cle
AMERIŠKA
o —»
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
V 85
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, APRIL 11, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
S
ZA GRADOM TEČE RDEČA KRI.
i
Belgrad — pogled na kraj, kjer se 3t©kata Donava in Sava. Tukaj so padle prve nemške bombe na cvetno nedeljo zjutraj. Poročila pravijo, da je skoro ves Belgrad porušen.
Trije angleški generali / zajeti od Nemcev
Kaira, Egipt.—Angleško po veljstvo priznava, da se pogreša tri angleške generale, ki so poveljevali četam pri Bengazi Nemci so pred par dnevi poročali, da so zajeli šest angleških generalov.
-o-
Zadušnica V soboto ob devetih se bo brala v cerkvi sv. Vida maša za dušnica za pokojnim Louis Ko-vačič, ob priliki pete obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Za prenovo vaših hiš
Kdor namerava obiti hišo lepimi in trpežnimi šingli, ali popraviti streho, naj se obrne na Elaborated Roofing Co. Pokličite MElrose 0033 ali pa GArfield 2434 in vprašajte za Mr, A. Lozicha, ki je naš rojak
Rodeo pride v mesto
V Areni, 3700 Euclid Ave. bo od 18. do 27. aprila ogromen rodeo, kakršnega še ni bilo v Cle-velandu. Filmski igralec Gene Autry bo osebno navzoč, ki bo pripeljal s seboj tudi svoje lepe konje, s katerimi nastopa v slikah. Pripeljali bodo k tem pred. stavam več kot 400 divjih konj in goved, nad katerimi bodo izurjeni jahalci kazali svoje zmožnosti. Vstopnina bo po $1.15, $1.65 in $1.95, vključno davek. Rezervirani sedeži so že v prodaji pri blagajni v Areni.
Mojzes, povej!
Pripoveduje se,, da je Hitler oni dan dolgo gledal Mojzesovo soho. Gledal je v soho, si podpiral, glavo z rokama in nekaj globoko premišljeval. Končno pa Hitler vstane, stopi tesno k Mojzesovi sohi ter naravnost in brez ovinkov vpraša: "Mojzes, za božjo voljo, povej mi, kako si ti prepeljal narod čez morje?"
Zed. države so vzele Greenlandijo pod svoje pokroviteljstvo
Washington, D. C.—Zed. države so vključile dansko posest Greenlandijo v obseg obrambe zapadne hemisfere. Amerika bo imela na tem otoku svoja zrakoplovna oporišča, toda otok bo ostal danska lastnina, Tozadevno pogodbo je podpisal danski poslanik Kauffman v imenu danskega kralja.
Predsednik Roosevelt je napravil ta korak potem, ko so prišla poročila, da so nemška letala krožila nad Greenlandijo, radi česar se je pojavila sumnja, da namerava zasesti Greenlandijo Nemčija, da bi tako prišla bližje Ameriki.
Roosevelt prosi kongres za dovoljenje, da sme zapleniti vse inozemske ladje
Washing ton. — Predsednik Roosevelt je naprosil kongres za dovoljenje, da bi smel zapleniti vsako inozemsko ladjo, ki je zasidrana v ameriških pristaniščih in ki nima nikakega opravka. Ameriška vlada bi plačala za vse, te ladje odškodnino.
S tem bi kongres odobril korak ameriške vlade, ki je zasegla 39 danskih, 28 italijanskih in dve nemški ladji. Toda s tem bi dobila ameriška vlada pravico zaseči še druge ladje, tako francoske in druge, ki so se v začetku vojne zatekle v ameriška pristanišča.
Izlet v Washington
Kdor se hoče udeležiti izleta v Washington 15. aprila, naj se takoj priglasi pri Mrs. Zidanic, 8905 Rosewood Ave., telefon Michigan 0946.
EUCLID PRIPRAVLJA VELIKO SLAVNOST
Na 31. maja in 1. junija se bo vršila v Slovenskem društvenem domu v Euclidu izredna slavnost ali takozvani Zormanov dan. Euclidčani so pridno na delu in bodo pokazali res nekaj izrednega in tudi pomembnega, česar še ni bilo v tej naselbini. Izdana bo ob tej priliki tudi prvič podrobna zgodovina euclidske naselbine, katero je zbral Mr. Jas. Rotter, eden prvih naseljencev tam. če je ta zgodovina znana komu, potem je gotovo Mr. Rot-terju, ki se je vedno in ki se še
danes zanima za društveno m kulturno življenje naših ljudi. Ta knjiga bo imela torej veliko zgodovinsko vrednost.
Za knjigo pobirajo oglase od trgovec in društev. Pa tudi posamezniki imajo priliko, da imajo v tej posebni knjigi nekaj besed o sebi za mal denar. Te oglase nabirajo pridni' naši ljudje: Mrs. Frances Klein, Mrs. Frances Gor jane, Mr. Lavrič, Mr. Zupančič in Mrs. Mezgec. če vas bodo obiskali, ne pošljite jih brez naročila od hiše.
