jjto-.vear xvil iTtt fe^Tc&r.V^nrtB? CKkgfO, m., »obotn, 15. novembra (Nov. 15), 1924. STEV.—NUMBER 270. far —mM »t nt« •« pMtat. proriM l«r 1» ~ctU. 1103. Art *f (ki. S. leivT ««tUriM4 mKim 14, MM. tekstilni 4 baroni so zadovoljni, Amerika. Tekstilni baroni 10 hitro mižali mezde po Coolidgevi zmagi. , ■ Gibanje za varstvo delavskega zdravja narašča. * Porota oprostila kongrcsnika Hiila, ki dela vino. Noro in uapeino zdravilo zoper jetiko je na potu v Ameriko. Po svetu. Velika potresna kataatrofa na Javi; 300 mrtvih. Moronez, delavski vodja v Mehiki, ranjen v zbornici, se bori s smrtjo. Mussolini mobilizira čete in bojne ladje proti revolti; spet eden falistovski poslanec umor-jeta. Kriza ▼ Jugoslaviji. DELAVSKI ZDRAVSTVENI K. jo JI PODVTOt AKCIJO. PiUvske organizacija m poaivlje-. protestirajo pfott zaztrup-ljevanju delavcev. Iiv Vork, H. Y. — Delavski HrtTitvem biro na 799 Broed-ttyju, v New Torku je razposlal okrožnice strokovnim organizaci-ib, t katerih jih poživlja, da »testirajo proti zaatrupljevanju klavcev z gazolinom, ki je po-Beian s tetra-etilom in katerega Izdeluje Standard Oil kompanija jr Baywzyje, N. J. Ravno ob tem [iaio je pa mesečnik "The Lamp", gUsilo Standard Oil družbe v Vew Jerseyju, naznanil, da mislili Ethil Gas korporacija in Gene-ral Motors kompanija takoj pri-2cti s komercijalno produkcijo e-tiliaranega gazolina, o katerem 10 se zdravniki izjavili, da tvori asrtno nevarnost sa delavce in •Mize, t katerih se uporabljajo 'avtomobili s tako prepariranim fuolinom. Okrožnica priporoča vsem centralnim delavskim organizacijam, da protestirajo proti izpoztavlja-zja delavcev nevarnostim, ki pri-iajajo od zastrupljenja a ivin-tm. Drugič, uvede naj ae stroga preiskava, kakšne delovne razmere 10 v delavnicah Standard Oil flrofbe t Baywayju in v drugih enakih podjetjih, v katerih se delajo enaki poizkusi z gazolinom. Tretjič, da zadevo preiščejo ne-»riatranaki znanstveni eksperti. Četrtič, da je v komiteju znanstvenikov tudi zastopano delavstvo. Delavski biro Opozarja na dejitvo, da je dr. Tandell Hen-dmon, fizijolog in ?naoatvjBttc. 11 Je zvedenec o tfaafefiSjeuffi plinom, priporočil, da se prejtoVe prodaja etiliziranega gazolina, dokler ni zadeva preiskana do dna. Eden in trideset delavcev, M trpe na zastrupljen ju a tetra-etilom, ae ie nahaja v bolnišnici. • Kemik Henry C. Becker je izvršil samomor, ker je bil zastrupljen s tetra-etilom. Njegov bratranec Claud Becker, ki je tudi {»mik, ižjavljj, da je bil njegov bratranec popolnoma normalen, Mler ni pričel delati ekaperi-nentov s tetra-etilom. -V , fašiatovaki dikUtor je poalal dele »a franooako mejo. Oartbaldi baje organiilra ekzpedioijo v Franciji proti faiistom. REVOLTA MORDA OBRUHlIl TUDI V PARLAKBNTU. London, 14. nov. — "l)aily Mali" je prejela brzojavko o krvavih prešlfašlztovaklh demon-atraoijah in Izgredih v Italiji. V Caatelmaru je bil ubit fešlatovzkl poslanec Oonzenzo. llbil ga j« > >lvii »ooialiaMtai poslana lupa-reti. V Mesagnu bliau lirlndleijn so komunjatl napadli in razdejali glavni stan fašistov. Drugi napad na fašistični dom je bil Izvršen v *n-Rianu blizu Parme i trije fašisti eo bili ranjeni. V Rimu »o bili aretirani štirje komunisti. London« 14. no* — V London je prišla danes vest, da ae Muaao« lini pripravlja na obrambo proti motni revoluciji, ki lahko izbruhne proti fašismu. Poročilo «e glasi, da je Muaao* lini, boječ *e protlfašlelovakegn puča, poslat eno krlšarko, štiri torpedovke In štiri torpedu« go-nllea v okoliš Ban Rema ob Itn- i lijanskem obrešju naaprotl Fran- i cije ( obenem je poslal vojaške šete na atrataglčne postojanke ob Italijansko-franeoski meji. Siri ae govorica, da pristaši ge- J nerala Oaribaldija organizirajo ekspedlcljo v Franciji i namenom, da vdorejo v Italijo In strmoglavijo Musaollnlja In njegove faši* A' '' Popolo d'ltalia", Musaolinljev organ, potiva fašiate v včerzjšnjl U^ll^m^VseHzkor s^v Italiji pripravljajo dogodki, ki vse drugače naburljo avet kot je Metle- ottijev umor v zadnjem m*Ju In napad na invalide dne S. novembra v Rimu. Kriza v Jugoslaviji. Ako Radič,obdrži tvoj vpliv med Hrvati in Slovenci ter zmaga na volišču ,tedaj mora priti do odločilnega konflikt* • Pašičs JM^ftAm^ itf & j a o^ok sJ »i v 0| tiol aa^sIio )(oloiil|Oi