IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik X. 1900. Sešitek 4.
r   ~-    ši ~
Naši denarji in kranjske spominske svetinje.
Spisal V. Steska.
Slovenci so izgubili že izdavna svojo samostalnost in zato menda sami niso nikdar kovali svojega denarja. Rabili so denar svojih sosedov, na pr. Iüzantinccv, ali pa denar svojih gospodov, na pr. Frankov.
Pred 13. vekom je bil denar sploh redek. Ljudje so sicer kupčevali, a to trgovstvo je bilo večinoma menjalno. Od 13. veka dalje se je denar bolj in bolj vdomačil. V raznih dobah je rabil različen denar, pa tudi v isti dobi so bili denarji raznih držav v prometu, ker so ljudje gledali bolj na pravo vrednost, kakor na kraj, kje so ga kovali. Ce pa so kovali v kakem kraju posebno dober denar, je tak denar zaslovel na daleč, in povsodi so ga radi sprejemali. Zato pravi narodna pesem: »Ta zlat je kova znanega, Matjaža kralja samega«. V prejšnjem veku je zaslovel zlasti tolar cesarice Marije Terezije, ki je ohranil veljavo na vzhodu do danes.
V krščansko - rimskem cesarstvu je imel pravico denar kovati prvotno le cesar. Polagoma so si pridobili to pravico tudi drugi, zlasti škofje, opati, deželni knezi in mesta, tem bolj, če so dobili tržno, mitno in carinsko pravico. (Globočnik : G. Ü. d. oest. Geld- und Münzwesens.) Število upravičencev je naraslo v nemškem cesarstvu na sto.
Začetkoma so denai tehtali po funtih ali markah. Slovenci so imenovali denar tako, kakor sosedje, ki  so jim ga
izročili. Izrazi so večinoma nemški in laški. Le v novejšem času so Slovenci denar jeli imenovati po številkah z ozirom na enoto. Tako smo dobili izraze: četrtak = 4 krajcarje, petica — 5, desetica = 10, dvajsetica = 20 krajcarjev; petak, desetak, petdesetak, stotak, tisočak = 5, I O, 50, 100, 1000 goldinarjev. Poleg teh imenujemo nekatere denarje po kovini srebrnik ali srebrnjak, zlat ali zlatnik. Razen teh imamo le malo domačih nazivov.
Naj navedem tu imena naših denarjev.
Bcc. Ta beseda se sliši navadno le v rečenici: nimam beca, Beseda je laška (bezzo) in pomenja beneški denar, ki je bil 1. 1723. za Avstrijo prepovedan.
Belič = droben, srebrn denar, ki je bele, srebrne barve, potem sploh droben denar, bodisi vinar ali krajcar. (1'rim. Weisspfenig od 1. 1416.)
Bor = droben denar.
Cekin = zlat denar ali dukat. Beseda je laška: zecha, zechino, ki pomenja sploh kovan denar. Začetkoma so tako imenovali le beneški denar, pozneje sploh zlatnike vseh dežel.
C vaj ar = pol solda ali dva vinarja. Beseda je nemška »Zweier«. (Globočnik. X.)
Denar je pri nas splošna beseda za vse vrednotine, ki so v prometu. Beseda pa izhaja iz latinske besedi; denarius, ki pomenja deset asov. Začetkoma (269 pred Kr.) so bili denarji srebrni, pozneje tudi zlati (od 207 pred Kr.). Zlati so veljali deset srebrnih denarjev. Ohranili so se do poznega srednjega veka. Iz Rima se je vsaj ime razširilo po vsej Kvropi in celo po Aziji. Primeri laški denaro, franc. denier, arabski in srbski dinar. Karol Vel. je določil funt srebra za 20 soldov ä 12 denarjev; torej je štel funt 240 denarjev.1) V 13. veku se je beseda izgubila na Nemškem in privzela naziv pfenig.
Doplar dvojni tolar, kakršni so se kovali po vsej Evropi, Nemški Doppelthaler.
') Max Wirth: Das Golil, str. 55.
Drobiž, drobnič = mal ali droben denar.
Dvojača = Zweigroschenstück, je pomenila prvotno 6 starih =» 10 novih krajcarjev, pozneje tudi dvajsetico, ker je dvojna desetica.
Dukat — cekin dobrega zlata. Beseda izhaja iz »dux«. Nekateri sodijo, da je dukate začel kovati Apulijski vojvoda Roger II. ok. 1. 1140. (Ortlcb: Vademccum f. Miinzsammlcr), drugi, da so jih kovali v Siciliji od 1. 1232. (Globočnik 1. c. VIII.), v Benetkah od 1. 1284., na Avstrijskem od 1. 1339. Dukati so imeli razna imena. Najbolj znani so bili beneški dukati.
Forint = goldinar. Ime izhaja iz Klorence, kjer so začeli kovati zlatnike in jih okrasili z grbom tega mesta, z lilijo. Latinski jih imenujejo florenus, Lahi fiorino, Madjari forint. Okrajšava fl pomenja florenus. V 14. veku so jih kovali po llorenškem uzorcu v St. Vidu na Koroškem. Imeli so, kakor tirolski, 18—19 karatov. L. 1458. so zopet izšli z imenom renski goldinar, od tod naš »rajniš«.
Fronk *** frank, francoski denar in od 1. 1803. enota francoskega denarstva. Pri nas so jih vpeljali Francozi. Ker so morali ljudje s franki plačevati davek, imenujejo nekateri davek še sedaj >fronkc«.
Goldinar ima ime od Gulden (bav. Guldener) in ta od Gold. Kakor pove ime, je bil ta denar začetkoma zlat. S početkom 15. veka so jeli kovati na severnem Nemškem srebrne denarje, vredne toliko, kolikor zlati goldinar. L. 1484. se je pričel na Tirolskem razloček med zlatimi in srebrnimi goldinarji. Izprva so smeli zlate goldinarje kovati le volilni knezi r. cesarstva. Zlati goldinar je imel najprej 23 karatov, Ogerski celo 23 */,,. torej jako čisto zlato, zato se je ta najbolj priljubil po Avstriji.
Groš pomenja debel denar (denarius, numus grOSSUS) kot nasprotje brakteatov, ki so bili pločasti, skledičastl, tanki, navadno samo na eni strani vtisnjeni in znani ob križarskih vojskah. Češki kralj Venceslav II. je dal I. 1300. kovati groše
po francoskem uzorcu (gros Tournois). Knezi na okrog so ga posnemali. Groši so bili razne velikosti in veljave in so imeli razna imena od različnih podob, s katerimi so bili okrašeni. Groš je bil tedaj srebrn denar in je imel 15 lotov srebra. Njegova vrednost je pa padala vedno bolj. Krog 1. 1400. je imel še IO lotov srebra, pozneje le 7. Nazadnje je pri nas pomenjal do 1. 1857. le še tri stare krajcarje. To leto je prišel iz navade, vender so tudi poslej še imenovali petico groš.
Helar. Pri nas denar s tem imenom ni bil znan do najnovejšega časa, ko je bil vpeljan s kronsko veljavo. Imeli smo jih pa že po 1. 1765. Beseda helar je iz nemške 1 läller, ker so tak denar kovali najprej v Hallu na Virtemberškem od 1. 1224. dalje. Prvi helarji so bili srebrni, poznejši tudi bakreni. Bakreni so veljali pol peneza Ipleniga); bili so torej polovičarji. Na Avstrijskem so bili v rabi od 14. veka kot »parvuli Viennenses«. Pri nas je bronasti helar od 1. 1892. enota in velja pol krajcarja.
Krajcar, iz nemške besede Kreuzer, in ta iz Kreuz — križ. Najprej so jih kovali v Meranu na Tirolskem (Ktsch-kreuzer 1. 1450.) Imeli so podobo križa na reverzu, na averzu pa orla. Bili so prvotno srebrni, pozneje (od 1. 1760.) bakreni; kot taki so se ohranili do najnovejšega časa, seveda le po imenu, in so bili enota za manjše denarji'. Imeli so prej razno veljavo; navadno so veljali 4 vinarje.
Križavec — srebrni tolar — Kreuzthaler.
Krona. Novi srebrni denar imenujemo krono. Ime je znano že od prej. Krona je bil prej srebrnik (Kronentlialei 1, ki je bil v Avstriji navaden od 1. 1755- Takrat so Avstrijci kovali 1.1 denai za Brabant, pa se je udomačil tudi v Avstriji in na Nemškem. Ime je imela krona od kron, ki so bili v zgornjih treh k riževih kotih.
Novec pOQ)6flja sploh denar. Ime se izvaja iz nov, torej nov denar. Novčič je krajcar.
Pene/.. Beseda izhaja iz Pfenning Pfantinc (iz Phant Pfand). Drugi jo razlagajo PI.Hnnchen (ponvica), ker je bila
oblika skledičasta. V Avstriji so bili večkotni in ne okrogli. Znamenje (quadratuin incussum) so imeli iz živalskih ali rastlinskih tipov. Penezi so bili srebrni in bakreni, zato se imenujejo beli in črni penezi. Veljava je bila od Karola Vel. različna. Pri nas penez pomenja droben denar ali sploh kovinski denar. 240 penezov je šlo v 15. veku na 1 funt pene/.ov ah 1 gld.
Po car imenujejo po nekaterih krajih (Šmartno pri Litiji) četi take. I Seseda je bržkone nemški liatzen (=» Batzen —: Bär), ker je bila na denarju podoba medveda. Kovali so prve v Bernu na Švicarskem.
Polovičar pol krajcarja. Kovali so jih na Avstrijskem že od 13. veka.
Raj niš pomenja goldinar. Beseda je nemška: rheinisch. Kajniši so bili tolarji, vredni C>o kr. Drugi tolarji so menjavali vrednost in poskočili v ceni celo na dva goldinarja.
Kepar pomenja Četltak. Beseda je iz nemškega Kübler-bat/.en, ki je imel na levci/.u lepo, grb solnogiaškega nadškola
Lenarta (1495.....1 5 I <S).  1'riin. Pleteršnik II. 41<S. in Globočnik
1. c. XI.
Sold pomenja sploh denar. Beseda je prvotno latinska: solidna, in je pomenila močnejši, debelejši srebrni denar. Rimljani so celo od 4. veka tako imenovali zlatnike. Veljava je padala vedno bolj, in pri nas pomenja sedaj krajcar ali dva helarja. Pri Nemcih je beseda prešla v Schilling, zato so sold opustili v pomenu denarja, in jo rabijo v pomenu plačila.
Šmarna pet i ca, srebrnik s podobo Matere II., v navadi je bila na Ogcrskem od 1. l6y6.
Tolar je pomenil prvotno vsak srebrnik, ki je bil čez in lot težak. Najprej jih je koval na Češkem grof Schlick (od I. 1437.), lastnik srebrnih rudnikov v Joachimsthalu. Izdaja I. 1517. se je razširila po vsem svetu. Od kraja ima svoje ime Thaler — tolar. Pozneje so jih kovali tudi drugod v raznih oblikah in z razno veljavo. Na Avstrijskem so jih kovali oil 1. 1524., vredne 60 krajcarjev. L. 1534. so vpeljali tudi čeliimke.  Pri nas imenujemo srebrne goldinarje sploh tolarje.
Avstrijski tolarji so imeli 14 lotov srebra in so se imenovali cesarski ali species - tolarji. Zasloveli so zlasti na vzhodu tolarji Marije Terezije (Levantiner-Thaler), katerih gre še sedaj na milijone v Afriko. Na Ogerskem so bili znani od kralja Matjaža dalje šmarni tolarji in svetinje z imenom Jurijev tolar.