Nemci so baje zasedli Ljubljano, Zagreb, Belgrad. -Jugoslovanska mornarica se je pridružila angleški. - Nova hrvatska vlada je pozvala hrvatske vojake, naj se nehajo boriti za Jugoslavijo. - Narod v Zagrebu je baje "radostno" pozdravljal nacije.
GRKI ŠE VEDNO ZADRŽUJEJO NEMCE
Ford Motor Co. in unija sta se sporazumeli
Detroit, Mich. — Michiganski governer Van Wagoner naznanja, da je prišlo med Ford Motor Co. in unijo CIO do sporazuma, ki bo končal devetdnevno stavko v tej največji avtni industriji na svetu. Ford Motor Co. je pripravljena odpreti vse svoje tovarne, toda je izjavila, da ne bo vzela vseh prejšnjih delavcev nazaj na delo naenkrat.
Vodstvo tovarne se je tudi izjavilo, da se popolnoma strinja z odlokom vladnega delavskega odbora, da se vrše v Fordovih tovarnah v prihodnjih 45 dneh volitve, pri katerih bodo delavci določili, katera unija naj jih odslej zastopa.
-o-
Razne moške potrebščine
V Frank Belajevi trgovini, 6205 St. Clair Ave., dobite vedno najfinejšo zalogo moških in deških potrebščin. Srajce, kravate, nogavice, klobuke in podobno. Cene zmerne in blago najnovejše mode.
Uslužbenci gazolinskih postaj za večjo plačo
Unija gazolinskih uslužbencev, ki spadajo k A. F. of L., 600 po številu, zahtevajo 15% izboljšano plačo. Njih stara pogodba poteče 16. maja.
Nova hrvatska vlada je izročila Zagreb Nemcem brez vsakega odpora, kot trdijo nemška poročila. Nemška vlada je takoj postavila dr. Kvaternika kot načelnika vojaških in civilnih zadev, dr. Paveliča kot načelnika vlade in dr. Mačka kot pomočnika v vladi.
Nato je dr. Maček po radiu pozval vse hrvatske vojake v severnem delu Jugoslavije, da po-lože orožje in da prisežejo zvestobo novi hrvatski vladi. Dr. Maček je tudi po radiu ukazal narodu, naj razobesi nemške in hrvatske zastave in naj prijazno pozdravlja došle nemške čete.
V istem času se pa poroča, da se armada v južni Srbiji silovito bori v dolini reke Vardar, da vzame Nemcem iz rok Skoplje in Niš. Drugi del armade pa prodira globlje v Albanijo, kjer je že prekoračila reko Drino. Razen na severu Jugoslavije so Nemci v četrtek kaj malo napredovali v Jugoslaviji.
S tem, da se je Hrvatska odcepila od Jugoslavije, je izgubila Jugoslavija več kot eno četrtino ozemlja in prav toliko prebivalstva.
(Kakšna bo usoda naše ožje domovine Slovenije, se ne ve, ker ni o tem nobenega poročila, razen, da so nemške čete zasedle Ljubljano. Če se je odcepila Hrvatska, ki leži med Srbijo in Slovenijo, potem ostane za Slovenijo samo dvoje: da si jo vzame Italija, ali Nemčija. Op. ured.)
rica sestoji iz rušilcev, torpednih čolnov, štirih podmornic in mnogo brzih torpednih čolnov, angleškega in nemškega izdelka, ki bodo posebno pripravni za bojevanje ob jadranski obali.
Bojna mornarica ima 600 častnikov in 7,000 mož. Ponos mornarice je zlasti rušilec Dubrovnik, ki je bil zgrajen v Angliji in ki se lahko pomeri z vsakim italijanskim. Drugi trije rušilci so Beograd, Zagreb in Ljubljana.
Bern, Švica, 11. apr.—Madžarski regent Horthy je ukazal svoji armadi, da prekorači reko Dravo in zasede ozemlje, ki ga je dobila Jugoslavija leta 1918 od Madžarske. Horthy je govoril po radiu narodu, da je izvedel ta korak, da zavaruje bivšo madžarsko lastnino pred anarhijo.
* * *
'Vichy, Francija, 10. apr. — Mala, toda moderno opremljena jugoslovanska bojna mornarica je ušla iz Jadranskega morja in se pridružila angleški v grških vodah. Tako javljajo najnovejša poročila iz Jugoslavije.
Jugoslovanska bojna morna-
Atene, 11. aprila. — Nemški blitzkrieg danes ni bil posebno aktiven. Oddelek grške armade se še vedno drži ob bolgarski meji proti vsej nemški sili. Večina grških čet, katere so Nemci razglasili za zajete, se je prebilo skozi nemško linijo in se pridružilo ostali armadi. Grki so še vedno mnenja, da bodo s pomočjo angleških čet ob pravem času in na pravem prostoru premagali Nemce.
Glavna grška linija, kjer so tudi Angleži, se razteza od Albanije do Soluna. V teh hribih upajo vzdržati vsak naval Nemcev.