Batavia, Jam, 14. nov, — Silen potresni sunek je včeraj stresel Javo. Veš ko tristo oaeb je mrtvih po prvem poročilu in nebrojno število drugih je pogrešanih. Potre« je prevrnil mnoge hribe v okrolju Kedu, centralnem delu Jave, In mnogo domelih naselbin ja uničenih. Kna vas je popolnoma izginila v reki, Središče potresa je bilo v zdravilišču Wonosobo, kjer so se podrla vsa poslopja. (Java, otok v Malajskem arhi-pelagu, j« del holariakc Vzhodne Indije, Tam je sedel kolonijalne vladr. Potresi na Javi in sosednjih otokih so nekaj navadnega, ki od čeaa do časa uničijo mnogo ttvijenj. Leta 191«. je izbruh tava iz ognjenika Kalut uničil okrog 16,000 človeških livljrnj.) odločilnega konfl vimi nacionalisti. Df OUOU1 91, OUOUŠ MUSSOLINI To ipoanavajo zdaj tvdt v Waah-ingtonn. Waahington, D. 0. - Uradniki v drla vnem departmentu študira-je vsako btaolavko, ki pride zda) iz Italije In fpanlje. Freaej v*o-reninjena je bila miael, ko ao zmagali toriji v Veliki Britaniji, da •o šli vsi upi liberalcev v Italiji in ftpanljl po vodi. da strmoglavijo diktatorja Musaollnlja in Hi-vere. Ko^jc triumflrala tudi reakcija v Ameriki na volilni dan, M bili prepriflanl, da je stvar reše-na. Ampak meeto da se ja kaj takega zgodilo, J* pričelo naraščati gibanje v Italiji in v Španiji, da sa otresejo diktature, Najbolj sa seveda zanimajo za dogodke v Italiji. Diktature v fc peniji ja samo aenea fašizma, ki reapede, ko liberalel v Italiji zlo-m i jo Mueaollnljevo diktaturo. Ko je poglavar fašiatov prnklel tudi (Jaribaldljevo orgenisaeijo bivših vojakov i« mornarjev, tedaj so »• radniki državnega departmenla razumeli, da atvar poetaje reena. Vsi tukajšnji poanevateljl Ha-lije soglašajo v tem, da je ttari-bsldijevo gibenje valno In da bo imelo posledici. Te pomeni, da je velik del Itelijanakega Ijud.tva, ki aa tpominja starega Oaribaldlja, oavokodltelje Italije, zapusti! rdim črooerejčnlkov. U temi ne-kdenjlmi Itelljenakimi vojaki, katerih aimbol je rdeča arajaa, ae bodo raavrstlle delavake In kmeUkc orgenisarije, aoeialietMhia stranka, produktivna I« konzumne zadruge, katere ao fašUU kot obsedeni preganjali zadnje trt leta. Uradniki v Waahlngto«u ne mi-stije, da se Maesolini lovi le sa cadnj.. klike Oni mislijo, de bo pHattjen »epravitl velike konec-sije, de es obdrži v sedlu i prihodnjem letu Amtmk opozicija narašča in nihče ae more reši, kej pri**«* prihodnji da. In bolj MštšMa te " toliko bolj ae ne guglje le Mtaaae' lini. empek maje ee tedi t na Al- Dunaj, 14, nov. ~~ Velika politična kriza ogrota Jugoslavijo, S povratkom Paličevih naeionall-atov v vlado se je zopet poostril konflikt med nacionalnimi Hrbi in republikanskimi Hrvati. Davida-vičev demokratični koalicijski ka binot ,kl je bil na krmilu nekaj mesecev, je omilil, ne pa ^odpravil konflikta, ki zdaj iznova izbruhne. Olavno politično vprašanja v Jugoslaviji je še vedno Redil. V prihajajoči Volilni borbi bo Radič igral veliko vlogo. Od volilne bitke, ki ae vrši 0. februarja 102A.. je odvečno, da li Radič še obdrši vpliv med Hrvati in Sloventff. Ako Radič ponovno zmaga na volilni den, tedaj ja odločilni boj med hrvatsko-elovenskimi republikanci in srbekimi nacionalisti neizogiben. Od tega boja zaviei edinstvo drlave in usoda dinaatl /e Karadžordlevičev, KROJAŠKI DKLAVOI HA DB-LU SA SVOJO OBOAinSAOIJO. Razdelili ao sto petdeset tisoč I letakov. MORILKO tm ILEKTR* DUOIRAM - Miehigan Ottj, Ko. — V meat-ni ječi so eksekutirali 26 letnega Harr/ Diamonda, ki je bil obso-jen na smrt zaradi umora svoje lene. Trdil je, da je nedolžen, do-kler niso nanj epestili električnega toka. Ko eo ga privezali na atol. je rekel: "VI molje ete bolj kri-vi umora, kakor jaz." 8vojl me teri je pisal na predvečer, da ae ne boji emrti v električnem atolu, ampak Šal mu je, ker prihaja na njo taka sramota. Diamond mi bil miljenar in tu di ne miljonarjev sin. San Rafael, Oal — Puma ali gorski lev je vznemiril vso tukajšnjo okolico, ko je lovce Wll-liarn Csaaidjr, ki ima v oskrbi kočo lovskega kluba, videl, kako se zver mazti na njegovem peu. Ces-sldy je seveda hiul po puško, a preden m je prikazal a njo, Je aver puetiia leleti avej plen in se Izgubila v grmovju. He isti den eta ga zopet videla Henrjr konstabler, In deputijekl šerif Krank Valentino, ki sta odšla