Vinar pomenja droben denar; pri nas preje četrtino krajcarja, sedaj isto, kar helar. Beseda je nemška Wiener — (geld ali pfenig).
Dejali smo, da Slovenci niso kovali svojega denarja, a koval se je vender tudi na Slovenskem.
Koroški vojvoda Bernard je koval denar v Ljubljani in Kostanjevici. V Ljubljani kovani denarji z napisom »BernhardUS dux« in »civitas Leibacens.« ima obliko oglejskega denarja. Imenuje se ta denar »moneta Leibacensis ali denarii carniolicL v listinah 1. 1248., 1251., 1261., 1267. in 1274. V darilni listini vojvode Ulrika stiškemu samostanu iz I. 1263. je zapisano »X marcas denariorum Labaci, V de muta et V de mo-neta recipiendas«. Tudi v Kostanjevici so kovali denar, kjer je vojvoda Bernard ustanovil 1. 1234. samostan. Tak denar se imenuje v listini 1. 1252. »marca Lantstrostensis monete«. Te denarje so kovali po uzorcu breških (Kriesach) in spadajo k najlepšim denarjem one dobe.'-) Obe kovnici sta prenehali, ko je Kranjska pripadla Avstriji, le v Ljubljani so mimogrede zopet kovali v I 5. veku, ko je 1. 1461. v zakup vzel Eggenberg tudi to pravico za Ljubljano.
Iz cerkvenega zlata in srebra na Kranjskem so kovali zlatniki; in srebrnike v Gradcu I. I 527.— I 532. v obrambo proti
') A. Luschln: Mltth. d. h, V. C. K. [864, sir. 30 sq. W. (i. Heckcr ima v svoji knjigi: »Zweihundert seltene Münzen des Mittelalter« in genauen Abbildungen mit historischen Erklärungen«, Dresden iSi t, na 58. in 59. strani, kakor poroča neka Kopitarjeva beležka v licejski knjižnici ljubljanski, naslikane štiri v Ljubljani kovane novce, ki se sinejo prištevati najlepšim, kar jih je dal kovati vojvoda Bernhard (1202 - 125O). Vojvoda Bernhard drži v roki knjigo ali kaj druzega, na spodnji strani je orel (pa ne pribiti, ampak en profil). Opis se navadno glasi: »Hcrnardus Dux« in na zadnji strani: »Civitas l.eibacum« in »Leibacenses DK(narii).«
Turkom. Ob času Ferdinanda I. in II. so kovali nekoliko penezov, grošev in cvajarjev s kranjskim grbom in napisom: »Dux Carn.« Dežela sama ni imela svoje kovnice. Stanovi so sicer to prosili 1. 1510. na avgsburškem zboru, in pravica jim je bila obljubljena, do izvršitve pa menda ni prišlo. Turjačani, kot nemški državni knezi, so smeli kovati denar. Ohranjenih je nekoliko zlatov in tolarjev te vrste iz 17. in 18. veka. Rodbina Wagen je kovala le peneze.
Na Koroškem so bile starodavne kovnice v Brezah (Friesach). Cesar Henrik je podelil 1. 1015. Viljemu grofu Zeltschach pravico denar kovati. Grofova sinaha sv. Heina je volila rudnike solnograški in krški cerkvi (1045). Solnograški školje so rudnike zopet uporabljali za kovnico od 1. 115 5-Tu kovani denarji so bili' uzor denarju oglejskega patrijarha, vojvod koroških, škofa bambei.škega in drugih. Kovali so denar tudi v Beljaku in Grebenu (1242), v Št. Vidu v Gornji Beli, Velikovcu in Celovcu (od 1. 1526). Deželni stanovi so kovali  denar  od  1. 1529.   L. 1726. so izgubili  to pravico.
(Globočnik 1. c. XX sq.)
Na Goriškem je koval denar grof Majnhard v Gorici in na Tirolskem v I.icnzu. Najrajši so pa pri nas rabili ljudje beneški denar in se niso mogli sprijazniti z avstrijskim denarjem, dokler ni Karol VI. I. 1723. prepovedal rabe beneškega denarja.
Oglejski patrijarhi kot gospodarji na Kranjskem, ne le v cerkvenem, ampak nekaj časa celo svetnem oziru, so tudi svoj denar razširjali. Prvotno je bil podoben breškemu; v 13. veku pa so kovali skledičast denar, oglejske in frijulske peneze. Ta denar je bil na Goriškem in Kranjskem silno razširjen do I. 1451. Kovnice so bik: v Ogleju, Vidmu, Cedatu, (iemoni, Ljubljani in Slovenjem Gradcu. Podobne denarje so kovali školje tržaški (od 1. 1218.) do združenja z Avstrijo I. 1382.
Na Štajarskem so kovali deželni knezi denar v Gradcu izza početka 13. veka, nekaj let v Ptuju, nekoliko let so prepustili kovanje deželnim stanovom. Prenehali so 1. 1772. Denar
so kovali tudi celjski grofi (katerih rod je izmrl 1. 1456.), pozneje Kggenbergi, dokler niso izmrli 1. 1772.
Pri nas je bil nekoliko znan tudi denar, ki so ga kovali škofje solnograški (996), biiksenski (1039), tridentski, nemški viteški red  in rodbine Kobenccl, Ottenburg  in Windischgrüz.
Znamenite za našo zgodovino so one svetinje ali medalje, ki so jih kovali ljubljanski škofje, deželni stanovi ali drugi veli-kaši v spomin važnejših dogodkov na Kranjskem.
Ze 1. 1536. si je dal napraviti ljubljanski prost in slavni skladatelj Arnold iz Brucka (Arnoldus de (ali a) 1'ruck, prost 1530—1549) svetinjo s podobo in napisom. »)
Deželni stanovi so dali 1. 1584. napraviti svetinjo za darilo pridnim učencem. Averz: Knoglavi kranjski orel. Reverz:  »Praemium scholae Provihcialis Carnioliae, 1584.«:
Pozneje SO jih neki kovali 1. 1588. in 1 $89. itd. ter delili dijakom celo do časov cesarja Jožefa II. ')
Izmed škofov so si uinislili svetinje Mren, Buchheiiti in Kiienburg. Svetinje Tomaža II 1 ena se ozirajo na njegovo potrjenje za ljubljanskega Škota dne 29. marca 1599- Za prvO slovesnost je dal Uren kovati eno srebrno, za drugo tri vrste zlatih in eno vrsto srebrnih svetinj. I. Averz. »Thomas | Chröll 1 )ei ac I Sediš Aplicac Gra IX. EpUS I.abacen 29. | Martii an. 151)9.« Reverz: »Tenet labor asplce praemium • s podobo: Škot nosi na levi rami križ po trnjevi poti; iz oblakov mu angelj nudi krono in palmovo vejico. Nahaja se v Ljubljani in na Dunaju. Teža: 17/lfi lota. — 2. se nahaja le v Ljubljani;  težka  je  za  tri  zlate.   Av. I. X. ( = Jesus Christus) |
»Thomas D. G. | NonusEpisco | pusLabacen | siseonseera | tus
XII. Sep I tembris | 1599.« Reverz kakor pri prvi. Pri tietji svetinji se nahaja na av škofijski, na rev. pa llrenov rodbinski grb. Svetinja se nahaja v Ijnblj. muzeju in je težka en zlat. Prvo in tretjo svetinjo so našli I. 1820., ko so prekopavali temelj nekdanje kapucinske cerkve v Ljubljani.   Škof I Iren ju
3) A. l.usehin: Mitih. ,1 h. V. f. K. 1864, sir. iS. «) A. Jdlousehck v Mitih. 1861,. str. .17.
je vložil 1. 1607. Četrta je zlata in kaže na av. čas potrjenja, na rev. pa čas posvečenja Hrenovega za škofa. Peta je pozlačena.6)
Deželni stanovi so dali kovati Spominsko svetinjo 1. 1600. ob poroki cesarja Ferdinanda I. Na škofa Otona Friderika Much heim se nanaša svetinja z doprsno podobo v duhovniški Opravi, z bradatim obličjem in biretom na glavi. Napis: »Otto Frider. D. G. Epis. Labac. Princ« — Reverz: »Canon. Salisb. Magde!>. et Passav.« Svetinja je srebrna in podobna tolarju.
Škof Ferdinand grof Kü en borg si je dal napraviti več svetinj, zlasti, ko so vložili temeljni kamen ljubljanski stolnici in ko so jo posvetili. Dolničar1) pravi: Da bi Spomin uprizorjene svečanosti (namreč posvečenja) ne minil, je knezoškof delil  srebrne svetinje  ne le gostom, ampak'  tudi domačinom
in prijateljem.   Tri oblike nam je narisal Gregor Dolničar.
1. Av. Stolnica z visoko kupolo. Rev. • Instauralio 1 Jasi j licae
Cathed. I Labacensis | S. Nicoiao | Sacrae«. 2. Škof Ferdinand podaja podobo stolnice- sv. Nikolaju. Napis: »S. Nicolae, ecce templum tuum«. Rev. »Fer | dinando I. | Epis: Labac: | S. K. I. Principe | Ex Comit: J A Kucnburg«. 3, Av. Tloris stolnice z napisom: »Anno Jubilaeo CD1DCC l.abacum . Na rev. »deinen. I XI. Pont: Max: | Leopold: Magno | [mp. Rom. lo: Jos: I Ant. Princih | Fggcnbcrg | Capit : Carn.« — Te tri svetinje je vložil 18. jun. 1703. tudi v temeljni kamen.') /a po* svečenje 8. maja 1707. je dal rezati zlato in srebrno svetinjo v Avgsburgu.") A. Jellouschek :') navaja podobo le svetinje. Av: »Ferdinand, I. D. C. Kp. Labacen. I. K. I. Pr.« — Doprsna podoba Ferdinanda Karola grola Kuenburg z baroko in duhovniško obleko. Spodaj se nahajajo črke I'. II. M. ( Philipp Heinrich Müller, znan medaljer, f 1718. v Avgsburgu). Rev:
►Conseeratio Sanctae Cathed 1 Masi Labacen.« Stolnica z dvema
stolpoma. Srebrna svetinja te oblike se nahaja na Dunaju. Druga tej enaka svetinja je imela  namesto črk 1'. II. M. le
•■■) A. Jcllouschck v Mitih. 1S49, p. 89 gq. — >) HistoriB Catfi. Eccl. Lah. p. 87. - ') AmialcH Url). Lab. — ") Ibid. — ") Mitth. 1849. p. 95.
zvezdico. — Še eno svetinjo je dal rezati ta škof, ko je vložil temeljni kamen kapelici sv. Rozalije na Rebru v Ljubljani lS.apr. 1708. Na srebrni svetinji je napis: Anno Dni CI3I3CCVIII die 18. April. Fundamenta Jecit Huius Sacrae Acdis D. Rosa-liae Virg. Celsissim. Princeps Ferdinandus Epus Labacen. Ex Comit. A Kucnburg Coad. Prägen«. Na bakreni svetinji: »Se-dente In Cathedra Divi Petri demente XI. Regnante August issimo Imperatore Josepho L, Duce Carnioliae, Jo. Josepho Antonio Principe ab Eggenberg Supremo Capitaneo Carnioliae, Prane. Ant. Comitc a I.anthieri Vicedomino S. C. M. Consiliario, Consule Ldero, Judice Malyo.— Dotavit liane Sacram Aedem Praenobilis Vir Joannes Tobias Summereger in Lichtenlhal Suae In Divae Rosaliae l'ietatis Et Obscquii Erga Aedem Divae Rosaliae«.