Predno so se Grki umaknili iz Soluna, katerega so prepustili Nemcem brez boja, so zažgali vse pomole v pristanišču, vse oljne tanke in sploh vse, kar bi imelo imeti kako vrednost za Nemce.
Nemške čete drve zdaj ob obrežju južno od Soluna proti gori Olimp, kjer jih čaka glavna angleška armada. V nekaj urah se pričakuje tukaj vroče boje.
Na bolgarski meji je oddelek grške armade v gorskih trdnjavi in se ne poda, dasi je obkoljena kroginkrog od Nemcev. Ta oddelek se je žrtvoval, da je dal ostali grški armadi v Traciji priliko, da seje umaknila iz nemškega objema. Nemško poročilo pa zatrjuje, da je bilo tukaj zajetih več kot 80,000 grških vojakov.
-o--!
Naš urad bo zaprt
Na veliko soboto bo urad Ameriške Domovine zaprt od poldne naprej. Kdor ima kaj posla z našim uradom, je pro-šen, da to stori pred poldnem.
in apel poslanika dr. Fotiča
4if°S!0Vanski Poslanik dr- Konstantin Fotič nas naproša za' t ev naslednjega iskrenega apela na jugoslovanske izselien-.Avmer*i: ' | težkih časih,, ko so mnogi naši ameriški prijatelji in j cim 't '.)a Amerikanci jugoslovanskega porekla izrazili željo, da meri priskočijo na pomoč jugoslovanskemu narody v ' tla Se za sv0''	ter da ublaže njegovo trplje-
)!i0s , Je ameriški Rdeči križ takoj prvi dan ponudil-svoj do-,^anitetnega materiala v vrednosti enega milijona dolarjev, cij /^ičan sem, da sem bil tolmač čustev vseh naših organi-S R	Posameznikov v Zed. državah, ko sem se ameri-
ll'iiii, ernu križu zahvalil v imenu našega naroda tu in v do-
veliko pomoč in sodelovanje. ra t)('s''rn> da je sedaj nastopil trenutek, da naš narod tukaj k 'svoji lastni inicijativi doneske za pomoč Jugoslaviji in taje . pred vsehi svetom, a posebej še Ameriki, kako ve-6g°Va ljubezen do stare domovine.
Norman Davis, predsednik ameriškega Rdečega »Hjj Je sam ponudil, da ta velika dobrodelna organizacija in i^ni odbori sodelujejo v tej akciji, da se čim prej in na ^ 1 način pošlje pomoč. Pa tudi naše narodne jednote ozi-ai,i?. Saniezniki zamorejo po svoji lastni inciativi nabirati in fa|j to akcijo. Vsi doprinosi, kateri se bodo na ta način H(i'0llaj' Se Pošljejo na ameriški Rdeči križ in pri tem naj se "2r»aei, da so ti doprinosi namenjeni za jugoslovansko "I) as'°v je: American Red Cross For Yugoslav Relief.
na5 se pošiljajo ali mestnim organizacijam Rde-"ceva' pa centralni organizaciji v Washington. Imena daNo ' 0 Posameznikov kot organizacij ter vsota prispevka «a ledno objavljala v naših in ameriških časopisih, •č j. eriški Rdeči križ bo te doprinose porabljal edino za po-^ . °s'ovanskemu narodu v sporazumu oziroma z sodelovali'^slovanskega Rdečega' križa in jugoslovanske vlade. Sk.r°mno število naših ameriških prijateljev se je od prvega .^'' Pridružilo tej akciji.
tega se s prošnjo obračam do vseh naših organizacij ličnih Slovencev, Srbov in Hrvatov, da čim složneje in s, Je ženejo z nabiralno akcijo, bilo da pošljejo svoje dopri-vprizore v ta namen manifestacijske prireditve, pro-"Uu nake oziroma da svojo akcijo prilagode mestnim običa-''fAaei«U, ki bi najbolj odgovarjal temu namenu. i()fjraf!i bratje v domovini vam bodo hvaležni tudi za najmanj-\ (i n°s kot znak ne samo vaše materialne pomoči, ampak kot 'j jna ste vi solidarni ž njimi v borbi, ki jo oni vodijo za pra-VZa SV0J0 svobodo. To naj bo znak velike ljubezni, katero S	v tej veliki svobodni demokraciji izkazuje svojim
Se bore za vzvišene človeške ideale. K d Sem v Prvem svojem proglasu že omenil, bi bilo naj-bo ta akcija pod vodstvom oziroma v rokah naših veli-Ofcih podpornih organizacij in to v prvi vrsti v rokah: V> bfatske zveze, Kranjsko slovenske katoliške jednote, V t narodne podporne jednote, Hrvatske bratske zajedni-Nj ga narodnega zaveza, dalje potom naših katoliških ''{2°*ironia srbske pravoslavne cerkve.