V Menor. de izročite eodnijeka vabile. Oba eta izpraznila avoje aa nokreee, toda zveri nleta zadela, ZbtM Neketeri a* v bodoče politika aadnjih štirih let, pa če privilegirane! zberejo še večji volilni sklad, kot so ga v (tedanjih volitvah. Svet gre naprej in ne nazaj! .....»ffc rSVt'i^j tf v i i^šak *l*s, ti in ni kr bo več: kdor ne bo hotel delati, (/.» bodo izgnali. Take obljube ao delali podjetniki in njih priatali, atoproeentni ao lepo upoštevali in gledali, kdo jo "monejman". Upam, da ae bodo bridko keaali. fte med Slovenci ae dobijo tako plitke glave, ki pravijo "Drugače ne more kiti". p it IS vprašaš, za koga je dal pove, da za Kuliča, ker kriv, če je alabo. Nihče ni kriv. Samo to ai zapomni volilec, da nizi opravičen pri toževati ae, ko ae ti bo godilo alabo, ker d tako voli). Žalostne uzoda je nad dela v-ztvom. Bali zo ze oddati zvoj glas delavskemu kandidatu v strahu, da bi potem več ne delali pri druž-bi, ki jik zedaj vpoeluje. Ne bojte ae. Noben magnet ne bo šel delat v tovarno, ne v rudnik. 6e vesel je, da ga nihše ne nadleguje siljenjem k delu. On samo čaka na svoj profit in ae je le bal, da ne bo tolikega profita in bi de* laveem več odpadlo, če bi bil izvoljen delavski kandidat. Via to je prišlo, ker ao delavei bojijo svojega čaaopiaja in trdijo, da laie, kakor jim je povedal splošnih volitvah, pa zmo dobili .ffoapod v cerkvi in pri apovedni ei. Za take ljudi ni pomoči. Opizala zem tukajšnji položaj, da ae kdo ne bo prevaril Tu aa-mo izgleda, da delajo vzaki dan in služijo, ampak kdor jfremisli, vidi, da se no splača tu iakati dela. Za zavednega delavea tudi ni tam, kjer so sami katoličanje. Pozdrav zavednim Ijndem in či- ta tel jem Prosvete. — Ivana Ped-__ Kook Iprings, — Naj na kratko porodim o izida volitev ta v Ročk Springzu, oz. v Sweet-water okraja, kjer «emo Slovenci in drugi nataralizirani delavci, ki smo ae zavedali tvoje dolžnosti na volilni dan. Kjer jo bila na volišča večina delavcev, je dobil La-Folletto večino glaaov, kjer pa zo bili trgovci in sHčni državljani, je pa dobil večino Ooolidge. Izid v našem okraju je bili Independent 2144, Bepubliean 2018, Democra-tic 676. To jo za nafc okraj, kakor je izkazalo poročilo od države, je pa bil Coolidge v mali večini. Nekateri volilei ze jezijo, ker nismo zmagali, češ, da ni vredno voliti, kar niš ne odleie. Po mojem mnenja je pa letoz mnogo več zaleglo kot zadnji pot, ko zmo volili socialistično glasovnico. Če en- Si. Za mezdnega delala ne moro- toBk kot je bU loto. mo pričakovati kaj boljšega, do« - Pa. — Sporočiti tko o delavskih rez-meran. Tukajšnji rov obratuje en ali dva dni na teden. Drulba pravi, da plača unijsko plačo po se-dem in pol. Zato ao toliko bolj« pridni delavci, da delajo druge itiri dni za manjšo plašo. Bozz naroča: "Pojdite v rov, saj vidite, da zo slabi Časi." Uboga para gre, vzame vsak svojega konja in hajdi, kopaj, nakladaj, vozi in po ganjaj. Tako moraš vee zam narediti, plačano pa dobiš od premo ga, drugega niš. Kdo je krW takim razmeram je lahko uganiti. Delavstvo samo. Ono se samo uklepa v jarem. To je bilo do sdaj. Kakor kaše je sope t staro potrjeno v beli hiši Zdaj bodo menda gospodjs rekli 1 Tam je rov, notri je premog, konjičkov vam ne dam, pojte in na kladajte ter vosite sami; dešela je v nevarnosti. Povedati moram, da tukajšnjim m;., nnten.lentotasniao Slovenci povleči, zato ker nošejo tako delati. Volitve ao minule. Strašno so «« stari bali sa poraz. Propagan da je bila velika, še v šoli med poukom niao dali ariru. Prišel je n;rnt nabirat glaeove. Tako je u i-itelj dal napiaati vse tri kandidata ter dal otrokom papirje, rekoč t Zdaj dajte svoje glasove. Nekateri to naredili kriš za LsPol letta. drugi pa sa CooUdga in tretji sa demokrate. Ka ao trije bratje dali glas sa LaFolletta, je učitelj dveeaa vrgel glaaovniei na &aj. češ ,tako ni prav. Vse je kazalo, kako jik je strah. Prtftf ee s avtomobili pobiral valllee, da so jik aazai odpeljali aa volišč« PrVJ sa as jim šs nalagali, kako grd človek je LaTollette, kaka je pokr-riten itd. " Vidite," je rekel Modajalee. #'Jas vam ptsčam 76 rrntav sa vosIŠek premoga (ki nosi dve toni in pol povrhu mor* jo rudarji šs ptašeti etrelive), Le bomo ša blizu zmage. U* pa' naravnost na zmago pri bodočih volitvah, ker