Na novo zgradbo, imenovano Co lieg i um Carolinum Nobilium, sedanje semeniščno poslopje, se nanaša devet svetinj, vsaj Gregorij Dolničar jih toliko- opisuje. 1. Podoba ustanovnika knjižnice in stolne cerkve. Rev. Mcrcurius Caducens s knjigami in načrtom  poleg  napisa:   »Omni Ausu Major«.
2. Av. Collegium Carolinum. Rev. »Sapientatiae Domicilium An.
Sal. CIDI3CCVI. Ferdinandu Epo Labac: Jo: Ant: Joseph. Principe Ab Eggenberg. Capit. Conditura«. 3. Av. Grb kolegijev. Rev. Solnce vzhaja nad ljubljanskim obzorjem. I lilaritas publica. 4. Boginja Minerva — Pietati et Musis. 5. in 6. kažeta korist, ki jo bo imelo mesto od kolegija. Felicitas Tcmporum;
spodaj Aemona. 7. Solnce z napisom: Colligit, ut spargat (namreč soparo). 8. Apolon. Napis: Puhlico Ft Privato Bono. 9. Trava rastoča izmed kamenja. Pressa vireseo. '")
Deželni stanovi so dali rezati spominski: svetinje I. 1705., ko so določili ljubljansko mestno mejo. Svetinje so tudi kovali v spomin, da je obiskal guverner Khevenhilller iz (iradca I. 1790. Ljubljano.
,u) Delničarjev rokopis.
") Plim. J. Parapat: Svetinje '.Kotov ljubljanskih v Letopisu M. si. 1869, sir. 84   S<> in Spominske svetinje Kr. stanov v Nar. Kol. i86y, str. .55.
Paberki iz arhiva cistercijanskega samostana v Dunajskem Novem Mestu.
Priobčil A. Koblar.
L. 1444- je kralj Friderik ustanovil novi cistercijanski samostan v Dunajskem Novem Mestu. Mej drugim je dal za vzdrževanje samostana tudi dohodke župnije sv. Petra v Ljubljani, kateri je bil patron. Ko je pa 1. 1462. cesar Friderik ustanovil škofijo ljubljansko, podaril je župnijo sv. Petra ljubljanskim škofom, samostanu v Dunajskem Novem Mestu je pa dal v odškodnino župnijo Mengeš s podružnicami: Vače, Cem-šenik, Zagorje in Dol. Vsled tega leži v arhivu lepega samostana v Dunajskem Novem Mestu še danes kopica listin, zade-vajočih cerkveno zgodovino dveh najimenitnejših župnij ljubljanske škofiji:, šentpeterske in mengeške. Letos po veliki noči sem imel priliko, da sem pregledal oni arhiv in izčrpal podatke, ki se tičejo naših krajev. Tu poriajem plod svojih študij.
1386, d. aprila. Duhoven Mihael s priimkom Planchel, kapelan pri sv. Janezu v Ljubljani, kateremu je kapelanijo sv. Janeza pred mostom v mestu ljubljanskem podelil I lansölreieh iz Gchaima, župnik ljubljanski in kanonik briksenski, priznavaj da ima ljubljanski župnik pravico, podeljevati to kapelo z vsem, kar pripada, in se zaveže, da se ne bode vmešaval v posle vikarjev, da ne bode motil duhovnih pomočnikov, kadar bodo maše peli v župni cerkvi, da bode, kakor drugi pomočniki, n. pr. oni pri sv. Nikolaju, pomagal pri petju in mašah in, če BO treba, hodil tudi obhajat. Pečatila sta Luriovik z Iga (Ug) in ljubljanski meščan Nikolaj Mlakar. (Izv. perg. listina; pečata sta ohranjena.) (Zveženj 7., št. 4.)
1398, 8./rhnioarjn. Vid s Pešate (Veitl von Peyschal) ustanovi pri kapeli sv. Petra na Pešati, v mengeški župniji, stalnega kapelana. (Beležka v arhivu.)
1408, 25. januvarja. Ana, vdova po pokojnem Nikolaju s Pešate (Nix Peyschater), spričujc, da je njen soprog pri cerkvi sv. Mihaela v Mengšu (Mangespurg), kjer leže pokopani
njuni otroci, ustanovil obletnici) s sedmimi duhovni in vigilijo ter v ta namen volil ribstvo in zemljišča ob Savi v Klečali ((iletseh). Soproga Ana je dala za to ustanovo privoljenje po nasvetu kranjskega naddijakona in moravškega (Moreutsch) župnika Urha Guetmana. Pečatila sta Ditrih, župnik kriški (zu Creutz), in Nikolaj Mengeški (der Mangespuiger). — (Prepis; predal 130.)
1408. Vojvoda Leopold potrdi, da je Nikolaj s Pešate (Nix der Pcyscheiter) župni cerkvi v Mengšu (Mangcspurg) volil za obletnico nekaj posestev, ki so bila vojvodski fevd. (Prepis, pred. 102, 1.)
1438, II. mana, Florenea. Papež Evgen podeli Martinu iz Ribnice (de Reilnicz),  inašniku  oglejski:  škofije, po smrti
župnika Ernesta Masselbengerja izpraznjeno župnijo sv. Petra
v Ljubljani, ki nese na leto 64 mark čistega srebra. Patronat ima laik, a sedaj je l.uo podelil vsled devolucije papež. Ker ima pa Martin iz Ribnice še dohodke kapele (sine cura) sv. Maksimilijana v Celju, ki nese 10 maik, in župnije sv. Marjete v Vodicah (Bodicz), ki nese iS mark (pri obeh je patron laik), in župnije sv. Pankraca v Slovenjem Gradcu (Bindisgrez), ki nese 50 mark čistega srebra, ukazuje papež, da bo moral Martin, ko dobi župnijo sv. Petra, pustiti Vodice in Slovenji Gradec (Izv. p erg. bula; visi svinčen papeški pečat.) (Zv. 5, Št. 9.)
Ii:in, 28. januvarja, Ihm. Suni Mosto. Friderik ml., vojvoda Avstrije, Stajarske, Koroške in Kranjske in grof Tirolske, je bil prczcntoval po smrti župnika Lrnesta ga župnijo sv. Petra v Ljubljani, v oglejski škofiji, Nikolaja Sakeha, klerika pasavske škofije, z dovoljenjem, da Nikolaj Sakch sme zamenjati to župnijo za ono v Konjicah s Petrom Kottrer, doktorjem cerkvenega prava in župnikom v Konjicah (Ganawitz), v oglejski škofiji. Ker je bil pa Nikolaj Sakch za župnijo premlad, razglasi sedaj vojvoda ono piczeiii.ieijo neveljavno in prezentuje kot patron za župnijo sv. Petra v Ljubljani Martina iz Ribnice (de Reilnicz), duhovna oglejske škofije. (Izv. perg. listina; visi dobro ohranjen pečat vojvode.) (Zv. 5. št. 11.)
1444, 3. februvarja, Ljubljana (Laybad). Kralj Friderik prezcntuje oglejskemu patrijarhu Aleksandru svojega kapelana Martina iz Ribnice (de Reifnicz) za župnijo sv. Petra v Ljubljani. Sicer je bil Martin župnijo že prej (1. 1438.) dobil od papeža, a je resignoval, zato da ga je sedaj prezentoval kralj, ki ima kot vojvoda Kranjske patronat. Prosil je kralj patrijarlia, naj Martina investujc. (Izv. perg. listina. Friderikov pečat je izvrstno ohranjen, na sredi pečata je samo veliki kranjski orel, okoli opis in 4 mali grbi.) (Zv. 5. št. 12.)
//'/'/, 23. februvarja, na Dunaju, o posavski Škofiji. Pa-trijarh Aleksander, kardinal, stalni oskrbnik tridentske škofije in baselskega zbora Legatus de latere, potrdi kot patrijarh oglejski Štefana Alocha iz Kamnika (de Stain), ker je resignoval Martin iz Ribnice (de Reifnicz), za župnijo sv. Petra v Ljubljani (in Laybaco) in zapove Martinu, škofu pičenjskemu in generalnemu vikarju Oglejskega patrijarlia v delu škofije zunaj Frijulskega, in drugim, da ga kot župnika priznajo in branijo. Štefana je za šentpetersko župnijo prezentoval kralj Friderik, ki je bil nečak (nepos) ]iatrijarha Aleksandra. Štefanova prokuratorja sta bila Jost I lausner iz Tržiča (de Nouoforo)
in Seifrid Hailbrunn. Sentpeterska župnija nese 64 mark čistega
srebra. (Izv. perg. listina; ohranjen je patrijarhov pečat, na njem so 4 orli.) (Zv. 5. št. 6.) — Listino z istim obsegom je zopet izdal patrijarh Aleksander na Dunaju dne 12. marca 1444. (Zv. 5. št. S.)
lili, 12. mann, Umi. Papež Nikolaj V. vtelesi župnijo sv. Petra v Ljubljani s kapelo sv. Janeza, ki stoji blizu cerkvi: sv. Petra, samostanu presv. Trojice v Dunajskem Novem Mestu, tako da bo samostan smel vživati dohodke župnije in ondi nastavljati svoje vikarje. (Izv. perg. bula s privezanim svinčenim papeževim pečatom.) (Zv. 9, št. 2.)
tili, 15, marca, Štefan Aloch, Župnik ljubljanski, katerega je njegov gospod, kralj Friderik, patrijarhu Aleksandru prezentoval za župno cerkev v Ljubljani (I.aybach) in ga je patrijarh   inveStOval,  se zavezuje,  da bode   po  ukazu kralja,
kateri misli sezidati v Dunajskem Novem Mestu, kjer je doslej samostan reda pridigarjev, cistercijski samostan, plačeval temu samostanu na leto 300 funtov dunajskih penezov, namreč po 150 funtov o sv. Juriju in sv. Martinu. Pečatila sta Leonard Pökchl, župnik v Gradcu (Grctz), in Valram Chlonspacher, župnik v Badenu (Paden). Izv. perg. listina; pečata visita.) (Zv. 9, št. 16.)
lili, 2:'>. marcO) pod zvonikom hipne cerkve sv. Petro zunaj zidov ljubljanskega mestu v oglejski ikqfiji. Notar I lenrik
Rauch beleži, da je po resignaciji župnika Martina iz Ribnice (Reifnicz) dobil župnijo sv. Petra v Ljubljani Štefan Alocli iz Kamnika (de Stayn), kapelan oglejske škofije in vedni pri-miznik kralja Friderika, in da ga je škof Martin vsled pismenega ukaza patrijarlia Aleksandra danes investoval. Poklonila se je Štefanu duhovščina cerkve sv. Petra kot pravemu župniku, namreč vikar in kapelan Ivan Slakonia, zornik Mihael Sawr, altarist altarja Matere božje in duhovni pomočnik Leonard, umetnostij bakulator Ivan Gluck iz Kamnika (de Stain) in Pavi Gurnick, prvi voditelj šol v Križankih (ad eruciferos) in drugi voditelj šol pri sv. Nikolaju v Ljubljani. (Izv. perg. listina, zv. 5. št. 7.)
lili, 5. aprila. Dan. Novo Mesto. Kralj Friderik podari letnih 300 funtov penezov od župne cerkve sv. Petra, stoječe pred mestom ljubljanskim (Lubiam), katere podelitev in pa-tronska pravica pripada njemu in njegovim naslednikom, tako da bo vsak župnik ali vikar cerkve sv. Petra teh 300 funtov plačeval samostanu v Dun. Novem Mestu (Prepis.)
