselnih 'Organizacij. Starejše »liberalne« Internacionalne svobodomiselne zveze iz leta 1880. in 'mlajše Internacionale proletarskih svobodomislecev. Zadnjo so ustanovili šele leta 1925. V njej prevladuje komunistična usmerjenost m se je razvijala s pomočjo boljševikov, katerih težnje je vselej zastopala. Sovjeti si prizadevajo, da bi vrinili svojo »moralo« vsem organizacijam združenih svobodomislecev. Tako je nastala Svetovna zveza svobodomislecev, da bi laže dosegli svoj namen: »Razpresti svoje ideje med verne delavce, da se Znebijo vpliva klerikalne reakcije in da se udeležijo boja za mir in svobodo«. »Zgraditi Pot onim, ki hočejo vreči narode v temo in Zatiranje srednjega veka.« V svojem boju se svobodomiselstvo, kakor samo pravi, opira izključno le na znanost in Pamet. Ne uporablja sile in noče nikogar preganjati. Poznati moramo, da bomo razumeli ®misel te trditve, »mističnost« svobodomiselstva in se spomniti sovjetske metode, ki si Upa zanikati kakršna koli preganjanja v isti SaPi, ko ruši cerkve in mori duhovnike in v&rnike. Izjave, kakor »popolna laičnost države je Uajenostavnejša prilagoditev svobodomiselstva kolektivnemu življenju družbe«, »ker je svobodomiselstvo laično, demokratično in social-®°. zavrže v imenu dostojanstva človeške °*ebe moč avtoritete v verskih zadevah« in “nikdar ne pozabimo, da je vojna proti veri del vojne vsega proletarskega razreda«, da- Družbe filozofov, znanstvenikov in racionalističnih politikov, Lige laične mladine, ki branijo racionalizem in načela laicizma, Društva za svobodo in mir, Lige za človečanske pravice, za pravice žen in državljanov, Lige v obrambo demokracije in človeške solidarnosti in vse svobodomislece sveta; da se udeležijo petindvajsetega mednarodnega kongresa svobodomislecev. Kongres bo v Londonu, v Conway Hallu, kakor je to odločil na predlog delegacije angleških organizacij kongres v Pragi. Na programu so med drugimi tudi te-le teme: »Znanost in cerkve«, govoril bo Levy, univerzitetni profesor v Londonu. »Realnost laične šole«, v gledališču pa bodo igrali: »Grožnjo Vatikana« — vse seveda v duhu svobodomiselstva. Kakor smo poročali, so katoličani v Angliji že protestirali, da bi na Angleškem dovolili tako zborovanje, in upajo, da ga bo vlada prepovedala. d0 jasno sliko, s kom je svobodomiselstvo v 'Žv&zi in proti komu je naperjeno. Svetovna zveza svobodomislecev poziva: Narodne zveze včlanjene v Svetovni zvezi, Društva svobodomislecev, Družbe racionalistov, -Masonske lože, Ko je bivši poslanik USA v Berlinu, proi. dr. Dodd, prostovoljno odstopil, je ob slovesu izjavil: Dvomim, da bi katerikoli izmed poslanikov v Evropi popolnoma izpolnjeval svojo dolžnost ali svojo plačo zaslužil. Vzrok temu je zamotanost moderne kulture in še posebno dejstvo, da ni nobena država popolnoma razumela strah vzbujajoče nauke zadnje velike vojne. Edina pomoč in rešitev v tem kaosu bi bila: Človeštvo je treba zbližati s krščanskimi načeli in voditi ter vladati ga je treba po krščanskih načelih. Verska svoboda v Rusiji. Do prve polovice 1. 1936. so boljševiki umorili 42.800 pravoslavnih duhovnikov. Večino teh so postrelili, le manjši del je umrl v prisilnih taboriščih v Sibiriji. Od 200 protestantskih pastorjev, ki so delovali v Rusiji L 1917., žive danes le še štirje. Od 810 duhovnikov in S škofov rimsko katoliške vere, ki so delovali v caristični Rusiji, jih živi še deset. Vse ostale je doletela ista usoda kot druge duhovnike. Samo 1. 