Wave in brzojavi slovenskega, hrvatskega in srbskega iz-«0 a s0 bile za naš narod in za našo vlado velikega pomena i!t|<la 0 se£le v srce našega naroda onkraj morja ter jih bo-"I) S° se uprli napadalcu in skupno šli v boj za naše pravice, 'iilt, .n®s Pa naj bo vaša pomoč v veliko tolažbo, ko bodo čuli, siri izselJ«nstvo zopet priteklo na pomoč, da se ublaže rane S . ejstva, ki jih počenja sovražnik nad našim narodom. X f Vstopil oni moment, ko mora slovensko, hrvatsko in ^^Ijenstvo pokazati edinstveno ljubezen do starega kraja S ■ Velikem narodnem in humanitarnem zanosu priskoči na ''jugoslovanskemu narodu v njegovi borbi za svobodo in '^Va	t, a v istem mahu v borbi za dostojanstvo vsega
"Konstantin Fotič," poslanik Jugoslavije.
Hrvatska je bila včeraj razglašena kot samostojna država Madžarska vojska je zasedla jugoslovansko zemljo
Geneva, Švica, 10. aprihi. — Poročilo iz Berlina uradno zatrjuje, da so nemške čete zasedle danes Ljubljano, Zagreb in Belgrad. Poročilo zatrjuje, da ko so se nemške mehanizirane čete privalile v Zagreb, so jim vihrale nemške zastave in narod je "odrešenike" navdušeno pozdravljal.
Dalje pravi poročilo, da je bila Hrvatska razglašena kot samostojna država pod vodstvom ekstremista dr. Slavko Kvaternika ter dr. Ante Paveliča, ki je bil leta 1934 obsojen na smrt radi zarote pri umoru kralja Aleksandra in ki je dozdaj živel v Italiji, odkoder je ščuval Hrvate proti Srbom. Trdi se, da je ves preobrat izvedel dr. Vladimir Maček, ki je šele pred par dnevi po dolgem obotavljanju končno sprejel podpredsedništvo v novi jugoslovanski vladi. Dr. Maček je potom radia naznanil hrvatskemu narodu, da je ustvarjena nova hrvatska država pod nemškim pokroviteljstvom.	""'
--c
h *°žila laške mor-\ sabotaže
<• ^lt \T
Nm' J-—Federalna ve-• j® obtožila 97 mož V) častnikov osmih ita-Sv t adiJ. ki s6' bile zasipi Pristanišču, da so O^ tažo na svojih lad-*n 3e bil tudi Rinal-superintendent Itali-
fSe ■ da je Preskrbel X * potrebno orodje, s
0 izbili ladijske stroll toži za plačo
O-.
ČSi uonnell je vložil na A s°dniji zahtevo, da
• N] tor Zanserle izda
** M7 deputijem mesečen Vi«- je ustavila civil-r)CJ.a- Plača je bila Sv' 'Z razl°ga, ker se še-Val zahtevam civilne
Berlin je občutil silno )ombardiranje angleških bmbnikov
Berlin, 10. aprl. — Angleški avijatičarji so izvedli nad Berlinom enega največjih bombnih napadov, kar traja ta vojna. Popolnoma je uničeno veličastno poslopje opernega gledišča in zelo poškodovane so tri krasne palače. Bjombe so Nadele palačo Bellevue, kjer stanujejo navadno odlični nemški gostje in kjer je bil nedavno tudi japonski zunanji minister.
Angleži so vrgli na tisoče za-žigalnih bomb, ki so zanetile številno požarov. Angleži so napadli tudi Bremen, Emden in druga nemška mesta.
Iz Londona se poroča, da je bil napad izvršen v povračilo, kar so Nemci storili Belgradu, katerega so bombardirali, dasi ni bilo tam nobenega vojaka. -o-
'AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
r ...... t
Newburske novice j .—. » « « ........—. . . «....... »b
NAROČNINA:
Aa Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year (J. S. and Canada, $3 00 lor 8 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single, copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 85 Fri., April 11„ 1941
Prvi mučenik za Jugoslavijo
V nedeljo zjutraj navsezgodaj so prihrumeli nad Bel-grad nemški bombniki. Predno so se prebivalci že prav zavedli, so že deževale nemške bombe na mesto. Hiše so se rušile, plameni so šinili iz razvalin in podrtih hiš. Po mestu se je zaslišal klic ranjencev, ki so bili prve žrtve nemške podivjanosti.
Da niso Jugoslovani pričakovali tega napada je bil vzrok ta, ker je bila vlada razglasila Belgrad kot "odprto mesto," to se pravi, da ne bo tam vojaštva, niti protizračnih baterij, ki bi branile mesto. Torej se je naznanilo Nemčiji, da ne bo v mestu drugega kot civilno prebivalstvo, večinoma ženske in otroci, ker moški so odšli večinoma vsi v armado.
Toda nemški podivjanosti to ni bilo mar. Hitler je poslal bombe na ženske in otroke, dobro vedoč, da bodo njegovi bombniki brez skrbi, ker ne bo nad Belgradom nikogar, ki bi jim skušal preprečiti uničevalno in grozovito delo. V nedeljo so Nemci bombardirali Belgrad štirikrat in v pondeljek trikrat. Tako je zdaj velik del tega lepega mesta v razvalinah, ki so ga Jugoslovani z velikimi žrtvami pozidali šele po svetovni vojni, tekom katerega ga je bila razsula avstrijska armada.