štiri le-ta imamo šasa, da se boljše pri-pravimo, kot smo bili letos. Mo-go&e ae bodo tudi farmarjem enkrat odprle oči in še oztalim delavcem, ki so letos verjeli ztarim, kateri so dopovedovsli, da bo zelo hudo, še bo LaFollettc izvoljen. Jako zlabo je še sedaj, vse pa kaže, da bo še alabše v prihodnjem letu. Življenjake potrebščine ao ze podražile, delavcev pa je zmeraj vsš brsz dela posebno po premo-garskih naaelbinah. Delo ae težko dobi, ker zmerom zaprejo kak rov. V sredi novembra so včasih dela a polno paro vaepovsod, sedaj pa je vešina delavcev brezpozelnih. — L. Demihar. . Oirard, Kana. — Rojakinja is GHrarda omenja, da ae nekateri o-glašajo čes vsakih deset let. To je res in tudi prsv, kajti kaj bi bilo, še bi ee oglašali pogostejše. Zla-ati sa tizte, ki so pripravljern! zagovarjati stavkokase je bolje, ako molče. Nekateri pišejo o ztvareh, katerih ne vedo in niao o njih poučeni. Tako je na primer s onimi, Id ee pripravljajo piaati o *an-saških razmerah, pa jim ša znzne nizo, ker niso bili ta za ztavks leta 1922. Res dobro je zavrniti človeka, U piše neresnico, ampak ob taki priliki je tudi treba povedati, kaj nI ras, kar je dotišnik pisal. 8amo očitanje ne sadostujc, dokazov je treba, drugače vse zaganjanje v poštenega človeka ne pomaga. Pozdrav zavednim rojakom Sirom Amerike. — dlaniea & V. t. J. 'H drugi sa aa smejali. Delo. dajalca jo še obljubil, da ne bo veš "trubla" kot je bU v leta 1928, ko so sami *'kaakijiM USTNICA URIDIliTVA. ■UokviDa, Pa. — Dobili smo veš dopisov glede aadeve Joe duma, ki ga jo porota aposnala krivim, umora ia js sodišče Izreklo oth sodbo. Dopise oto zadržali, pa naj so piaaU v prid oboojeaeo ali proti ajomu. ker M bilo neameetno vo-ditl aedaj prerekanje v lietu rUi te zeHfve. BepiaovaleJ. ki pišejo preti doma, naj ae zadovoljijo a teas, de je eb-ojm In ko moral ftosuti kaaaa; tisti, ki plftajo za ojsfs. naj pa ladi pomnijo, da prereka a je po tietik ae ko oevo bedllo jetaika. Dopiaov arvdništve Prsovete ae vra«a. — Poadrav! Vzroki impikiv pri volitvah. vodnik Hear stovega lista je raskril strašilo fldešega konjička pri roUtvak. . Ha Angleškem kakor.v Ameriki so se poshdttli istih svijaš. Pro-greeivoem evetuja, naj nadaljujejo s političnim bojem. Wow Tork. — fte nikdar nisem doživel volitev, ki bi mi dale več in globlje misliti kakor ravno zadnje.'Ko preučujemo izid zadnjih volitev, začrtavamo novo mo-ralko v politiki Stari etandardi ao sastarell Moj prijatelj Louia Olavia, junak iz Ballingerjevega izbruha v Taftovem kabinetu, je bil naravno interesiran v popolno brezbrižnost, ki so jo kasali volilei glede ne moralnosti in nesposobnosti, ki so jo pokazali PaU, Por-bes, Dauf?herty in drugi. '4 Če bi bili ukradli Waahingtonov spomenik," je rekel Olaviz, ko so prihajala poročila o izidu volitev, "so zmožni tudi nezti Florido in Mizziazippi." Vprašanje, a katerim si belim glavo, je: Kaj je le povzročilo, da je nenadoma v zadnjih dveh tednih upadla moč LaFoUettaf Mislim, da vem odgovor. Big Tim Sullivan, famozni voditelj tamanitov, je dal odgovor na to vprašanje že pred dolgo leti. Govoril ja s drugimi besedami, ampak povedal isto. Menil je, ko novo gibsnje pokaže znake, da poetaja nevarno, mogotci stopijo akupaj in ukolejo. Ko je Tim sašenjal s politično karijero, je bil distrikt irski. 2i-djo so pričeli seliti se v njegov volilni distrikt Čes nekaj časa so kar odkraja postajali glavarji. Neki moj prijatelj ga ja opozoril na dejstvo, da je tudi eedem Židov postalo tamanitsklh glavarjev. "Kij meni mar!f< je vzklik nil Tim. "Četudi vsi postanejo glavar jL Ko bodo, bomo Irci dali znamenje sanje, da se postavijo v vrsto, potisnili jih bomo do reke in jih potopili" Dva narodnosti sa kateri tu gre, nimata nil opraviti S tem, kar to pomeni Z o žirom na progresivno gibanje pa pomeni, da čim mošnejšo je bilo gibanje, toliko bolj je bilo mogoče ssokreni-ti proti njemu ljudsko filosofijo. Izigranje je bilo neumno, ampak uspslto. Prav taka prevara ss je odigrala pri volitvah na Angleškem, ki ja pomagala, da je ameriška jav nost ugriznila. Stotine in tizoče voliloev, ki so bili s srcem sa La-Folleta, je spremenilo svoje mišljenja šes noč. Mizlili so, da bi bilo vseeno malo bolj varno, ako bi volili sa Ooolidga ali Davisa. V tem trenutku