1936. je bilo zaprtih preko 800 duhovnikov. Od teh so jih ustrelili 102, druge pa poslali v prisilna taborišča. Uspeh boja proti veri Vodja brezbožnikov, Jaroslavski, je 2. februarja 1938. napisal v nekem moskovskem dnevniku, da je boljševizem zadal smrtno, neozdravljivo rano tudi verskemu čutu in življenju v Rusiji. Če pa prebiramo malo ruske časopise, bomo videli, da ni tako: videli bomo, da kljub razvalinam in ruševinam ruskih cerkva in samostanov, da kljub preganjanju in ubijanju škofov in duhovnikov, da kljub silni propagandi verski čut Rusov ni zatrt, ampak se dviga in da bo ob ugodnem trenutku planil na dan. Poglejmo le nekoliko zanimive izjave ruskih časopisov! »Pravda« n. pr. piše (2. III. 1937), da se je duhovnikom posrečilo priti med delavce, da se dvigajo in rastejo med delavci številne verske sekte in grupe, da so v mestu Krasnovolskaja Manufaktura našli kapelo, ki so se v njej zbirali verniki; da so duhovniki razvili silno dejavnost, da bi ohranili in po večali svojo čredo; da celo mnogi komsomolci ooiskujejo cerkve. »Antireligioznik« piše, da so verski obredi zopet v časti, da so verniki v kolhozu Trud organizirali cerkveni pevski zbor, da je med Nemci na Krimu v šolah močna verska propaganda, »Boljševik« priznava, da je v Rusiji najmanj 30.000 verskih družb z okoli 6 milijoni aktivnih članov. Krupskaja trdi, da so otroci, ki obiskujejo cerkve, boljši od ortih, ki jih ne obiskujejo. V Tveru je postal neki štirinajstleten deček duhovnik itd., itd. Če dodamo še, da je bila v tem času protiverska gonja in borba podvojena — brez vzroka gotovo ne — potem vidimo, da je kljub izjavam Jaroslavskega verski čut silen in morda ni več daleč čas, ko se bo ruski narod otresel židovsko marksistične tiranije in bo, prečiščen v trpljenju, začel zdravo narodno življenje v svoji državi, ki bo, opiraje se na duhovno moč Cerkve, odpravila nered in razsulo ter ustvarila pogoje za zdravo življenje posameznika in družbe. Čevljar Anokenti Mračno kletno stanovanje v sovjetskem okrožnem mestu K. je bila njegova delavnica. Nekega večera je vstopil mlad mož, se previdno ogledal po sobi, če ni kje kakega vohuna, nato pa se je sklonil k čevljarjevi roki in jo spoštljivo poljubil. »Kako je?« je tiho vprašal starec. In še bolj tiho mu je mladi mož šepetal y uho sporočilo. Resne poteze na starčkovem obrazu so se omilile. Vstal je, mu položil roke na glavo, ga pokrižal na čelo, ga trikrat poljubil in rekel: »Bogu hvala, da si prišel. Bal sem se že, da si se prestrašil. Imenujem te za duhovnika v L., da boš nadomestoval očeta Benjamina, ki so ga boljševiki umorili. Pojdi tja in pasi Kristusovo čredo kakor se spodobi dobremu duhovniku svete Cerkve. Bog s teboj! Sedaj pa pojdi... Kmalu pridejo ljudje, ki naju tukaj ne smejo videti skupaj.« Nekega dne je GPU zaprla čevljarja. Zdel se ji je sumljiv. In pod njegovo obleko so našli znamenje škofovske službe. Tako živi pravoslavje v katakombah. In kljub vsem preganjanju in načrtom petletk, ki so že za 1. 