Globoko nas je pretresla vest, ko so v pondeljek javljale radijske vesti, da je bil v prvem bombnem napadu ubit tudi slovenski minist<y, duhovnik dr. Franc Kulovec, vodja Slovencev, naslednik dr. Antona Korošca. Nismo mogli verjeti in smo upali, da vesti niso resnične, kot mnogo drugih. Toda zadnji torek je javljal tudi radio iz Belgrada pre-bridko resnico, da je bil dr. Kulovec res ubit.
Natančnejše okoliščine nam niso še znane. Čudno je, kaj je še delal minister Kulovec v prestolici, ko je bila že odšla iz mesta vlada in vsi ministri. Morda ni mislil, da je res tako nevarno. Morda je hotel, kot vesten človek, izgotoviti še kako važno delo. Morda je hotel še zjutraj prej opraviti daritev sv. maše, predno odpotuje za ostalo, vlado. Bog ve, kaj ga je držalo v mestu.
Kot vodja Slovencev, ki se je udejstvoval dolgo let v javnem življenju, zasluži, da seznanimo naše čitalje malo natančneje ž njim.
Dr. Franc Kulovec je bil rojen 8. januarja 1884 v Dolenjih Sušicah pri Toplicah na Dolenjskem. Gimnazijo je študiral v Kočevju in v Ljubljani. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in na Dunaju. V mašnika je bil posvečen leta 1907. Leta 1910 je bil na Dunaju promoviran za doktorja bogoslovnih ved.
Med leti 1910 in 1914 je služboval na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano; med svetovno vojno je bli vojni kurat. Leta 1919 je bil izvoljen za glavnega tajnika SLS. Leta 1920 je bil glavni urednik Slovenca.
Pri SLS je izvedel leta 1919 strankin organizacijski statut, podčrtal avtonomistični program stranke, ki ga je potem razlagal slovenskemu ljudstvu na številnih shodih. Do leta 1922 je izvedel reorganizacijo stranke, ki jo je vojna močno zrahljala. Leta 1922 in 1927 je bil v novomeškem okraju izvoljen za narodnega poslanca. V belgrajski na-lodni skupščini je bil član vseh važnejših odborov, zlasti finančnega odseka. Od julija do novembra leta 1924 je bil minister za kmetijstvo v Davidovič-Koroščevi vladi. Od februarja do aprila leta 1927 pa je bil kmetijski minister v Unuzunovičevi koalicijski vladi.
Po vojni je tudi zelo živahno sodeloval v načelstvu osrednjih zadružnih organizacij; zelo vneto je širil zlasti kmetijsko produktivno zadružništvo. Kot član načelstva v vseh podjetjih KTA je ves čas zelo vneto sodeloval. Leta 1919 je osnoval jugoslovansko Kmetsko zvezo, ki ji je dal tudi program in ji izdelal pravila. Leta 1928 se je Kmečka zveza spremenila iz politične v strokovno organizacijo. Kot časnikar je sodeloval pri dijaškem listu "Zora," pri Mentorju," znani so njegovi politični članki in podlistki v Slovencu. Več let je stalno pisal uvodnike za Domoljuba.
Leta 1932 je bil istočasno s pokojnim voditeljem dr. Korošcem interniran od diktatorskega režima, in sicer v Foči, nato pa v Sarajevu. Po letu 1934 se je spet posvetil aktivni politiki in mnogo deloval pri organizaciji stranke. Po ustanovitvi JRZ je postal glavni tajnik banovinskega odbora |RZ za'Slovenijo in član ožjega glavnega odbora stranke v Belgradu. Za senatorja je bil imenovan prvič leta 1938. Pri decemberskih volitvah 1938 v skupščino je bil izvoljen z ogromno večino v novomeškem okraju za poslanca, pa je mandat odložil v prilog svojemu namestniku g. Vebletu. Drugič je bil za senatorja imenovan 1940.
Po smrti voditelja dr. Korošca je bil izvoljen dr. Kulovec za voditelja Slovencev in bil poklican v Belgrad v ministrski svet kot minister vzgoje.
Ko je prišlo prošli mesec do tega, če se Jugoslavija priklopi k osišču, dr. Kulovec ni glasoval za pristop. Vlada namestnika Pavla ga je hotela pridobiti na svojo stran s tem, da mu je ponudila mesto poljedelskega ministra. Toda dr. Kulovec je odklonil. Ameriški poročevalci so pomotoma pisali, da je mesto sprejel, radi česar so g£ nekateri ameriški slovenski listi napadli kot "apizarja," ter mu s tem delali veliko krivico, radi česar so se oprostili samo z izgovorom, češ, da je bilo tako poročano v ameriških časopisih. Toda
Ali kedaj pomisliš, kako velike reči se gode Veliki teden? Zdi se mi, da mi katoličani vse te dogdke gledamo nekam pre-flagmatično. V petek je je bil Jezus križan. No ja, križan je bil, pa je. Ali kaj pomisliš, kakšne muke bi trpel TI, če bi prišli tvoji zakleti sovražniki, kateri nimajo prav nobenega sočutja s teboj in bi te zgrabili in vlekli v hrib vsega razbitega, krvavega, žejnega do smrti, med kroho-tanjem zasmehovanjem, vsega zapljuvanega in do smrti utrujenega in omaganega? Ko te privlečejo vrh hriba, te vržejo na tramove, nastavijo velike žeblje na tvoje roke, zamahnejo po njih s težkimi kladvi, da za-bobni in kri brizga na vse strani in kosti se lomijo in pokajo, meso in kite se trgajo in bolečina, neznosna bolečina stresa tvoje telo. In vse to ne privabi niti kaj malega sočutja, ampak le zaničljivi krohot in zasmeh. Ali
kaj pomisliš na vse to?