imam pred seboj pizmo od nepoznanega kores-pondenta v Minnesoti, državi, odkoder toliko razočaranja, v kate rem pisse pravi, da ss strinja s mano v govorniški oposiciji napram bradaču s eevera, ampak da tudi rad sliši govoriti LaFolletta in Magnusa Johnaona. "Rad berem in poslušam," piše, "ampak glasujem pa nazadnjaško." Lašje je oatrašiU ljudi, da m ss konservatizem, kakor je bilo to pred vojno in kakor je bilo vedno lahko. V tej kampanji sem trešal ljudi vseh vrst, tudi inte-ligf ntne, ki so bili proti konserva-tizrau, ampak obenem so mizlili, da z*bo zvet podrl, če ne bo izvoljen Coolidge. Nekaj dobrega sa progrezivca kakor sem jas je saveet, da položaj, v kakoršnem se znajdemo aedaj, ni nič novega sa LaFolletta, ki js kuj takega Is vajen. Skozi štirideest let ee je navadil porazov ia ako ss sedaj ozre nazaj, vidi, da njegove Ideje vendar ro dijo lepe sadove; po malo letih, ko je še vee vpilo proti njemu, aa zedaj še velike mnoŠiee za njim in drugi mlelijo še treenejše. Očividno v kongreeu ne bo imel toliko prietalev, kakor jik je imel v zada jem In bo njegova bmš morda zmanjšsas Odvisno js od nastopanj in pa od javnega mišlje-nje. kam es bo sakranila. Jas ml-elim, da I? starem vojščaku Is innopo odpora. , j 1224.1 naHja šteje po zadnjem Ijad-akem štetju nekaj manje od 40 mi lijonav prebivalcev. Največje mosta je Neapolj, ki šteje 770 tiaoš preblvaleev. Na drugM meata je Milan s 701 tisočem daš( Rim pri-de šele na tretjem mesta s «62 tisoč preblvaleev. letre. Trst, O^ ritka kres Furlenije in Kranjsk« * > >')« skupaj bliaa 200 tiSbč pre-biraleev in tvorijo Slov njimi najemajo polovico. »••ti iz Jogoslavije. Kepublikanaka ztranka v Sla. veniji Albin Prepeluh in dr lZ ««r, ki priblifno že štiri leta i*U. jata "Avtonomista- v LjubljaJ «ta dne 19. oktobra aldieaia i^j evojih pristašev in na tem »hod« se je ustanovila "Bepublika.«ki stranka alovenskih delavcev b kmetov". "Avtonomist", ki dobi novo ime "Slovenski republika-necbo glaeilo nove »tranke Bhod je bil zaključen v vrklikij "Živela samoodločba narodovi ZiveU delavsko-kmečka drlaVt| Živela federativna republike! Vmrli so v Ljubljani. — iUri< ja Vrstovšek, žena gledališkem uslužbenca, 46 let. — Ivana Cesar nadkurjačeva žena, 47 let. -dinand Pipan, trgovec, 37 let. -Radoje Cetkovič, carinikov »i*, 10 tednov. — Helena Zelene, hi. ralka, 46 let. ' Tobačna tovarna v Podgorid, ki je bila v vojnem času močm poškodovana, ae bo v najkrajše* čaau obnovila, ker je letošnji pri. deltk tobaka v onih krajih zele obUen in je torej velike važnosti, da ae tovarna čimpreje zopet nr*. di za predelavo tobaka. V to m. ho je odobren kredit v metki 600.000 dinarjev. Obesil ss js v Trnju p4 Zagre. bu branjevec Rudolf Kotnik, ro. jen leta 1873. v Šmarju. Ko * zjutraj vstal in se praznično atole, kel, je šel v podstrešje in se ob* sil. Po izvedbi njegove žene ji večkrst izjavil, da bo izvrfil m. momor, češ da ima paralizo. Podrašenje sladkorja. ~ Zad< nji Čaa ao cene slsdkorju padle na razmeroma normalne cene. To, varne, ki so preje neusmiljeno dr« le produaenta, so as nekaj skrega« le in »čela je konkurenca. Ta konkurenca je bfla Asbra zato,, ker ao vse Isvsne ssne sladkorja za toliko »Hale, da so k skupiš, ka krile Ia svoje stroške in se c* dovoljtle s krščanskim dobičkom* ki ni bil no frevisok ne preni« e poszocu«, ki jopridsf že padla od »a ns* Pa kaj so js zgodilof Vlada, v kateri so sedeli štirje klerikalni ministri, se je sačela truditi, da pomaga skregsnim fabrikantom in * njeno pomočjo so sklenile tovarne kartel (truat). Imamo tudi državne slsdkorne tovarne, ia vlada dr. Korošca je tudi te tovarne spravila v kartel, tako da bodo tudi te drle konzumente sladkorja. Posledica tegs je, da so cene sladkorju še poskočil«, cena aladkorne peee, I lajejo kmetje, pa je 40 Din za 100 kg na 28 Din. Moriloa flimena Magliča, ki )4 v Spodnjem Berniku pri Cerkljah ustrelil svojo ženo in hotel nato pobegniti v Avstrijo, so orožniki prijeli v Šenčurju. Morilec Janoš Tot je bil 25. okU v $ubotici obešen. 