1933. napovedovale »popolno likvidacijo religije«, so pri neki komsomolki našli izvod sv. pisma pod zglavjem — ponoči ga je na skrivaj brala — in komsomolci se na skrivnem cerkveno poročajo in tajno dajejo otroke krščevati. I v e r I Sv. oče je daroval vdovi pokojnega slavnega fizika Hertza 1250 funtov za vzdrževanje družine, ko je zvedel, v kaki revščini - žive v Gamuridgeu, čeprav je protestantske vere. Katoliška akcija v Franciji si je nadela nalogo, da skrbi za moralo v kinu in radiu. V ta namen so ustanovili poseben odbor »Comite catholique du cinčma et de la radio«, ki bo stalno opozarjal javnost, skrbel za cenzuro filmov in .skrbel za dvorane, kjer bodo predvajali samo nravno neoporečne filme. Izmed 600 bolniških sester, ki so padle v svetovni vojni, jih je 300 pripadalo redovnicam raznih katoliških redov. Vlada nacionalne Španije je ukinila republikanski zakon z dne 2. III. 1932, ki je uvedel razvezo zakona. Zakonodaja glede zakona je v nacionalni Španiji od sedaj naprej popolnoma v skladu s katoliško. Komunizmu je nasilje sredstvo in cilj. »Mi predstavljamo organizirani teror,« je dejal Džerdžinski, krvoločni šef komunistične policije Čeke. — »Teror je temelj sovjetske moči,« je dejal Bjelobradov, pomočnik Džerdžinskega. — »Diktatura komunistične stranke se more držati le z vsemi vrstami nasilja,« je priznal 1. 1927. žid Trocki. — »Čeka svojih sovražnikov ne sodi. Ona jih brez milosti ubija. Ona bo pokočala vsakega, ki stoji na nasprotni strani.« To so besede komunista Larickega, šefa Čeke za Ukrajino. Imamo svobodo tiska? — Ne, nimamo je in je tudi nikoli ne bomo imeli. (Stalinove besede.) Morala leningrajskega sodišča. »Leningrad- skaja pravda« z dne 20. marca poroča, kako delujejo ruska sodišča. Vsaka zadeva leži mesece in leta, ne da bi se zanjo sploh zmenili. Preko 500 civilnih tožb je ostalo nerešenih pri okrajnem sodišču! Na 21. komisarijatu mestnega okrožja čaka 16 tožb za alimentacije že mesece na rešitev. V preteklem letu je bilo prijavljenih 11.000 pritožb proti sodnim iztirjevalcem. V Leningradu in leningrajski provinci so ostali tisoči brez rešitve tožb. Vse zastaja, samo procesi v zaščito »voditeljev proletariata« delujejo brezhibno! Sveti oče o svetosti in odgovornosti materinstva. Nedavno je sv. oče sprejel v avdienco večjo skupino mater iz vseh provinc Italije in jim je ob tej priliki govoril o svetosti in odgovornosti materinstva. Naglasil je, da je vsak otrok znak božjega blagoslova, ker ima ne-umrjočo dušo, ki jo Bog s tem poveri vzgojni skrbi matere. Kakor se med ljudmi izraža zaupnost z besedami: »Zaupam Ti!«, tako tudi Bog s tem, da preda materi otroka, jasno pokaže svojo ljubezen in prijateljstvo. In zdi se, kakor da Bog govori: »Zaupam Ti in zato Ti darujem to dušo!« Največjo vrednost človeške duše razberemo prav iz tega, ker je Kristus dal življenje za človeške duše. Na koncu je sv. oče matere opomnil, naj vse svoje zaupanje stavijo v Boga, ki svoje obljube vedno najlepše izpolni. ZBOROVANJE BREZBOŽNIKOV V LETU 1938. Leto 1938. bo v znamenju velike ofenzive brezbožništva proti krščanstvu. Doslej so predvidena sledeča zborovanja: Zasedanje ameriških svobodomislecev, ki bo po vsej verjetnosti meseca maja v New Yorku. Kongres zveze marksističnih svobodomislecev meseca junija v Mehiki. Seja čeških framazonov meseca junija v Teplicah. Sestanek francoskih prostozidarjev v Bou-logne sur Mer. Datum še ni točno določen. Mednarodni kongres svetovne zveze framazonov v Londonu od 9.