* * *
Ali kaj pomisliš, kaj se pravi viseti tri dolge ure na žebljih, kateri trgajo tvoje roke in noge, tvoji udi izstopajo člen za členom ter povzročajo muke, da niti Sin božji ni mogel več prestajati in je zaklical proti nebu: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil??"! Morda si poslušal v zadnjih dnevih, ali pa si bral, trpljenje Gospodovo. "Potem so ga križali," pravi sv. Marko. Sv. Luka pa istotako. In Ti to bereš.? "križali so ga," pa morda niti ne pomisliš, kaj se to pravi, ker ne slišiš bobnenja kladivov, ne slišiš stokanja Križanega, ne vidiš na Njegovem obrazu pretresljive poteze groznega trpljenja. "Križali so ga . . .", potem pa greš in se pritožuješ čez petek, praviš da ti je nemogoče se vzdržati mesa, ker težko delaš; morda poslušaš bogokletno gobezda-nje proti Njemu, ki je zate in mesto tebe vse to prestal. Malo postoj te dni in pomisli resno kaj je stalo tvoje odrešenje Gospoda.	|
* * *
Velika noč! Res, kako velika je ta noč, ko je Gospod premagal smrt. Magari, če bi bil Zve-ličar delal še take čudeže, ako bi bil ostal v grobu; če bi trohlji-vost imela tudi čez Njega oblast, bi bilo Njegovo delo zastonj. Toda Kristus je premagal smrt in trohnoba nima čez Njega nobene moči. Vstal je! Z vstajenjem je potrdil vse svoje besede, vse nauke, katere je zapustil svojim apostolom. To vedo tudi nasrpotniki Kristusovi. Zato so se skozi malone dva tisoč let trudili in se še trudijo, da bi Vstajenje zatajili, pa ga ne morejo. Zveličar je poznal hudobo svojih sovražnikov in zato ni šel v nebesa takoj po svojem Vstajenju, ampak je ostal na zemlji še štirideset dni. V tem času se ni prikazal samo apostolom, ampak mnogokrat. To je Njegove učence tako potrdilo v veri do Njega, da so rajši drug za drugim polagali svoje življenje, kot pa bi popustili vero v Kristusa.
* * sls
Velika noč je toraj tudi za nas velikanskega pomena. Tudi nam je vstajenje Kristusovo podlaga naše vere in prepričanja. Tudi mi moramo biti pripravljeni raj-
ši dati vse, kot pa izgubiti pravo vero Kristusovo v kateri smo bili rojeni ali pa smo jo po milosti božji zadobili pozneje kot konvertiti. Velika noč je res vesel praznik, ker nami znači, da nismo zastonj verovali. Velika noč postavi naše prepričanje na skalo, v katero butajo viharji sovražnega brezverstva že dva tisoč let, pa butajo zastonj. Na tej skali si bodo razbili tudi novodobni Neroni svoje butice.
* * Sls
Pri nas bomo praznovali Veliko noč na lep način. Vstajenje zjutraj o pol 5. V proces j i bomo spremili Kristusa v sv. Reš-njem Telesu iz groba na veliki oltar, kjer se vrši slovesna sv. maša. Druge maše pa bodo ob 6, 7:30, 9, 10 in 11:15. Ob 10 naj se udeležijo vsa društva z godbo na čelu. Popoldne ob 2 bodo pete litanije in blagoslov.
Sle * *
Če hočemo, da bo imela Velika noč res pravi pomen, potem se na ta veliki praznik tudi pri-bližajmo mizi Gospodovi. Naj ima cel človek, ki je iz duše in telesa, nekaj koristi od tega praznika. Vesele praznike želimo vsem skupaj! Veselo Alelu-jo!
* * *
Father Bogomil Trampuš pošilja svoja Velikonočna voščila iz daljnega Equadorja vsem fa-ranom sv. Lovrenca. Pred nekaj tedni je mislil pustiti južno Ameriko in priti sem, ker so ga preganjali nekateri zagrizneni ta-mošnji uradniki. Pa si je premislil in za pedaj ostane še na Jugu. Father Trampuš je že nekaj poiskusil, kot misijonar. Največ težav pa mu delajo zagrizeni janičarji.