8mrtno obsed* bo je izvršil rabelj Mzuser is 8m rajeva. »Dviganje potopljenih zvitrtj. sldh vojnih ladij. — Leta 1919. js bila v Kotorskem zalivu potoplje« na velika križarka bivšega avstro* ogrskega ' vojnega brodovja "Prano Josef", ki je imele 4000 ton teže. Kraj, kjer je bila Udje potopljena, ni bil točno znan, de« kler ni beograjska tvrdke PztIo-vi« A Mihajlovič sklenila z driave pogodbo za dvignjenje v«eh z*d vojntr in po vojni potopljenih I* dij v Kotorskem zalivu. Tešavnl projekt je bil izvršen s sodelore. njem naših najsposobnejših inie* nirjev in pomorščakov. , Najprej so ee pričele pripravj sa dvignjenje "Prenc Josefa', ki se je nahajal v globočini 45 metrov. Pa enoletnih silnih nsporik. ki so zahtevali tudi velike denz* ne šrtvo, os pričskuje zedzj im-čen rezulUt. Na eni ztrzni krl^a^ ke je postavljen plavajoči dok. m drugi atrani pa ladje "P*ka . ki je bila nalašč predelana v svrho v Franciji. Dalmatinski P-ta pijači so zaprU na kriiark. r* odprtine, da omogočijo vsaj dei-' itev ladje s zrzko« • komireaorja, s kstert« razpolaga "Petka". Nsl« »f? tegnili pod lsdjo okoli 40 vrti, ki so pritrjene na gornji M doka, tako da dok. Km « Is vode, potegne s seboj tsdi P^ topljeno ladjo. .. Po ponovnih Ukih poUkw» se jo potapljačem P^J^ popolnoma aepro tudi mJ^" odprtine na 1sd ji I* dal jeva nje del. s še Mords že v tr****" križarka "Praoe ^ nitivno potegnjene it ffJJJT aa >vv«iMatar«voi P* . Strokovni neJWmay^ "'iir^Uva^ | še prip«'* ( bdij. ki*I ■■ " hi* PROSVRTA Delavska aavlca Sliteatk« Narodu ffi&k fPolporia JdioU [ »HMutiiM I. ipd« VNHR tmkmp. !?♦"INT, IHi * UltmmU. GLAVNI STAN. NIT« tO. LAWNDALB AVL, CMICAOO, ILUNOI* Imimlnl odbori UPRAVNI ODSEK. VlMt.1 Calakar, p«*r«M«ik A»4nm VUrkk, It F D.jr, Bab 103, Jakmi«*«, . ■!• Miltk*w Tttk« itislb tMtkl Mj II plSlUlM^MtlMI b Mvjitikt Riti)« Carigrad, 14. nor. — Komuni •Ultil iMUNirl «a m pojaiiH v *o lnon in KavaU Mn^ro J. bilo r* UmUh, 14. »a*. i- "Tka Erm l»« aurM Ja« Ija. 4« laia-aj Mm Dm«M, Mvti l«horH«ki p—ik '/Amitm* drlare, k« adi4a M •▼•>« 4«lf« pa*UnU« v s*kaj i tevtlM«, M p«rml*». v (l»i»w » Wki dal m mcnrlrmj« m kvato ni« mm m a tj«. |v C« lUt.k po)«■ nI 1 o obratu m Ml I i%s_ ' r A Iz arhiva. POTMt (Dalje.* ' "Oprostite, da ras motiva," nadaljeval j« pisar, "a ko ava raa popoladn« iskala, reklo m mi je, da čepite po atari »roji navadi pri šnpasovib." Veelej drugikrat bi bU Zgage oaorno zavrnil elobno opazke, ali dane« Jo je kakor ikeaan grelnik molče poslulal, in mrzel pot mu je etopal na čelo. "In prav radi tega, ker ete vedno pri županovih ia lazita aa goapodUfno Olgo, morate aa dvo-bojevati!" fttipko je zopet vzdrbtcL Liajak je amehljaja ae gledal plaino žrtev in neuamiljeno nadaljeval s "Prihajava namreč v imenu gospoda Lovreta Kodrana, da terjava od va« zadoščenja. 8 tem, da ete imenovali njega izvoljenko, gospodično Olgo, neveato «vojo, omadeževali «te nje in njega čast. Ta mlade! more oprati samo kri, dajte, samo kril" — Ubogi Zaga! — Ko je slišal be-aedb "kri", zgrudil bi «e bil ako-ro a stola. , Solze so mu zalile oči, in jeeal i'' "Jaz — saj — jas — mislil—" Ubožec ni vedel, kaj bi odgovoril. Suša, videč lekarnikovo zadrego, jel ae je smijati. Lisjak se je zbal, da bi njega tovariš a svojim smehom na isdal v«e spletke, zsto je hitel, da konča svoj posel. "Pošljite jutri dopoludne aro* je sskundante k meni v pisarno, da ae dogovorimo o prostoru in orolju. Ako tega ne »torite, Čutil se bode gospod doktor Kodiran priailjenega, javno vaa osramotiti kakor navadnega strahotepca. 'Dar Mohr bat »eine Sehuldigkett jMM Leasing. Lahko noč, gospod Zga- In tovariša aU odšla. Na stopnicah pa sta se jela grohoUti, da se ja Čui njiju grohot eelo t lekarnikovo aobo. £ i v- " ^ A fttipko ga ni čuL Kakor kamenel je sedel v fotelju in brez-miselno gledal proti durim, skoz! katere sta odšla oba piaarja. In vendar je mislil, sila mnogo mislil. Ko sta prišla naša tovariša na cesto, adelo se je Suši potrebno, da svojega prijatelja nečesa opomni. t "Onega izreka, katerega ai citiral, menda ni sapieal Leasing," dejal je pohlevno, ___ "Kdo trdi, da nef — Ti, ki si videl aamo Četrto Šolo, bodel popravljal mene, absolvirsnega j>#-tošolcaf — Končno pa je to vaa jedno. Dovolj, da je izrek napisan, na imeni ni nič. 