////, 20. aprila, Dauaj. Aleksander, oglejski patrijarh, kardinal, oskrbnik tridentske škofije in Legatus de latere na baselskem cerkvenem zboru, spričuje, da je kralj Friderik, ki je ustanovil samostan presv. Trojice v Dunajskem Novem Mestu, v solnograški škofiji, dal samostanu župnijo sv. Petra v Ljubljani, v oglejski škofiji. Štefan Aloch iz Kamnika (de Stain), župnik cerkve sv. Petra v Ljubljani, se je za vtelešenje župnije samostanu prostovoljno podvrgel s posebno listino, katero sta peča-
rila Leonard Pokhl v Gradcu (in Gractz) in Walram v Badnu (Paden). Patrijarh vtelesi samostanu župnijo sv. Petra, ki ne nese nad I CK) mark čistega srebra, tako da bo samostan smel ondi nastavljati svoje vikarje. Štefan ostane stalni župni vikarij; dolžan pa bode plačevati iz žnpnih dohodkov samostanu vsako leto o sv. Juriju in o sv. Martinu po 150 funtov penezov (libras denariorum). Opat ima v župniji .škofovske pravice, ki gredo patrijarhu, patronsko pravico pa ohrani vojvoda Avstrije in Kranjske. (Izv. perg. listina; visi izvrstno ohranjen patri-jarhov pečat) (Zv. 9, št. 3.)
Illl, 10. oktobra, Bogel. Bazelski občni cerkveni zbor Spričuje s pismom, naslovljenim na opata samostana sv. Lam-berta, v solnograški škofiji, da je kralj Friderik, ki je ustanovil samostan presv. Trojice v Dunajskem Novem Mestu, dal za njega vzdrževanje mej drugim tudi svojo župnijo sv. Petra v Ljubljani, v oglejski škofiji, pri kateri je imel patronat kot vojvoda Kranjske in pravico, prezentovati župnike. Župnija nese na leto po 80 mark srebra. Cerkveni zbor potrdi samostanu vtelešenje župnije sv. Petra in pravico, nastavljati ondi svoje vikarje. (Izvirna perg. bula s privezanim svinčenim pečatom
baselskega zbora.) (Zv. 9, št. 1.)
1452. Opat Gotfrid napravi pogodbo z {upnikom Petrom Polžem in mu da ljubljansko župnijo za 8 let proti letni plači 300 gld.  (Beležka o listini, kateri: pa ni bilo mogoče najti v
arhivu pod zv. 1. št. 13.)
//."<?, is. juliji,, Rim. Papel Nikolaj V. sporoča krškemu (Gurczen.) škofu Ivanu, da dovoljuje vtelešenje župnije sv. Mihaela v Mengšu (Mangespurg) samostanu presv. Trojice v Dunajskem Novem Mestu. Vtelesi naj jo škof Ivan s papeževim pooblastilom za vedno, ko bode došlo privoljenje od ordinarija (patrijarlia). Opat samostana presv. Trojice sme v Mengšu nastavljati svoje vikarje, pustiti pa mora sedanjemu župniku toliko dohodkov, da bo mogel dobro izhajati in plačevati patrijarhu, kar mu gre. (Izv. perg. bula B svinčenim papeškim pečatom.) (Zv. 9. št. 4)
1460, 30. marca, Ljubljana. Kranjski deželni glavar Urh S Schaunburga (ze Schawnberg) je dobil od cesarja Friderika nalog, da naj poravna prepir med Gotfridom, opatom samostana v Dunajskem Novem Mestu, in Mihaelom Trlcem (Terlitz), vikarjem cerkve sv. Petra v Ljubljani. Sklical je Urh za svetovalce na razsodišče nekoliko duhovnih in svetnih gospodov, opat je pa poslal kot zastopnika o. Henrika. Razsodba se je glasila, da je samostan naredil Mihaelu Trlcu škodo, ker ga ni o pravem času odstavil od vikarije sv. Petra, in da mu mora povrniti 12 funtov penezov. Zanaprej pa naj ima opat mir s Trlcem, kakor tudi z Viljemom Polcem (Polz), sedanjim vikarjem svoje ljubljanske župnije. (Izv. perg. listina; visi dobro ohranjen pečat deželnega glavarja Urha.) (Zv. 5, št. io.)
1462, tO. septembra, Piencya. Papež Pij II., ki je malo
prej v ljubljanskem mestu, v oglejski škofiji, kapelo sv. Nikolaja (pod nazivanjem presv. Trojice, sv. Marije, sv. ap. Petra in Pavla, mučenikov Krištofa, 1 Iermagore in Fortunata, škofov Martina in Nikolaja i. t. d.) povzdignil v stolno cerkev in župno cerkev sv. Petra zunaj mestnih zidov ljubljanskih ter sosedno kapelo sv. Janeza ločil od cistercijskega samostana presv. Trojice v Dunajskem Novem Mestu, v solnograški škofiji, ter vtelesi! škofovski mizi ljubljanski, zjedini in vtelesi samostanu župno cerkev sv. Mihaela v Mengšu (Manspurg), ki je cesarskega patronata, po izrecnem dovoljenju njenega župnika Henrika Scharia, tako da ima samostan v prihodnje pravico do dohodkov mengeške: župnije in da sme nastavljati ondi svoje kon-ventuale ali pa svetne vikarje. (Prepis, predal 102.)
1528, 21. marca. Nadvojvoda Ferdinand potrdi vtelešenje mengeške   župnije   samostanu   v   Dunajskem   Novem Mestu.
(Beležka.)
1539. Opat Ivan da v najem Maksimilijanu baronu Lani-
bergu v Crnelem (Rothenbüchel) desetine v Loki, Janšah,
Domžalah in Dolu za vse življenje za letnih loo funtov penezov. Umrl je Lamberg 1. 15.S0. in samostan je dal pod istimi po goji one desetine v najem Ivanu Kolleiielju s Proseka, konian
derju nemškega reda v Ljubljani. Po Kobencljevi smrti jih je 1. 1593. dobil v najem njegov oskrbnik Bonhomo. (Pred. 130, 1.)
1540, 18. aprila, Ljubljana. Krazem baron s Turna je dal priporočilo Mateju Stiškemu (von Sittich), oskrbniku mengeške vikanje, ko je šel v Dun. Novo Mesto, da bi se z opatom domenil o prevzetju vikarstva. (Pred. 130, 1.)
1543, 24. julija. V Mengšu je bil za vikarja Matej iz Stičine (von Sittich). Imel je pravico, sestavljati cerkvene račune tudi v štirih podružnicah. Zc 1. 1528. se Matej iz Stičine imenuje upravitelj v Mengšu. Priporočil ga je bil za to službo baron s Turna, pri katerem je prej služil. (Pred. 130, I.)
1548, 24. aprila, v mengeškem iupnišcu. Matija, opat v
Dunajskem Novem Mestu, da v kupno pravo Primožu Ocvirku (Otzvvicrkh) in njegovi ženi pol zemljišča v Dolu (Lustthal). Prej je tO posestvo imel kot fevd župan Tomaž Artzt. (Izv. perg. listina; visi opatov pcčat.j (Zv. 5. št. 20.)
1559, Opat Ivan v Dun. Novem Mestu da Baltazarju Lambergu v najem desetine v Trzinu (Tersein), Loki (Lack), Jarišah 1J arisch), Domžalah (Dumschel), Dolu (Lust thal), ki spadajo pod mengeško župnijo, za letnih 90 rcn. gld. Desetine v Kolovratu in na Vačah je pa dal opat v najem Martinu Wröte (Brate?) in desetino v Kandršah do 1. 1566. (iašparju Jancžiču za 100 cekinov. (Pred. 130, I.)
1560, novembra, v mengeškem htpnišiu. Opat Ivan obračuna s svojim vikarjem .Matejem iz Stičine (von Sittich) zaradi desetine v Topolah (Topolach) in na I lohnen (Khlain-Kholnperg). (Pred. 130, 1.) — Isti opat proda 1, 1560. dve zemljišči v Topolah Leopoldu Schublinu. (Zv. 1. 19.)
1561, L novembra, o mengeškem iupnišcu. Opat Ivan da
Skolastiki, vdovi ljubljanskega meščana Mateja Straussa, v najem desetino v Podgorici za letnih 14 gld. in I funt popra; ljubljanskemu meščanu Ivanu Frcyu in soprogi Neži pa desetino na Vranšici (Vranschiz) za letnih 5 gld. (Pred. 130. 1.)
1561. Opat Ivan da ljubljanskemu meščanu Luki Steklini in soprogi  llrigiti v najem desetino v (iradcu (zu (ir.'itz) od
10
7- zemljišč, kjer si delita z župnikom na Vačah tretji snop, v Ribčah (Fischern) od 5. z., v Zgornjih in Spodnjih Ponovičah (Ponouitsch) od 5. z., v »Vidernitz« od 11. z., v Osredku (Asredck) od 7. z., v »Loscha« (Lokah?) od 2. z., v Suhem Potoku (Dürn-Pach) od 12. z., v Selcah (Seltza) od 2. z. in v Brezovici (Brosouitz) od 3. z. za letnih 8 ren. gld. in '/a funta popra. (Pred. 130, 1.)
lftUH, 2F>. avgusta, Ijjuhljana. Luka Steklina, meščan ljubljanski, se pritoži zoper Lovrenca Starleta, župnika na Vačah, zaradi neke desetine. Vikar v Mengšu je bil tačas Felicijan Türk, kranjski deželni oskrbnik pa Jošt z Galenberga Podpečjo (von Gallenberg zum Gallenstein). (Pred. 130, I.)
1579, 2(>. marca, Dan. Kom Meto. Opat Krištof piše: Naš vikar v Mengšu je Matej iz Stičine in njegov brat Luka iz Stičine (Sittich) je vrhovni vikar. (Pred. 130, 1.)
1580, 21. junija. Omenjajo se: Mihael Pavlic, vikar v Cemšeniku, Jurij Velan, bivši vikar v Tuhinju, Luka iz Stičine (Sittich), župnik v Mengšu. Luka Stičan je bil vikar v Mengšu še 1. 1582. in 27. maja 1. 1588., Jurij Velan pa je bil v Mengšu 1. 1592. in 1. 1598. (Pred. 130, I.)
1598. Umrl je vikar na Vačah Gregor Sega in za njim je prišel Ivan Schmuck. (Pred. 130, 1.)
1620, 2*. januvarja. V Mengšu je bil Andrej Sega vikar. Po njegovi smrti je Sebastijan pl. Lamberg prezentoval za 3 benelicije v Mengšu, namreč N. lj. G. na Holmcu, N. lj. G. na Vačah in sv. Andreja v Mengšu, kanonika Gregorija Rozmana. Opat Ivan se je temu upiral, pa zastonj, ker je obitelj Lamberška imela prezentacijsko, opat pa le konlirmacijsko pravico. (Pred. 130, I.)
1681, 5. juniju, Mengei,  Ivan Jakob, opat novega samostana v Dun. Novem Mestu, da v kupno pravo Adamu Sit horianu  zemljišče v čemšeniški župniji,  katero je  prej imel Matija Pfeifer. (Pred. 130, I.)