—13. septembra. Zasedanje ilegalne zveze framazonov iz Južne Amerike, ki bo po vsej verjetnosti v Chicagu. Razen tega se bodo vršili manjši kongresi v Belgiji, Holandiji, Švici in Luksemburgu. Datumi za te še niso določeni. ■ liiiuiiiiiiiiinnnimnnui Univerza drugod: (MR ffltlfc V petek, 25. mairca se je vršila v veliki avli igregorjanske univerze konferenca, katere namen je bil, da preuči »misli in programe o vzgoji katoliške akademske mladine«. Konferenco je sklical rektor katoliške univerze »Stca Jezusovega« v Milanu Agostino Ge-anolli. Udeležilo se je je več kardinalov, predstavniki KA in univerzitetni profesorji. Agofttiftp G^rn^Ui j« izjavil, ^erza ■%! vtf&NŠto 9SX9 g?n4» « ^dijo p# univerzi **- im pfajtopi z% srčno 'kulturo, ki je za dejo ip žiyJj^nje tafcq Mk £«“• m f?že y< Bfšfcsv T$? pfer* •jeni i$( vzgojeni a^ademiTki ?p zibali p$ ^pnča-; nih študijah prenesti Kristusov evangelij vsak v4 syojje'' ,qsrec$e in y svoj* o|p^'i^s^no uveljaviti. KATOLIŠKA UNIVERZA Y LUBLINU Pred nedavnim ustanovljena katoliška univerza v Lublinu na Poljskem zaznamuje v letošnjem šolskem letu velik napredek, ki je razviden zlasti iz naslednjih podatkov. Čeprav stoji univerza šele na začetku svojega razvoja, vendar ima že 1201 slušatelja, med njimi 300 slušatelji«. Profesorski zbor univerze štejf 55 fclappv,- l^ejjza ^lmltete, in ftefr filozofsko, fakul- teto za Ikonsko flf.avo in fakulteto za pravne, socialne in ekonomsk^ znanosti. Zaradi tega velikega razvaja in uspeha ka-toližke‘univerze v prvih letih svojega obstoji^ poljski katoličani stavljaio na to univerzo Velike upe. Zveza kat. Ipolgarslph študentov »Sy. Cirila ih peloda«. Tildi v Bolgariji so se ifiče^i katoliški dijaki ofgajnzif ati.f Vsega skupaj je Šfcer le (j&OjOi) katoličanov, ki $o iraz^clie^xi y tri škofije; ^oda že pa zadnji kopgreš »Pax Romana^« so pod predsedstvom gdč. Zlatke llijeve poslali tudi Bolgari svojo prVo deputa-cijo. Sedaj po vzgledu drugih sličnih <#j'i$kih organizacij Organizirajo svojo zyezo. Naš more vsekako^ veseliti t§L razveseljiv pojav pr j bratih Bolgarih in je naša dolžnost, da z ihoJitvijo podpremp jnjijhOvo delo- Obljubil) so 'naip že,' da se' bodo v yečjem Številu udeležili letošnjega kongresa Pax Romane, ki bo letos v avgustu v Slpveniji. •? °^JE8*. JW85fe zv,ezo katoliških romunskih študentov »r eae-ralie Astru« s svojimi matičnimi skupinami v Bukarešti, Gluju, pradea-Mare ih TemŽšvafu p>‘ ustanovili v noyembru 1931. |C teniu jih je prisilila pptreba, 'da se organizira grško-kato- liŠka akademska mladina, >z’katere bodo pV sleij vzrasli dobri voditelji naroda in g^i rešili iz judovsko-masomskega oklepa, v katerega hi zašel po lastni krivdi. — Zveza grŠW-katoii-Ikih romunistih študentov |e sicer Še n^lada 'in m ssS* mtern te lisko akcijo. Vendar se ji pa, če gledamo na njeno delo, obeta še lepa bodočnost. Nizozemska zveza katol. študentov je je imela svoj kongres od 18. do 20. februarja v Nimegueju. Kongres je bil dobro pripravljen in izveden, kar kaže, kako velika je aktivnost nizozemske zveze in njenega predsednika M. Prička. Prvjj d^ je izj^pč^ športnim pri^di|vam. Drugi dan » potekel v zborovalnih ^vpranah, kjgr so poslušali referate. Ogledali so si tudi razstavo brezbožne propagande ip obrambe katolicizma. Tr^^ji dan je bil po^č^’ ||upnemu °\$a$u ^ sv. maši tej’ p^.dit^am. ZAKAJ TOLIKO M^KSISTOJ? Bilten, ki g^ izdaja anitim^r^sistični kppai-te v Belgradu, navaja v 3. štev. II. letnika vzroke, zak^j je tpid*p akadejjoikpv na bel-grajski univerzi zašlo v marksizem: »Marksistični val, ki je zajel univerzo v Belgradu, je obi$i1pšf mm&. no^i. boino wjc^.tivno razlp^iti yzrV drugim beračem dajal,, tako da ga je bila sama kosi in koža. Zvedel je oče za sinov odhod in razposlal sto in sto služabnikov, da so iskali Aleša po vsem svetu. Ves Rim so preiskali, v vsaki hiši spraševali, na vse strani razposlali pisanje, a Aleša niso našli. Zato so šli na vse vetrove', ustavili so se v vsaki vasi, v vsako hišo nos vtaknili, vsakega človeka spraševali in si vsakega ogledali, a Aleša niso našli. Potem so se če? morje peljali, onstran morja po mestih in vaseh hodili ter ljudi rotili, naj jim povedo, če kaj o Alešu vedo. Pa ničesar niso zvedeli in Aleša niso dobili. Prišli pa so tudi v tisti kraj, kjer je Aleš beračil in delal pokoro. Videli so Aleša, a ga niso spoznali. Še menili se niso za ušivega berača, le v nastavljeni klobuk so mu nekaj vbogajme zagnali. Aleš pa je hvalil Boga, ker je prejel miloščino od tistih, ki so nekoč bili njegovi hlapci. Doma pa so žalovali oče in mati in mlada Aleševa žena. Molili so, se postili in miloščino delili pa pričakovali služabnikov in z žalostjo poslušali njih poročila. 2e sedemnajsto leto je Aleš v tistem kraju v raztrgani halji beračil in delal hudo pokoro, med druge berače delil nabrane darove, sam pa živel ob travi in vodi pa skorjici kruha ter molil, neprenehoma molil. In že sedemnajsto leto so na Aleševem domu žalovali oče in mati in žena. Molili so, se postili in miloščino delili, pa hodili v cerkev, kjer so duhovniki za Aleša maševali. Ko je teklo sedemnajsto leto, je bil duhovnik kraja, kjer je Aleš životaril, v hudi stiski. In ko je molil je slišal glas: »Pojdi, poišči svetnika, ki je pred cerkvijo in ki te hlagoslovi! Všeč mi je njegova molitev.« Duhovnik je šel, kakor je ukazal Bog, in je iskal moža, kakor je ukazal Bog, pa ga ni našel. In ve? v strahu je molil: »Gospod Bog, ki vidiš yse in vse veš, pokaži mi ga!« — »Pri vratih je,« je slišal v odgovor. Duhovnik je šel, dobil pri vratih Aleša, predenj pokleknil pa ga blagoslova prosil. In stiska ie predla. Brž SP zyedeli l^e za syeteg? moža. In so žjičeli hoditi k njemu slepci in mutasti, pa gluhi ter kruljavi ih taki, ki so jim roke ohromele, pa še drugi) nesrečni tako ali drugače, bolni na telesu ali na duši, in ga prosili pp-njočj. Aleš pa je ušel iz tistega kraja in prišel do morja ter se hotel prepeljati čez morje na drugi konec sveta. A ha morju je nastala nevihta in vetrovi so zanesli ladjo pred Rim. Tedaj pa je Al^š spoznal, da je božja volja, naj gre v Ripi. In šel je in tam Jje^ačil in delal pokoro naprej. Nihče ga ni spoznal. Aleš pa ni hotel biti več tujcem v nadlego. Zato je šel 'in kot berač prosil svojega očeta takole; »Gospod, ozri se name in sprejmi me y syojo hišo. Bog pa bo usmiljen tebi in typjemu sinu.« Oče se je spomnil svojega sina, solze so mu zalile oči, v sinovo spbo je peljal berača in služabnikom naročil, naj mu strežejo. Berač pa ni hotel. Prosil \f, liaj mu dovolijo, da si pod stopnicami poleg psov uredi svoje ležišče. Branili so mu, a berač je le prosil in prosil, da so mu nazadnje nejevoljni pustili. Berač si je pod stopnice prinesel nekoliko slame in se v svojih raztrganih capah zleknil po njej. Hrano so mu prinašali z gospodarjeve Vis-- ' A ‘l.