'Name iat Sehall und Bauch/ pravi Schil-ter." Bula je baš zopet hotel zavrniti Lisjaka, ali zmotil ga je županov sin, ki je čakal pisarja na eesti in pristopil zdaj k njima. Liajak mu je na drobno popisal ves prizor s lekarnikom, potem pa je županov povabil za drugi dan prijatelja na obljubljenih pat litrov vina. ^ Predno pa ao se razšli, sklenili ao, da o vsi tej spletki molče. Samo Olgi se vse razodene in ona mora skrbeti, da ji Kodran prej, nego kaj čuje, za kaj ae je uporabljala njegova oseba, razkrije svojo ljubeaen. Ko atori to, pove mu ona vso stvar, zaljubljenci odpuščajo vsa . . . Lisjaku se je, ko se je spravljal spat, zdela njecova vloga vendar nevarna. A kmalu je potolažil o-čitajočo veat. I "Pet litrov ja pa vendarle našlo," mrmral je in zadovoljna za- Ne tako fitipko Zgaga. Dolgo je sedel nepremično na avojem sadeži in stralne misli ao mu divjala po glavi Da ne pašlje sekundan-tov in da se na dvobojuje, o tem er kann geh'n', pravi »je bil županov sin le davno pre- pričan, in to ja lekarnik tudi zdaj sklenil. "Tako mlad in lep, pa bi moral umreti," mislil je. "Nikakor ne! Rajši pozabim Olge in nje pogledov I" Nekoliko pomirjen je legel v postelj, a zaapati ni mogel, vedno in vedno mu je prihajal na misli dvoboj. Videl se je v krvi laže čega, umirajočega, in mraz ga je pretreaaL ; * Stoprav proti jutru je zatifnil oči. Kaj ae mu je sanjalo, ne ve-mo, ali toliko vemo, da pozno ae prebudivši ni vstal, temveč poročil teti, ki ga je z zajutrekom čakala, da ja bolan. Čemu bi neki vstajal, ako ne sme niti k županovim niti na cesto, kjer bi ga lahko srečal Kodran in ga "javno oaramotil kakor navadnega strahopetca," kakor se ja sinoči izrazil Jožo Liajak. VI. 4 Veseli obrazi okrog in okrog. • Joa. Stritar. Naposled se je imel izvršiti žc davno nameravani, a odloženi izlet lesniške čitalnice v Sotesko. Večer pred izletnim dnevom te je sukal pogovor županovih gostov zvečine okolo tega izleta. "Gtoapod sodnik, ali ata že na-ročili pri meaarju meaa za gu-ljašt" vprašal je Koprivec aod-nika, ki je prevzel nekako redi-teljstvo. "NaroČil, seveda, prav izvraten guljaš mora biti. Skoda le, da ml je obolel pomagač, goapod Zgagal On bi mi vsaj drv nano-sil skupaj!" tožil je sodnik. županov Anton ja pogledal Olgo, ki se mu je poredno nasmehnila. "In kvart ne amete pozabiti, gospod sodnijc, kvart t" hitel ja o-krajni komisar. "Po gtAjaši ,ae bode tarok jako prilegal!" A "Za vse je poskrbeno, gospoda, za vse, in prav dobro ae bodemo zabavali!" "In pleaali bodemo tudi, gospod profesor, kaj na dat'* omenila ja Olga proti Kodranu. "Ka-drilja na travi, to bode kraanol" Ivo iorh: ZADNJI VAL. (Dalje.) OdAla aem brezčutno domov, rekla, da me boli glava in aa zaprla. ¥ Ia v tistih dveh, treh urah potem sam v svoji sobici preživela brezkončno veliko. Ne bom pravila fctj. ko nima smisla več. Povem le zaklju.Vk, ki ae je naposled stvorll ia tega manj iflSbenj motnega vretja v meni: atali sta vsi trije pred menoj, vi, Hrast in on. Toda vidva akupaj na eni atrani, na drugi in daleč proč od i vaju on. Ne boste mi zamerili,. če bom rabila kako bolj oetro besedo. Če hočem, da bo vse jaano med nami, jV treba tudi teh. Torej na eni atrani vidva, tako podobna drug drugemu, da bi bilo odveč razlikovali: dva eete-ta, rekla bi literarna človeka, dva junaka ia pel-hološkega romana, dva do konoa rsfinirana, a prav zato sterilna uživalca, obotavljalea in ča-kalea \ pr«ilo videti, da a aodniko-vim poklonom ni nezadovoljen. "Ooapod Pavel, vi lahko pripe-jetc a sabo novega grajakega gosta," rekla je goapa Pavlina. "Eden ji ni dovolj," mialil ai c Pavel in pofoembno pogledal goapo Koprivčevo in aoaeda ji Or-a. Odgovoril je nekaj, da je še premalo znan z nadporočnikom pl. Hager jem in da ne ve, bi ae li odzval njegovemu vabilu, ali ne. "Čuden človek je menda res,* segla mu jo županja v besedo. "Piaala mi je o njem prijateljica iz Ljubljane, kjer je bival ekoro leto dni." • "A lep je," opomnila je goapa Pavlina. "Kako impozantna postavat" "Pa bogat. Na juinem Oger-skem ima baje velika poscatva. Po rodu je aicer Nemec, toda oče se je izselil iz Bavarakega ter ai na Ogerakem kupil zemljišča in grad. Tudi njegov pše je bil Čuden človčk, jako pikantne dogod-bice ae pripovedujejo o njem," govorila je županja akrivnoatno. Emil pl. Hager je bU reenično bogat; tudi postava njegova je bila impozantna. Na obrazu pa mu je prežito življenje neizrisno zarisalo avojo zgodovino. "Živeti", bilo je geslo mlademu nad-poročniku, in veetno ee je