1645. Matija Juvan, vikar v Gemšeniku, je fante, ki so se mej božjo službo v cerkvi prepirali, trdo prijel Ko je vikar
šel iz cerkve, so ga fantje napadli in ga tako pretepli, da so ga ljudje na pol mrtvega odnesli. Cez 8 dnij, ko se je bil vikar že nekoliko pocclil, so pa našemljeni ljudje prišli v njegovo stanovanje, poropali mu ves denar in ga umorili. (Pred. 130, 3.)
1668, 5. decembra, Runa. Baltazar, opat v Runi in Pater immediatus cistercijanskih samostanov v Dunajskem Novem Mestu in Stičini, da dovoljenje, da sme samostan v D. N. M. prodati Stičanom mengeško župnijo. (Zv. 1, št. 24, pred. 132, 1.)
Hiti!). Opat Matej v Dunajskem Novem Mestu prosi cesarja dovoljenja, da bi smel prodati mengeško župnijo s podružnicami : Vače, Čcmšenik, Zagorje in Dol stiškemu samostanu iz sledečih razlogov: Župnija samostanu nič ne nese, ker je preoddaljena, ker je opat ne more pogosto vizitovati, ni reda, in ker samostan ondi ne more nastavljati svojih konventualov zaradi neznanja slovenskega jezika. Dalje je samostan v denarnih stiskah, kupil je posestvo Strelzhof, ki še ni plačano, in cesar je naložil prelatom turškega davka ioo tisoč gld., od kojc svote občuten del zadene tudi samostan v Dun. Novem Mestu. (Pred. 130, 1.)
Uiti!), .'10. juniju, Dunaj. Cesar Leopold je dal dovoljenje, da Matej, opat v Dunajskem Novem Mestu, sme prodati stiškemu opatu Maksimilijanu mengeško župnijo z vtelešenimi podružnicami Vače, Čcmšenik, Zagorje in Dol. Stičani plačajo 16 tisoč gld. in nekatere dolgove, kakor: baronu Karolu Val-vazorju ioo zlatih kron, Juriju s Scharfenecka 1920 gld., Ivanu Deteli na Vačah 500 gld., in Ivanu Burkhardu Kardišu 200 gld. Pogodbo o kupljeni župniji sta napravila opata v Ljubljani dne 13. septembra 1. 1668. (Pred. 132, I.)
K'>7(). Stiski opat Maksimilijan prosi opata v Dunajskem Novem Mestu, da naj mu pošlje listine, ki se tičejo mengeške Župnije, ker sc Galenberžani lastč vojdske pravice nad Cem-šenikom, Vačami in Zagorjem. Sicer stoji v arhivu zabeležena opazka, da so se listine odposlale, vender je stiski opat prosil še 1. 1731, in 1732., da bi se mu poslale mengeške listine. (Pred. 132, 1.)
Troje slavospevov na zmago pri Sisku.
Priobčil A. Koblar.
V rokopisni knjigi c. kr. dvorne knjižnice št. 7250 (rec. 19,89) je sredi raznih spisov tudi latinski rokopis, iz 17. veka, čigar vsebina se tiče bitke pri Sisku 1. 1593- Najprej je v rokopisu kratka zgodovina one znamenite bitke, ki pa ne nudi novili podatkov, in nato se vrste slavospevi. Nekaj teli slavospevov je že objavil Valvasor v »Ehre des Ilerzogthums Krain«, knj. XV. str. 534 in 535. Valvasorjevim opazkam dostavljamo le, da stoji v zgoraj omenjenem rokopisu pri pesmi, ki se pričenja z besedami In vexillum Hassan« in končuje z besedama »digna siti«, spredaj opazka: »Illustri ac Gcneroso Domino aniico nostro in Christo inuisceratissimo, Domino Georgio Andrcae
Ka/.iancro etc. Inclyti Ducatus Carnioliae Praesidi ad proprias
palmas«, zadej pa opazka: »Pie Lector, pro patria tunc seruata nieritas Dco et D. N. Jesu Christo gratias agens hie fleete cor
<:t genua et die deuote Pater, Aue, Credo. Ex Aula Episcopali I.abaci 16. Nouemb. Anno 1614. Thomas«. Se spredaj pred to pesmijo pa stoji prvi izmej spodaj navedenih slavospevov, ki ima tudi na koncu opazko, iz katere se posnema, da je sl.uospev in pripomnjo z ozirom na slikano podobo bitve pri Sisku zabeležil škof Tomaž Hren. Drugi in tretji slavospev je zložil Matija lloštijančič, kakor kaže podpis, dne 12. julija 1. 1629. In na koncu je v našem rokopisu še pesem »Turcica signa stupes«, o kalmi trdi Valvasor (Ehre XV, str. 534), da je bila zapisana pod podobo bitve pii Sisku, katera je visela v deželni hiši, Dolničar (Historia Cath. Kccl. I.abac. str. 19.) pa pravi, da je bila ista pesem zapisana pod enako podobo v stolnici ljubljanski. O zgodovini teli, v pesmih omenjenih podob dodamo na koncu spisa nekoliko opazk. Tu naj slede najprej slavospevi, kakor stoje v rokopisu dunajske dvorne knjižnice. Latinščina v slavospevih nosi znak svojega časa in ni lahko uniljiva. Ozirajo se slavospevi na razne zgodovinske dogodke, ki so bili tačas ljudem še v spominu.
I.
Hassanicac Cladis et Clirislanorum Victoriae ad Sissek Croa-tiae Arccm diuiuitus concessae 22 Junii ijpj Elogium.
Depictas tahulis acies coeloquc regentes Bella uides superos paucas ingentia turmas Agmina fundentes, campumque undamque cruentam Hassan Bossnensis Bassae memotabile fatutn est. Ille proeul gestis infesta Perfide bellis Crudus in Illyricas traduxerat agmina terras [mperii uires frcniitumque irasque minaces Atque in nos dirae convertit cornua Lunae Styriacos penetrarc sinus, Dravique Savique Fönte leuare sitim, diuorum pascere aras Cjuadrupedes, sacra et nostratn pessundare gentem I iaec animo, haec dictis fuerat complexus aeerbis Sacrorum irrisor, primaeui fontis, et almae Diuae togae Benedictae tuae, lectique per aras
Ordinis officio uerbi, nun dedecus usquam
1 ioc maius genitrix olim Ferrara tulisti
Indu suum Colapim quondam fore, duxerat omen
(juoil saepc ad diuum, quas jam temeraueiat aras Audiit et solitus fuerit, Mea dicere Culpa Annuit Iiis coelo notis Dens armaque contra
Saorilegosque ausus certauit uindice dextra. Ille Deum contra uires a sorte peliuit Vixque aleam iecit ter, quando uindice coelo Agni Monstrator Diuus conspectus in alto est A superis lectus Ductor, (jueni pone BeqUutae Nostiae acies Illas uidit spreculipie superbus I lassan et innocuas ueluti jugulare bidentes Aggrcssus Colapim trans agmina Turcia duxit Tunc Sanctus nostiis alacres Lavrentius ignes l'etrinae Victricis amor l'iaccesque diei lllius Diuus sociauit Acliatius anna
O Deus, o uires, 6 quae imitatio rerum
Quinque uirum contra decertant millia centum
Mos tarnen immensus fugat et superirruit horror
Hos fiamae ultrices, uindex lios deuorat ensis
Hos undae Colapis uasto mersere profundo
Sic Hassane tuis stant oinnia consona dictis
Quae tua Culpa fuit scelerum, est tibi poena tuorum
Sed te, qui legis ista, Deo pro uindice dextra
Grates die solitum<iue Pater prostratus Aueque Credo etiam.
Et certe rebus jam desperatis magno coelitus miraculo fuit haec concessa Patriae uictoria incidens in 22. diem Junii Anni 1593 diuu Achatio soeiisquae Martyribus Carnioliae Pa tronis festiuam : Quam Thomas Nonus Episcopus Labacensis ad majorem Dei laudem et gloriani populique Christiani me-moriain, jueunditatem, laetitiam, triuinphum perpetuani(|ue Deo corditus referendi gratiam uiuis depingi coloribus et in hac sacra Deiparae Virginis aecclesia statu! curauit.
In Anathema Oblivionis Amen. 15. Aug. 1G34.
II.
D. 0. AI. A.
De Insigni Cht ist/anoruni, nuiximc Camorum Victoria ab Hassan capitali Jidei hoste reportata.
Dena sVperbls terna sVIs ConfeCta qVadrlgls ScCVla I.anunifero Vt LVstraret EVmine PhoebVs Stabat aDhVc uiclbus Septem duCendus Po Pestiferas Hassan acies irasque stuperet Eoedifragi toti nünitantes lunera mundo Namque tibi de Latio Patria de jure patemo Deque fide Claustroque rebellis Apostata saneti Sancta sui jussit Benedicta castra ualere,
Et circumcisum Maliornctis dogma sequutus, Dixerat, astra meo remanent uertenda furore Nil hoc, plus audet Pietas qualienda hdesque Plus audct moderanda meo sunt omnia nutu, Suffocata uolo labatur Carnia fumis Quid non auderet fera quam Ferraria audit? Vix dedit armatas tot Auenus in arua Phalanges Quot Colapis Saimos, Sauus quot uidit Asapos Sciscia Miriadas stu[)iiit sc ferre quaternas Lux aderat roseo Achati rorata cruori Cum stetit expansis in praelia faucibus uno Octo Chiliadum lictu saturanda cruore Ergone nulla tuis aderit quae dextra resistat Armis? flammiferas uel quae necet unda cateruas? Annuae Lema.n Domitor stygyque Tyranni Stat pia Cadmacas contraruitura cohortes Camia tuque tuis Babtista faueto maniplis Figo nouus sumptus animis ad Classica milcs Ferrea Tartareas ruit agmine Turna Phalanges Flammiuomo hie raptOS Auspergos Marte uideres, Ft Mediis Hassan rutilare Phalangibus ense Hic Fggenbergos fulua quibus arce Coronam Progenies Joue missa, tribus feit regia rostris 1 iic sua quoa jussit Paradisus nomina ferre Macti animis fractos Hassan uolitare per orbes Stat funesta viros stupefacta catcrua Potentes Concutit ossa tremor, darc terga iubentur ad unum, Stemitur hic uolucri fugit ille citatior astro l.abitur alter equo, spahias lit uictima lerro Purpureis natat alter aquis, natat ille cruore, Alque sua Colapis bullire uoragine coepit
Qui portenta dueum barathraü gurgite sorpsit
l'rae rcliquis Hassan Mehemet<|ue restrusit abyssuni De Culpa risa uindex lit Culpa prOterUO Ft Mea mutato Finis Fit nomine Meia.
III.
III'ho  Rev1""  Principi  ac  üno  Thomae  Episcopo Dno Dno et Patrone semper observ.
In / 'ictoriam Sissekianam. Huc oculos, huc flecte animos deuote Viator Coelitus Hassani perdita castra uide Paucula Cluistiaduni innumeris cum millibus Hassan
Confer et attonitus nostra Tropbaea stupe Ipsa minas et facta urget pictura, quis horror Tum fuit, inuicto cum stetit I lassan agro, l'erraria hunc gemuit, fouit Bcncdietus et ordo Sacravit Turcae constituere duccin Persis uictoriam reducem tulit inde furorem Sissek, et haec omnia Patria passa Crucem est Ac pessum gens tota isaet, nj Meia fuisset
Culpa I lassanici debita poena joci
Nain qui fluetiuomis Pharaonem mersil in undis llunc (pio(jue praeeipitem llunünis liausit aquis QttOd teliquum ferro miles |>opulalus et igni est Sed duce Baptista, luce sed Acliatii CJuisquis opis spectator ades coelcstis, adora Numcn, et luiic Patriae, laust a precatus abi.