♦	S* SiS
V Ameriški Domovini sem bral, kako navdušuje Anton Gr. dina sofarane sv. Vida. Med drugimi rečmi tudi pravi, da je fara nekako društvo, ičie človek plačuje svojo članarnino, lahko tudi zahteVk- postrežbo. Prav je govoril. Samo to je čudno, da so nekateri tako nedosledni, kadar se tiče cerkve. Niti na misel bi mu ne prišlo, da bi šel iskat bolniško podporo k društvu h kateremu ni spadal. Isti človek pa pride iskat postrežbo v cerkev, ali v faro, pri kateri ni nikdar počenega groša prispeval, ali pa malo več, in se pri tem še ujezi, ako postrežbe ne dobi takoj. Kje je pri takih ljudeh doslednost?
SJS 8> S«
Nekje sem videl novico, katera je govorila o tisočakih, ki jih bodo šentvidčani razdali koncem tega meseca, že pol meseca čakam, da bi mi kedo pomolil kak tiket pod nos, pa mi ga do danes še nikdo ni. Pa bi vseeno rad imel nekaj deleža pri tem, nekaj iz spomina na preteklost, nekaj pa zato, da bi vsaj en teden imel "trošt" in bi zidal gradove v oblakih.
*	S|s sls
Bomo pa še mi eno rekli. Tudi mi imamo nov 1941 automobil že na dilci. Delnice za ta avtomobil bomo razposlali takoj po Veliki noči. Tri tisoč knjižic bo romalo med naše farane in z vsako delnico se krasni nov avto priblijža njim. 29. junija pa ga bo nekdo dobil v dar, to je na dan našega cerkvenega piknika,
noben ameriški časopis mu ni pritakniUaljivko "apizar."
Ko se je izvršil preobrat v Belgradu, je nova vlada poklicala tudi dr. Kulovca v kabinet in mu poverila važno mesto ministra javnih del. Predlagan je bil tudi v novi kronski svet ,v katerem naj bi bil en Srb, en Hrvat in en Slovenec, kot osebni svetovalci mlademu kralju Petru.
Toda Hitler je poslal bombe, ki so uničile življenje plemenitemu! slovenskemu voditelju, ki bi bil lahko storil še mnogo dobrega za državo in za svoj slovenski narod. Tako je postal dr. Kulovec ena prvih žrtveh nemških barbarov. Naj bi njegova kri, prelita za domovino, klicala z drugimi tisočerimi za poravnavo storjenih krivic.
Slovenski narod bo pogrešal dr. Kulovca. Ohranil mu bo časten spomin, ki ga gotovo zasluži. Slava njegovemu spominu.
29. junija v Bastas Grove na Turney Rd.
* # #
Ker je hotel biti Amerikanec s pečatom, se je dal Father Matija Blenkush operirati na slepiču v neki denverski bolnici. Seveda ne bo nekaj tednov za nobeno rabo, zato je prišel na Vzhod mola pogledat kaj delamo. "V Coloradi je že vse zeleno," pravi. "Izvzeti so le ljudje." Vsaj to smo mi vse skozi trdili, da Coloradčani niso zeleni — in Colorado sama le malo ozeleni.
s4> * *
Prav hrabro se je držala mala Bernadette Glavan v nedeljo pri krstu. Niti mrzle vode se ni ustrašila. Botra sta ji Anton in Sophie Planinšek. Starši pa so Anton Glavan in Louise rojena Srebrnak. Naš poklon.
sH s« s)s
"Kaj si se obril danes zjutraj?" je prašal saržent rekruta.
"šur, da sem se," je dejal začuden novinec.
"Well, v drugo stojte malo bljiže britve."
Dokler so vojaki samo v nedolžnih vajah, je lahko zbijati šale. Ko pa pride zares, ko žvižgajo krogle in grmijo topovi in padajo bombe, da je kot sodnji dan, takrat je pa biti vojak vse kaj drugega. Bog se usmili vseh onih, kateri morajo biti v takem peklu. V Jugoslaviji se je pričelo s takim peklom sedaj in Bog ve koliko črno obrobljenih pisem bo prihajalo, ko se enkrat dim vojne razprši. Naj koklja brcne vse Hitlerje!
*	*	Sls
"Ti si edina na celem' svetu zame," je menda govoril Adam in on je bil edini, ki ni lagal. Pa ne mislim, da smo moški vsi taki kot pravi David, ko piše v svetem pismu: "Omnis home menda" po naše bi rekli, "nobenemu ni vrjeti." če pa NOBENEMU ne, potem tudi temu, ki
je to zapisal,, ne. Ali ne?
*	* *
Še enkrat opozarjamo farane sv. Lovrenca na blagoslovitev jedil v soboto: V Brooklynu pri Zornovih in v Warrensville pri Walterjevih bo blagoslov jedi ob 2. V Maple Heights in na Vineyard pri Bizjakovih o pol 3. V cerkvi pa bomo blagoslovili ob 3 in zvečer o 7:15. V nedeljo, po misijonu, smo pozabili blagosloviti nabožne predmete. Kdor ima kaj takega za blagoslovitev naj prinese na en ali drugi kraj, kjer bomo blagoslavljali jedila v soboto in naj pove kaj ima, da bomo blagoslovili tudi te reči.