ravnal po tem gealtu Je li čudno, da ai je ečaaoma pridobil jako čudne, da, pogubna nazore o življenju. Emil pl. Hager je bil blaziran Člo-vek. , • , Njega eestra se je omošila s dlajžim bratom grajakega po-aeetnika v Kotu, in na ta način je4 stopil nadporočnik pl. Hager v njega sorodstvo. Od burnega ljcnja razdraženi žiu} ao bili baje vzrok, da je prool dopusta in prišel v Kot. Tovariži njegovi so pa zlobno trdili, da ae je zbal manevrov. O vsem tem je vedela županja nadr&bno povedati evojim gostom. Pl)»sa pač ne ztedo skrbne matere, katere imajo sa oddajo godna hčeret! I Materi županji ae je bal razve zal jezik in povedala bi bila le več, morda celo pikantnih po-drobnostij, is življenja nadporoč nikovega, ako bi aodnik, kateremu ae je že jelo zehati, ne bil o pomnil, da je treba iti apat, kajti "jutri bode treba zgodaj vatati." "Kdaj odrinemo, kdaj T" po vpralevali ao. "Ob iestih zjutraj, točno ob šeetih! Dva lojteraka vozova bal deta čakala pred čitalnico. "Ali bi ne bilo bolje, ko bi m odpeljali ob sedmih f" vprašal j« koncipijent Orel, o katerem so je po vsem trgu nedelo, da jako rad Spi- • ; V ' - '' i, v _ / /'Ob šestih je odločeno in — bastat" odgovoril je sodnik skoro nekamo jezno. "Prav j« tako, popolnoau prav," pritrjal je okrajni komi-aar. "Pa kvart ne pozabite, gospod sodnik!" Jeli so vstajati izza mize in ae polagoma razšli. Malo zelenja in cvetja, malo rose, malo v nji kopajočih se medlih solnčnih Žarkov, malo prozorne meglice — in vendar je bilo eno najkrasnejših juter, kar jih rode prvi dnevi meseca kimovea. Ni še bila poluiesta ura, ko je že leaniški sodnik hodil pred či-talnico in nadzoroval druitvene 15. NOVEMBRA, 1924. 1 ga slugo, znašajočega ruct krt čila na v< Točno ob poluiosti uri kU bližala, kakor bi se bila dogJ rilo, oba pisarja vssk k svoj? J ni čitalnici. Dasi ni bilo mraz, da niti hI, no, zavil se je Jaka 8uia vend v teiak pled do pod očij. p^ 5i do voz je voščil sodniku {xj kuje dobro jutro. (Dalje prihodnjič.) NAUČITE SE ANGLEŠKO Ml VM MliM a*Mft«t «i|»u t, M«UAU Mih MU » kratka 0« vm Mftllu. wm M«l>». M M f mo Mtoc«. Ummi* w.Wt«i.( » karUt. M« •41U.it. U.,.4 s u««)«. MMtori -ar aaaa w. im at. miu.^ \ tttai* 1U. — (Adr.t ^^^^^ KNJIGE Književne Matice S. N. P. J. Književna matica Slovenaka^sarodne pod- * sledeče porne jednote je knjige: izdala in ima v zalogi sledeče Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. No-poveet iz življei ■MM^H čiškanov. Z izvirnimi slikami, katere Je izde- vak. Izvirna povest iz življenja ameriških fran- lal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.60. SIovemluHuigleika alovnicau Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vrejcL Jimmie Higgina. Špisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezoa. Cena $1.00 s poštnino vred. 4 Zajedala. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. 4 Zakon biocenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami Trda Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vse štiri knjige za šest dolarjev. Vredne so! Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema Književna Matica 2887-S0 So. L.wmUU Chicago, 11L Vaš božični parobrod hitri i Htriai U AQUITANIA a h« t»* f Soboto dne •to S4, ■ Mft>« ^ decembra (eaaer «M) lik opr*»U«"tS kiMart. *S »U^m« P-rt,.ro». - — j«*tH nim H*«*«* INU. . , >ImI Som« m pMtmjt. fr«S o4Im4om to r.rto«. y«m boa. n. r»» _____tu__a. .i —i.A-*- ....... uannlto»tl P»r1«.. " potok u*4na • utemolillov. •< kUito Jo im« •• pol.vo (kupili« .Utomobll.v, da •( o«led.t totot •fc«at manhi hnS Ir ofM, tor kciio so •»••• TJZtn, ptlut. ko .nT/plti v.tni llat.k. N* b.»k«ta W oSHtol JmgM^ni p«4f vlf* !■ irtaln »iiltfi« «pr.Jm.>o. CUNARD LINE 140 N. Dearborn Str., CHICAGO, ILL. BOŽIČNI Vloiite pravniki veselja se Gotovo, da ne boste pozabili spomniti se svoje rodbine v ** domovini o«čiU jih z denarnim darom za božične prazmkf. Naša direktna zveza z vsemi bankami v Evropi omogočuje vm dostaviti vsako pošiljatev po najzmernih cenah in v najkraj času, ter s jamstvom, da bo pošiljatev vročena v polnem Prodajamo parobrodne listke (šif karte), zastopamo v* P* brodne družbe: n ai parobrodni oddelek vam pomsR« nto» vse potrebne stvari. KASPAR AMERICAN STATE BANJ VOGAL^ ltoo BLUt ISLAND AVCMUE CHICAGO •i« -i-