Matthias Iiastian/.hizh 12 Julij 1629. () Zgodovini podob bitve pri Sisku so že pisali: Dimitz,
pl. Radics, Müllner in drugi. Gotovosti doslej ni bilo mogoče
dognati.   Verjetno je, da so bile podobe, katere je 24. sept.
I. '593- Oktavijan Lanelli poklonil kranjskim deželnim stanovom
in za-njc prejel 25 tolarjev ali goldinarjev, bakrorezi. Te podobe so deželni stanovi porazdelili mej razne komisarje. (Gl. Zapisnik dež. zbora v kranjskem dež. arhivu iz I. 1 593, str. 547) Skof Tomaž 1 Iren je dal naslikati na platno dvoje podob 0 bitvi pri Sisku, kakor posnemamo iz opazke (navedene v »Izvestjih« 1. 1K94, str. 203.): »Victoriain illam Thomas p. m. Episcopus Labacensis pietoris penicillo expriiui curavit in magnis
duabus Tabulis, quarum una ctiam nunc consplcitur in Cathe-drali Kcclesia ad portam orientalom, altera in l'alatii Prouinciae ambulacro«. Na ti dve sliki se nanašajo tudi zgoraj navedeni slavospevi, oziroma na ono v stolnici pridejana prošnja za molitev. 1'ripomnja pri prvem slavospevu pravi, da je ena teh slikanih podob visela 1. 1624. v neki cerkvi Matere božje. Katera je bila ta cerkev, ne vemo. Vender imamo že iz istega leta (lC)24) v ljubljanskem kapiteljskem arhivu (zv. 71, 5) neko opazko v računih ljubljanskega mizarja Ivana Spechta, ki nam naznanja, da je Specht dne 12. aprila 1. 1624. za podobo bitve pri Sisku, slikano na platno in visečo v svetišču ljubljanske stolnice, za katero je delal, napravil okvir za 6 gld. Opazka se glasi: »Mehr hab ich gemacht oder einegefast die Schlacht die vor sissech gesehen ist, die ist gemolt auf eine leinwath Wie er dan ZU sehen ist auff der seidten des Ilauptt-allars in dem Cor gleich wie man in die Sagristey hinein getth, ist dorfür in der jetzigen alten Wehrung 6 11. — M Hans Specht Bürger und Dischler zu Laibach. 12. April 1624.«
Iz računov stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani (kap. arh. ZV. I38, 31) izvemo tudi, da je škof Hren od 1. 1608.—1619. dal slikarju Krištofu Weissniannu preslikati staro ljubljansko stolno cerkev. Dne 21. maja 1. 1619. je še pisal Hren iz Gornjega Grada v Ljubljano stolnemu dekanu Mihaelu Mikcu, da naj dobi kje blizu stolnice stanovanje za tja poslanega Krištofa Weissmanna, ki bo naslikal v stolnici zgodbe iz življenja sv. Nikolaja. 1'rav lahko je tedaj mogoče, da je ta Weissmann naslikal Hrenu tudi oni dve podobi na platno, o katerih smo govorili zgoraj. Valvasor je obe podobi še videl in ono v deželni hiši posnel za svojo knjigo »Ehre« str. 534.
Zanimivo je tO, da pri Valvasorjevi podobi ne vidimo zgoraj podob Kristusa, sv. Janeza Krstnika, sv. Lovrenca, sv. Ahca in treh angeljev, ki mečejo strele na Turčinc, kakor jih vidimo na sedanji muzejski sliki, izdelani na vzboknjeni bakreni plošči. 1'ač pa se omenjajo oni svetniki v zgoraj navedenih slavospevih, tičočih se slike, ki je visela v cerkvi.
Sliki na platnu sta znabiti postali sčasoma prepereli. Da se reši vsaj ena podoba bitve pri Sisku, so najbrže 1. 1731, po oni sliki, ki je visela v stolnici in bila pozneje prenesena v semeniško oz. licejsko knjižnico (Glej »Izvestja« 1893, str. 120), dali napraviti sedanjo muzejsko podobo. Na novo dodani košček podobe v spodnjem desnem voglu plošče, ki kaže na 18. stoletje, in kronogram v pridejanem napisu »SanCtVs ACliatIVs AnDreaM ab AVerspcrg In Ista fVrlosa pVgna perstltlt« dokazujeta, da je bila muzejska podoba izdelana 1. 1731.
Dolničarjeva „Bibliotheca Labacensis publica".
PriobČUJe Viktor Steska.
Na večer svojega življenja je pričel neumorni Gregor IDolničar (1655—1719) zbirati snov za nekako slovstveno ali sploh kulturno zgodovino kranjske dežele. Z delom je pričel 1. 1715. in spis spopolnjeval do svoje smrti. Rokopis hrani ljubljanska semeniščna knjižnica. Naslov se glasi: »Bibliotheca I Labacensis publica Collegii Carolini Nobilium sen de Scripto-1 ribus Carniolis, qui tum velera, tum recentiora saecula illustra-runt, notitia locu])les, <|ua non solum Auctorum, qui ad haec USqUfl tempora scripserunt, Codices excussi, vel manuscri|)ti adnotantur, verum ctiam eorum Pattia, Aetas, l'rofessio, iMunia, Dignitates, memoranda et ol)itus recensentur«. Na tretji strani ima še obširnejši naslov in pristavek: »studio et opere Joannis Fortunati Mengini Labacensis Anno a l'artu Virginis CI3.IDCC.XV«. Kdo je ta Mengini f Nihče drugi, nego Gregor Dolničar. Pri tem imenu namreč pisatelj našteva tudi ta spis, sicer je pa tudi pisava Dolničarjeva.
Delo je posvečeno ljubljanskemu knezoškofu Viljemu grofu Leslie, katerega v imenu tiskarja Mayra nagovarja. V predgovoru: >Ad lectorem« razodeva namen tega spisa, da namreč pozabnosti otme imena onih, ki so se proslavili v književnosti. »Če te slavimo, častimo tudi domovino, kar odo-
brujeta Plutarh in Evripid. Tu opisujemo že umrle pisatelje, kar smo mogli o njih izvedeti, pa tudi še žive, ki bodo sicer umrli, a njih imena se bodo svetila čim pozneje, tem svetleje. Ni vse popisano, toda upamo, da spopolnijo nedostatke drugi.«
Knjigo deli Dolničar v tri poglavja. Prvo poglavje obsega uvod, drugo popis in početek knjižnice, tretje pa našteva pisatelje in umetnike.
Prvo poglavje je torej uvod, in sicer v obliki dvogovora med Agezilaom, načelnikom kolegija Karolovega, in Lentulom, tujim mladeničem: Pred dvema tednoma se je odpeljal iz Lacija (Patium) in srečno po Ljubljanici dospel v Ljubljano mladenič plemenitega rodu, omikan in premožen. Naselil se je pri »Črnem orlu« zunaj špitalskih vrat. Ko se uredi, ko se preobleče, pripelje ga strežnik k meni. Pozdraviva se; pokaže mi priporočilno pismo nekega prijatelja in me naprosi, da bi mu razkazal znamenitosti. Podam mu »Librum Rerum La-bacensium« typographice deseriptum, nuper editum, da se seznani z vsemi potrebnimi rečmi. Zalivali se in prosi, da bi mu razkazal kolegij. Pokazal sem mu vse prostore razen knjižnice, ker se je že mračilo.
V drugem poglavju (»Apparatus et monumenta Biblio-thecae«) nadaljnje: Drugi dan pride Lenini, ki je vročeno knjižico prelistal, in si ogleda knjižnico. Vodnik mu razlaga, da so knjižnico ustanovili škof Sigmund Krištof grof 1 lerber-Stein, Janez K. Prešeren in Janez Anton Dolničar, stolni dekan. Ustanovno listino z dne 30. maja 1. 1701. navaja doslovno. Potem omenja, da so knjige darovali razen ustanoviteljev tudi še drugi, na pr. zdravnik Marka Grbec, Janez Jakob Schilling in Jurij Adam baron Grinibschitz, razlaga razne napise, pravila, pojasnjuje : »cuius Überall aere, videlicet . . . ., armariis ad onineni
elegantiam fabre factis exornetur (sc. bibliotheca), nee aliud Buperesse, quam ut volumina ad sua loculamenta reportentur.
Sursum demuni, si Odilos attolere übet, vides, ajo, prophylaeum
Bibliothecae, totum pene construetum«.
V tretjem poglavju našteva pisatelje in umetnike po raznih strokah: bogoslovce, kanoniste, govornike, nabožne pisatelje, zgodovinarje, genealoge, pravnike, zdravnike, kemike, modro-slovce, matematike, zemljepisce, zvezdoslovce, skladatelje, slikarje, kiparje, politike, pesnike in jezikoslovce. Predno pa prične z naštevanjem, pravi: »Audisti, mi Lentule, prophylaeum unicum hucusque perfectum, ac supremam accessisse manum, noveris panter statuae marmoreae et icones i 11 i superpositae, Eorum qui in unaquaque classe literattorum principatum tenere existi-mantur, lacies gcrunt«. — Zal, da niso dovršili tega namena. Ne nahaja se namreč niti en kip, niti ena slika naštetih pisateljev. Iz te opazke se spozna, da strop tedaj še ni bil preslikan, sicer bi ga bil Dolničar brezdvomno omenil.
V sledečih vrsticah se po abecednem redu navajajo življenjepisi po glavnih podatkih. Mnogo jih je opisal že Valvasor, druge za njim o. Marka Pohlin v spisu : »Bibliotheca Carnioliae«.
Abfaltrer Karol Joicf, baron, kanonik ljubljanski in doktor bogoslovja. R. II. septembra 1669. Oče mu je bil Jurij Sigismund, mati Regina Sidonija. r. Samburg. Kanonik je postal 1. 1713. Izdal je: Oratio: Primus minister aulae coelestis, divus Josephus, dieta Viennae sub auspieiis Josephi I. Imp. 1708. — Oratio: Legatus Salvatoris nostri, d. Andreas Ap., dieta Viennae A. 17 17. sub ausp. Caroli VI. Imperatoris. 1'raelo parata: Festivale SeU proprium de Saudis per annum.
Abii (Mich) Anion, Ljubljančan. Spisal: Historia urbis Labacensis. Id Germ.
/'. Alojzij, kapucin, Ljubljančan, dober govornik, moder in dober mož. Umrl je 1. 169S., v svojem 71. letu; v redu je bil 51 let.
Arli Mihael, r. v Ljubljani 1. 1678. Izdal je: Virgineus amor divinus, Iudis theatralibus exhibitus Labaci in aula Principum ab Aucrsperg leriis saturnalibus. 1701.
/'. Avguštin, r. v Ljubljani 1. 1627. Umrl je 1. 1710. v 83. letu svoje starosti, v 64. letu, kar je bil vstopil v red.
Hägens Leonard, »Carniolus Mitterburgcnsis«, je vstopil v jezuitski red, se učil modroslovja in bogoslovja, kar je predaval na raznih krajih. Vodil je kolegij na Reki in v Zagrebu. Umrl je 1. 1650. — Izdal je: Speculum morale casuum conscientiae. — Manuale Sodalitatis sine labe Conccptae. 1625. (M. Pohlin p. 8.)