-i— J ‘ L.-r: i_ 1 'j*.' • j.Vi. ostala, je Aleš z berači delil, sam jje postil ip molil in pustil, da so hlapci iji dekle počeli z njim, kar so hoteli. Cukali so ga za brado, mu še bolj trgali raztrgano haljo, ga lasali in mu brke pulili, zlivali po njem in njegovem leži-šču vodo in pomije, pše ščuvali vanj, oglje, pepel in pesek pa blato mešali mu v jed in počenjali z njim še druge norčije, kadar so vedeli, da so sami doma. Slamnato žensko so mu čez noč podtaknili, ga za bedra po veži vlačili, de vali ostro kamenje med slamo na njegovem ležišču, se norčevali iz njega in ga zmerjan. Aleš pa v obrambo še ust ni odprji sproti si je šival raztrgano haljo, spal na mokrem ležišču ali na ostrem kamenju, jedel s pepelom in blatom pomešano jed in se veselil, da more trpeti in se pokoriti, in še z besedo ni omenil ženi ali staršem, kaj hlapci in dekle počenjajo ■r ~ i ‘t, 1' . V; k ^ n •<. I o r I, • - f. v z njim. Oče in mati in žena so žalovali še dalje, še dalje molili in se postili ter pokorili, a oče in mati sta pešala- Cez osemdeset sta jih že imela ip vedela, da dolgo ne bosta. Tudi žepi.so že posiveli lasje in se zgpbala lica pa izpadli zobje, namesto lahkega koraka ji'je pela drsa? Smuili so se Alešu, ko jih je gledal z ležišča, a Če bi povedal, da je Aleš, bi bilo konec trp* ljenja- Zato je bil tiho in dalje trpel pa moli! in se pokoril. Sedeipnajst let je živel Ale| kot berač Y očetovi hiši. Zaslutil je, ida dolgo ne bo ihogel več duše držati v telesu.'Zatoke prožil za papir in perp. Popisal je svoje življenje od dne, ko je zapustil očetovo hišo, do dne, ko se j« vrnil kot berač pod stopnice. Nekega dne pa so ljudje v cerkvi po niaši zaslišali glas, naj gredo v Alešovo hišo in taih počaste svetnika in se mu priporoče. Šli so, preiskali vso hišo — pa nišo ničesar našli. Ko so že odhajali, je nekdo pogledal še pod stop' nice in videl svetniški beračev pbraz, ki se j® svetil v prečudežni luči, in pismo, ki ga j® mrtvec držal v roki. Prebrali so pismo, prepoznali berača, dali pismo očetu, Aleša p® položili na page in ga potem lepo pokopali V cerkvi, ki je blizu AleSeve hiše. Oče m mati in žepa so bili vsi srečni, da tega — ha videz berača v hišo sprejeli in zaflj skrbeli, a služabniki so se bridko skesali z4 vse, kar so Alešu za gospodarjevim hrbto®# hudega prizadejali. Spreobrnili so se ip potefl® pošteno živeli, o svojim grdem ravnanju I>* očetii Aleševemu niso pripovedovali,' da ^ mu ne grenili veselja spričo sina-svetnika. Oče in mati AlešeVa sta kmalu umrla, star® čez devetdeset let, vesela, da imata sin9 svetnika, in zapustila vse Aleševi ženi. 2enf je zapisala vse cerkvi, kjep je bil pokopa^ njen mož, sama pa odšla v samostan. Ljudje pa so Aleia za svetnika častili i*J ga prosili pomoči. Res so mnogi ozdraveli aj’ kake drugačne dobrote prejeli na njegovo p**' prošnjo. Tudi mi ga ne bomo prosili zastonj' Zenica je prenehala, se naslonila na sten° in nekaj časa molčala. Pptean pa je Jpolil® očenaš in češčenamarijo na čast svete®*1* Alešu. Nato je sedla v slamo iri ličkala tuf ščico molče in sama zase kot prej. Zmag0'