Bardo grof Bajkart Ferdinand. Pečal se je posebno z zemljepisjem. Oženil se je z Marijo Renato grofico Wels. Imel je dva sina in tri hčere. Bil je deželni davkar (quaestor prov.). Bolchen je iskal zdravja v Benetkah. Ko se je povrnil, je umrl 30. nov. 1709, v 39. 1. svoje starosti.
Bautscher Martin, Vipavec, jezuit, je učil humaniora in višje predmete. — Spisal je: I Iistoria seu Annales Norici. Pancgyricon. Cum Augustis. Imp. Leopoldus Provincias haeredit. lustraret. 1660. (M. Pohlin p. 9.)
Benko (lknclio) Gregor, jezuit. Umrl je v Ljubljani 28. maja 1688. — »Humanae sapientiae praeses. Astrorum tcrrarum-que indagasor sedulUs«. Velik mož, ne po telesu, ampak po duhu.
Bernasch Adeodat, avguštinec, Ljubljančan, bakalaurej.
Bcclaj I'eter, Ljubljančan, se je posvetil v mladosti Stavbarstvu. Ta je sezidal staro mestno hišo, Kar spričuje rokopis ljubljanski (Ms. Lab.). — Spisal je: Studium Archi-tecturae civilis.
Blatnik Jurij, r. v Kranju 1. 1693., skladatelj. — Spisal je: Missae concentibus adaptatae. — Miserere. — Regina cocli. — Salve Regina.
Blažil Marka, r. v Vodicah 1. 1653. kot sin ubožnih starišev. Nadarjeni deček se je posvetil učenju, pa pogostoma stradal. Rad se je učil zlasti modroslovja. Spisal je: Geometria
practica. — Elementa trigonometrica.
Bobek (IVobek) (lašpar,\. v Radovljici. Učil se je cerkvenega in državljanskega prava. L. 1622. je prišel v Ljubljano za prosta. Povzdignjen je bil pozneje v škofa pičenjskega. Bil jc tudi deželni zastopnik. Umrl je v Ljubljani 8. oktobra 1634. Pokopan je v Radovljici v svoji kripti.
Bogataj Frančišek Krištof, r. v Loki 4. avg. 1684; oče je bil Matija, mati Ana Frančiška Henkovič. Doktor pravoslovja je postal v Padovi 1. 1708. 4. okt. L. 1711. postal je vice-domski tajnik; 1. 1712. se je oženil z Ano Felicito Ganser. To leto je ustanovil družbo pravnikov ljubljanskih in je razlagal ustno in pismeno zakone. — Spisal je: Codex officii vice dominatus nobilis et excclsi ducatus Carnioliae. Tractatus historico-politico-juridicus 1713. Observationes practicae se-lectiores dicasteriorum Carnioliae. (P. M. Pohlin p. 60).
Bognar Andrej, r. 1. 1686. v Smledniku. — Spisal: Lxercitium Mathematicum scu Geographia plana Geographiae sphaericae aequipolens. 1708. — De sponsalibus et desponsatione impuberum. — De clandestina desponsatione.  De matrimonio
contracto contra interdietum.
Bohinjec (Wohiniz) Jurij, profesor dunajskega vseučilišča 1. 1672., dvorni in sodni odvetnik, konzistorijalni svetnik, imeniten učitelj državljanskega in cerkvenega prava, rektor 1. 1675 : — Izdal je: llecatombe obligationum, seu assertionum centuria universam obligationum materiam continens.   (P. M.
Pohlin p. G i.)
Bohorič Adam, Kranjec (gente Carniolus), učen mož, učil je  humaniora.   Kdaj  in  kje je  umrl  ni  znano. — Izdal je
I. 1584: De litteratura Latino-Carniolana ad Latinae linguae
Analogiam accomodata; unde Moschoviticae, Rutenicae, Polo-nicae. Hohemicae, Susaticae linguae cum Dalmatica et Croatica cognatio facile deprehenditur. (M. Pohlin p. 10.)
Bosio Avguštin, r. v Ljubljani I. 1663. — Spisal je: Rcllcxiones-Physico - practicae de apoplexia.
Budina Samuel, Ljubljančan, r. I. 1512. Koje dovršil -humaniora« in višje šole. se je posvetil zgodovini. Umrl je I. 15G2. Izdal je: Kxpugnatio lottalitii Sigeth in llungaria. (M. Pohlin l). U).
Catinus t'eter. Spisal je: OperationeS Chimicae.
Cansar Avguštin, r. v Ljubljani, seje Šolal v Salamanki in je
bil pozneje lektor modroslovja in bogoslovja v avguštinskem reilu.
Cavalier Vrban]e. bil sin ubožnih starišev, ker je bil bistrega uma, so ga dali v šole. Učil se je modroslovja in bogoslovja. Škof Sigmund Krištof grof Ilerberstcin je kmalu spoznal njegove lastnosti. Vsprejet je bil v vzgajališče v Gornjem Gradu, potem je bil kapelan na Vranskem, župnik na Ščavnici, in po smrti N. Ernsta 1. 1700 komisar v Starem Trgu, 1. 1713. župnik v Šmartinu pri Kranju. Bil je pobožen in učen mož. Ce je kaj pisal, ni nikdar nič popravljal. Ustanovil je mesto za gojenca v zavodu sv. Kogacijana in Donacijana v Ljubljani. Spisal je: Sclectarum epistolarum centuria.
CoppiniFrančišek, r v Ljubljani 1. 1682. Vstopil je 1. 1698 v jezuitski red in bil dober, priljubljen govornik.
Coppini Janez Andreja r. Ljubljani 18. okt. 1. 1653. Oče je bil višji zdravnik, mati je bila Justinia a S. Flore. L. 1675. je postal doktor zdravilstva. L. 1682. se je oženil z Suzano Leopoldino pl. Seethal. L. I 71 5. je postal po smrti Pavla Cjua-lize višji zdravnik. — Izdal je: 1'anacaea Aemonensis seu Divi Cosmas et Damianus Infirmorum spec. patroni. Anno 1712. — Spisal jc še: Tractatus de formatione foetus. De febre contagiosa, quae in ditione Carnioliae boves exereuit, 1713. Lusus moralcs serio jocosi.
( oraduzi Rudolf, čista duša, ljubezniv, potrpežljiv mož, postal je kanonik 1. 1647. in umrl 1. febr. 1656 v svojem 35. letu.
I 'oraduzi Janez Rudolf, iz baronske rodbine, r. v Ljubljani I. 1663., 7. aprila. Ko je dokončal šole in potovanje, je postal prisednik dež. sodišča. Prosti čas se je pečal s politiko, zgodovino in pesništvom. Bil je predsednik akademije »Ope-rosorum«. Oženil se je I. 1696. z Maksimilo Felicito grofico Alterns, in po njeni zgodnji smrti s Katarino Renato pl. Fuernpheil. Umrl je v Loki 21. maja 1817. Pokopali so ga pri frančiškanih. Spisal je: Florilcgium diversorum epigram-inatum.       1'oemata seleči iura al amicos. sineeritatis. - - Apes
Academicae.
Cornsi Frančišek, r. v Ljubljani, vstopil je v pavlinski red. — Spisal je: Scala Sapicntiae seu Assertiones 1'hilosophiae Tomistico-Aristotelicac. 1717.
Conisi Jan. Gašpar, r. v Ljubljani 1. 1661. Umrl je kot zdravnik v Varaždinu v oktobru 1. 1712. — Spisal je : De mumiis.
Crenner Janez, Ljubljančan, r. 1653. Na Dunaju je postal doktor modroslovja in se posvetil duhovskemu stanu. Bil je župnik in dekan v ObrizbergU na Avstrijskem, kjer je umrl 1. 171 L, 7. julija. — Izdal je: Felix Austriacum sidus Viennae in aula Leopoldi exortum seu applausus Genetliacus sercnis-simo neopiincipi Josepho Jacobo archiduci Austriae oblatus. 1678 Viennae in folio. — Annus felicitatis dicatus S. C. M. Leopoldo et Gaudiae Felicitati Imp. 1674. in 4.
Candek (Tsandtk) Janez, r. v Višnji (iori 1. 1600. ') S 17. letom je vstopil v jezuitski red. Ob kugi v Gfadctl strežoč bolnikom umrje I. 1624., 8. oktobra. - Spisal je: ("hate-chismum, et Euangelia per annum Slavonicae linguae abs se donata. (iraecii a 1612. (P. M. Pohlin: p. 56.).      (Dalje prih.)
Mali zapiski.
Pismo tpanjolskega vo/aka izpred Gibraltarja z I. i,t)().
V nesrečni avstrijski vojni z Napoleonom 1. v Italiji I. 1796. so se borili tudi naši rojaki. Mnogo jih je padlo; nekateri so prišli Francozom v pest ter prestopili, kolikor je bilo sposobnih, pozneje v španjolsko Vojno službo. Kako se je godilo tem nesrečnikom, nam poroča pismo korpo-rala Vitcgcrja iz taborišča pred Gibraltarjem, pisano dne 26. prosinca 1. 1799. Pismu je oblika mala četrtinka. Popisane so vse štiri strani. Vdeto je pismo v zavoj, narejen iz. jako močnega papirja. Na licu zavoja stoji naslov: Von Feldlager bey Gibraltar. A Madame Madame de Si-berau a Stadt Stein bey Minketulorf. Na ohranjenem pečatu zadaj je grb kažoč volka z ovco v žrelu, zgoraj je doprsna podoba človeka držečega v desnici meč, v levici pa tehtnico. Pismo slove:
Campo de Gibraltar den 26. Jener 1799. Herz allerliebste Krau Mama! und an meinen liebsten Urinier. Sie müssen über im in verändertes Schicksal ein Mitleiden haben, wir Menschen sind zum Unglücke, und in lauter Trübsal auf die Welt geschaffen, der Wille desjenigen der
•) Najbrže 1590. Katekizem je izšel t (> 1 S.
die Himmeln über uns erhalt, und den Meere die Gränzen setzt, ist es, dass wir Busse thun müssen. — Sie werden höchst verwundert seyn, mich in Spanien zu linden, allein ich will Ihnen in Kürze benachrichtigen, wie ich dahin kämme. Ich wurde den 15. Jener 1797 bey LiniagO, zwischen Verona un Mantua gefangen, in einer Jahrs Zeit wo die starke Kälte, und die einfallende Regengüsse uns arme Kriegsgefangene in das gröste Elend verzetzet, noch mehr bey meiner Gefangennehmung mich die Franzosen meines Mantels, und ganze Bagage dan 3 Thaler 24 Kr. beraubten, betrachten Sie solches entsetzliche Elend, ohne Hemedt Wechslung, muss natürlicherweise sich das Ungeziefer vermehren, ein steinernes Hertze müstc beweget werden; diesen ein Ende zu machen, gaben uns die Franzosen täglich nicht mehr, als ein viertelchen eines 3 fitigen schlechten Brodes, und keinen Heller in Geld, hiemit hätte ein hungriger Magen genug haben sollen, in lauter Morast, ohne guten Schlichen den ganzen Tag gewadet, der Nachts ohne Feuer in der Nässe liegen, verursachet Krankheiten, sie brachten uns nun bis Pavia, alldorten verspätete ich mich, und konnte den Transport nicht mehr nach die an der Porte stehende französiche Wacht liess uns, wo unser noch sehr viele waren, keinen mehr heraus, dan kämme der spanische Werber, welches eine abgeredte Sache mit den französichen Platz < ommanilantcn Ware, und sagte: Freunde! Ihr seyd in Diensten Sr. Mayestät des Königs in Spanien, wir voller Hunger gaben unsern Willen darein, dan suchte er die grösten heraus, worunter ich auch wäre, und bezalte den fran-zösischen (omandanten mit einem Haufen Thalern BUS, führte uns J3 Köpfe in ein prächtiges Gasthaus, gäbe uns gut Essen, und Trinken, eine warme Stube, gutes Bette, und Nothdürftigkeiten, gute neue Schlich 1 Hemedt, und 1 spanischen Matten in Geld, setzte uns dan auf den Poo ins eine llarquc, wo wir den 29. Jener 1797 in den Parmasanischen einen Orte ("astel S" Juan genant anlangten, bekamen alldorten die erste Löhnung mit tägl. 4 fi das ist 24'/, kr: kaiserl. Münze, ich sparte mir nun etliche 11 zusamen, um in dir Srhwriz /u k,mimen, allein ich konnte es nicht dahin bringen mich in Freyheit zusetzen, sondern wurde kranke kämm in Spital, endlich in Genua als Kranker an, ich wurde besser, allein ich konnte nicht aus den Spital entlaufen, wäre also gezwungen mich nach Spanien einschiffen zu lassen, auf unserer Seefahrt wurden wir in geringsten nicht beängstiget, als den 3. Febr. 1797 uns zwey englische Kriegs Fregatten verfolgten, wir nahmen unsere Flucht nach den Medialen von Marsailles, bis die Engländer uns verliessen. Den 10. hatten wir einen Sturm der uns Betten lernete, legte sieh endlich abends um '/,5. Uhr nach Mitternacht, nun hatten wir keinen Anstoss mehr, langten den 19. Febr: in llarcellona an, ist ein Seehafen von Spanien, hier wurde ich nebst   13 Kameraden unter das Regiment der königl: Walloner
Garden angagiret, hier wurde ich wiederum krank und stunde eine 20 tägige hitzige Krankheit aus, ich verlohr mein ganzes Fleisch, und alle Haare, gleichte einen Kapuziner Bruder, es gieht aber hier auch rechtschaffene brave Leute ich durfte keinen Dienst, bis ich mich wieder erhollet habe, thun. — Das Battaillon, worunter ich zu stehen kämme stunde in Felde bey der Blokade von Gibraltar, musten wir auch dahin, wir bckammen hiezu die Ordre den 4. Novembe 1797 mit 300 Regruten auf 3 Kriegs-Linien Schifen und 1 Biigattin einzu barquiren, hier wurde uns nicht bange zu fahren, indem wir auf bewaffneten Kriegschifen waren, auf den Schife wo ich mich befände 94 schwere Kanonen waren, allein wir bckammen doch Bang, den das Wasser hat keine Balken sagt der Jud, wie uns die Herrn Engländer aufsuchten, diess wäre der 8. November und wir mussten uns zur Gegenwehre stellen, zu Wasser hat es eine andere Beschaffenheit als zu Land, wir musten weichen, und Glück, dass wir die Reterade von Alicante erreichten sonsten hätten wir mit den Meer Fischen speisen können. — In unsern Regimente wird französisch gesprochen, wir sind aber deswegen keine Franzosen, und der Dienst in der nemlichen Sprache verrichtet, der Gemeine hat täglich */, kr. nach kaiserl: Münze (: oder '/« spanische Matten auf 3 Tage:) F'leisch 10 Loth Reiss 2 Unzen Speck, und 1'/» Ä sehne weisses Brod nebst ein Ouartielie Wein (: macht ein Seitel:) täglich, die Lebensmittel sind nicht so sehr theuer, die Luft gesund, und kein kalter Winter, hier ist schon alles grün, und die Obst Bäume blühen meistens alle, weil wir nicht mehr zu Wasser als eine Meile nach Africa haben, Festung Gibraltar ist uneinnehmlich ist zu fest, zu Land kann sie nicht beschossen, und zu Wasser wegen Stärke der Engländer nicht bloquirt werden. — Ich bin auf 6 Jahre den König zu dienen schuldig, in Jahre 1802 ist meine Zeit aus. NB. wo ich sodan mein Vaterland besuche. Schreiben sie mir die Gewissheit ob unser Kaiser Friede oder Krieg mit Krankreich hat, hier kan man die wahre Beschaffenheit nicht erfragen. Die Antwort erwarte so geschwind als möglich wünsche allen guten Freunden die beste Gesundheil meine Empfehlung an II. Vettern Beiner Gemahlin an H. Vidiz etc etc: und übrigen licfreumltcn Ich bin in Erwartung einer baldigen Antwort Dero gehorsamer unglücklicher Sohn Kranz: Vitteuguer m/p (aporal. - Spodaj stoji pripisek: Die Attress an mich ist zumachen, a Monsieur Monsieur Krancois Vitteuguer Gap111"1 du R" G" W» 5«"' Battaillon 4»1' Compagnie au S» Roquc Camp de Gibraltar an Espagnia pr Jnspruk-Solothurn au Suize-Gcnua-Barcellona. — Ob robu pisma se nahajajo te-le opazke: Schreiben Sie mir die Attress wie ich sie schrieb, damit der Brief nicht nach Baris laufe, und einen ordentlichen Brief, und ob die Franzosen das Kraincr Land stark riuniret haben. — Der Brief den sie mir schicken, muss mit Oblat sigilirt seyn.
Komme ich zurück nach meinen Vatterland, so werden sie mich französisch sprechen hören, welches ich gelernet. — Navedeno, čitno pisano pismo je sedaj v lasti podpisanega. I. Vrhovnik.
Herrngült, Pfttndherrngiilt, Giiltbuch — kaj je to? Našteti izrazi se večkrat dobivajo po listinah, pa so vender marsikomu precej nejasni. Tega mnenja je bil tudi ljubljanski jezuit, ki je spisal rokopisno knjigo o arhivu svojega kolegija. Knjiga leži v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju (št. 11.993) in v njej se na strani 300. čita ta-Ie razlaga: Dače, služnosti in dohodki, katere so prejemali gospodje in gospostva iz svojih stalnih posestev, se imenujejo »Herrngült«, kakor bi rekel »vrednost za gospoda«. Ce so dače znašale toliko, da so bile vredne 1 goldinar, se je temu reklo 1 funt (S), ali 1 Pfundherrngült, ali 1 Pfundpfennig Herrn giilt. Nekdaj se je denar računal navadno po penezih. En funt penezov je bil i goldinar, namreč 1 renski goldinar, ki je imel 60 krajcarjev ali 15 reparjev, t. j. en repar 4 krajcarje. Dače in dohodki gospostev so bili cenjeni in vpisani v deželni knjigi, imenovani »Gültbuch«. V razmeri s temi dohodki so se nalagali davki in kontribucije. Vsako gospostvo je moralo napovedati deželi svojih posestev dohodke. Zamolčani dohodki so se po nemško imenovali »verschwiegene Gült«. Ker v rabi denarja in mere ni bilo edinosti po deželah, je prišel ukaz, da naj se vsi dohodki reducirajo na dunajsko mero in vago. A. K.
Slovstvo.
Zlatninske najdbe v Kranju. Opisali smo že v »Izvestjih« 1898 str. 220. zlatninske dragocenosti, katere je predlanskim gosp. veletržec T. Pavšlar izkopal v Lajhu pod Kranjem. V letošnjem zvezku lista »Mit-theilungen der k. k. Central-Commission« str. 135-142 je pa profesor dr. W. A. Neumann te redke najdbe natanko opisal in ocenil. Sedem najdenih predmetov je v listu lepo narisanih, in sicer je pet kosov, ki so iz zlata, na posebni prilogi krasno vpodobljcnih v barvah. Pisatelj je mnenja, da so najdbe v Kranju, kjer je stal stari Carnium, langobardske, in da je zlatnino utegnil izgotoviti kak zlatar v Čevdatu v 7. stoletju. Določiti se pa ne more, dokler se te najdbe ne primerjajo s podobnimi izkopinami v drugih krajih, če je bogata gospa, ki je imela pri sebi v grobu one dragocenosti, bila kristijanka ali ne, ter če je bila Slovanka ali Germanka.
»Povjest ŠUpa i trkava zagrebačkih.« II. zvezek. Župa Sv. Ivana u Novoj Vesi. Napisao Janko Harle. Zagreb, 1900. (Pretiskano iz »Pro-svjete«.) Pisatelj, rodom Slovenec, je namenjen, izdati zgodovino vseh zagrebških župnij. L. 1896. je že izdal zgodovino župnije sv. Marka. Pri
spisovovanju zgodovine mu dobro služijo podatki iz nadškofovskega arhiva in važni zgodovinski spomeniki, katere je obelodanil akademik Ivan Tkalčič. Knjižico, ki obsega 64 stranij, krasita dve podobi: slika župne cerkve in Nove Vesi. Tvarina je razdeljena nekako takt), kakor pri »Zgodovini farS ljubljanske škofije«.
»Primus Trubers Briefe.« Zbral je pokojni marljivi preiskovatelj luteranske dobe dr. Theodor Elze vsa Trubarjeva pisma, kar mu jih je bilo mogoče najti, in jih je izdal 1. 1897. v Tübingcnu v posebni, 574 stranij obsegajoči knjigi, ki je 215. publikacija literarnega društva v Stuttgartu. Za opisom Trubarjevega življenja so doslovno navedena zgodovine se tičoča pisma, katera je pisal ali prejel Trubar, in zgodovinske beležke iz raznih arhivov, ki pojasnjujejo pisma. Na koncu knjige je točno kazalo. Knjiga stane 14 K 80 h.
»Kömische Strassen und Befestigungen in Krain.« Spisala Anton pl. Prcmerstein in Simon Rutar. Izdala c. kr. centralna komisija za preiskovanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov na Dunaju 1899.; 48 stranij v 4*; cena 7 kron. Pisatelja sta v tem delu temeljito opisala rimske ceste in ostanke prazgodovinskih in rimskih utrdb na Kranjskem južno od Save ter tako skupaj dovršila ono nalogo, katere se je bil že prej lotil prof. Rutar sam z opisovanjem rimskih cestä v »Izvestjih«. V knjigi so najprej točno navedene ceste in utrdbe na italsko-panonski meji, potem je opisana cesta Emona-Siscia s postajami Acervo (blizu Višnje' Gore), Praetorium Latobicorum (Trebnje), Crucium (pri felši), Neviodunum (Dmovo pri Krškem) in Romula, na koncu so pa zabeleženi in razloženi napisi na novonajdenih kamenih na Kranjskem, mej katerimi je važen krščanski napis, ki se je našel v Ljubljani na Marije Terezije cesti (na Ajdovščini). Dobro bodeta starinoslovcem služila tudi pridejana zemljevida, katerih prvi kaže v spisu razložene ceste in najdišča milj-nikov, drugi pa rimski zid pri Vrhniki (Nauportus).
»Der comitatus Liupoldi und dessen Atifthcilung in die l.andesgerichte des XIX, 'Ja ii rinn: de r/s. Von Anton Meli. Innsbruck, 1900.« V knjižici, ki je ponatis iz spisa v »Mitthcilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung XXI. Hand, str. 385-444, se zgodovinsko pojasnjuje, kako so nastala iz »comitatus Liupoldi« nekatera deželna sodišča 19. veka na Zg. Štajarskem. Spis je košček pripravljalnega dela za zgodovinski atlant avstrijskih planinskih dežel, katerega namerava izdati akademiška komisija na Dunaju. Del zemljevida je za poskus že pridejan tej knjižici. A. K.
Izdajo in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« Natisnili J Illusnikuvi UlltdnUd v l.juMjaui