* * *
še nekaj važnega. Velika noč mora pomeniti tudi veliko ko-lekto za cerkev. Zato prosimo vse farane, zlasti pa še one, kateri nimajo svoje kvote za novo cerkev še dopolnjene, da na Veliko noč prav globoko posežejo po žepih v korist nove cerkve. $2500 se bo nabralo ako bo vsak, ki dela, daroval pol plače enega samega dneva. Ako naraste velikonočna kolekta na $2500 potem bomo mogli dati $1200 v Columbus na cerkveno opravo in ta bo plačana. Dali bomo Chas. E. Hagon $200 za heating in ta bo plačan. Dali bomo $400 elek-trarju in on bo plačan. Dali bomo 500 dolarjev Garbo Decorating Co. in ta bo plačan. Ali vidite kaj vse bomo storili z velikonočno kolekto, če ? ? ?, če bo $2500.
SiS * *
Da ,ne pozabimo: Prav iskrena zahvala dekletom, ki so med misijonom skrbele za prodajo nabožnih predmetov. Še prav posebno pa želimo zahvaliti Miss Nancy Aidišek, ki je vse tako mojstrsko vodila in skrbela za red. Thank you all.
•*	*	S|C
leather Smrke iz Fort Wayne, Ind. se je mudil v Clevelandu nekaj dni. Prišel je s študenti Louis Grdenom in John Mikli-čem, katera dva že drugo leto
pohajata tam v višje šole. Father Smrke ima nekaj sorodnikov v Clevelandu, katere je ob tej priliki obiskal.
kot se da, kadar vedo, da^L zmago. Le pridite vstopnina je prosta i" J šče je prostorno za avdyejj Po turnirju v nedelj0 1 se pa vrši slavnostni b8" J počast vsem kegljaČicai«;J venskem narodnem domu j cesti. Naše newburske »"l ce so visoko spoštovanj najboljše v tej stroki, 1 tudi banket prvovrsten J se bi rad udeležil banketJ lahko dobil vstopnice J>jj ljačic ali odbornic št. ^ 1 niča podružnice št. ^ Mary Hrovat pridno so j da bi imele čim lepši^uSp kar smo ji vse hvaležni J
V	petek večer, 18- ^J pa vrši kegljaški bal v I skem narodnem domu J cesti. Igral bo izvrste"J ster pod vodstvom cona. To bo nekak z»c® J dnevnih dogodkov v juZ" j lu mesta in lepo bo od j bomo s svojo navzočn°s,J kazale našim vrlim č\a 'JJ Newburghu, da se zanlIfljJ napredek in dobrobit J družnic in Slovenske
zveze. ,	J
V	nadi za uspeh tur? pozdravljam,	^Jj
Albina šport direktor
Helenčevas vaW
Postni čas bo kma'y zopet se bodo pričele v« J zabave. Tudi društvo s ^ ne, št. 193 KSKJ b° VJ i šaloigro v treh deja"-' ,jft la se bo na belo ned aprila v Slovenskem
Holmes Ave. Igra se j> "Težke ribe" in je P^J kmetskega življenja te^ na humorja in £meha. ^ vse v dobrih rokah in p ^ I nim vodstvom Mr. dirca.
Vsaka igra zahtey.fi truda in skušenj. ^ vsi trudijo, da svoje ^ boljše izvršijo, ^ ^f pa priznanje s tem, " $ mo dvorano. Posebni J je članic našega drus m udeleže te igre ter & jo s seboj tudi svoje ^ prijatelje in znance, ^ jt nas bo, tembolj se b ^J vali. Med odmori, da stega nestrpnega Čaka ^ preskrbelo več PeV, '^iir igralcev na razne i'1® .j P Po končani PredSjn A zgornji dvorani	ft,
zabava. Igral bo ^ j/ orkester. Veselični na delu, da preskrb1^ p cem najboljšo Postr.e .flif1' bavo. Vstopnina za flV) ? bo v splošnem 50 ce)1 za ples pa 25 cent°v>
Na seji je bilo vsaka članica vzame ^ nico, ker društveni Pr zadostujejo za
Upamo, da nas _PoSsp|^ sosedna društva ljubitelji predstav. ^
vam bomo zelo hva ^ set in ob enakih Pu rade povrnile	, h
Koncem želim V3 Ijem tega lista zdrav velikonočne prazni^' / Fra«ce |
--o—
Dobil je* poročno 0 J
. ^kfl'J
Milo Aloišinac i« v i borja se je bil dekle Marijo P?vK°0 l^f starši pa o poroki fl1 Mi česar slišati. Mijo ]e razmišljal, kako e\ svoje izvoljenke dos jH lil dovoljenje za P01"0,^./ sta se z dekletom zlezla na visok hrast, ^fi dela šest uf. Deklet°| M ti sta rotila hčer, /j. toda zaročenca sta " _ ^pLl na in sta grozila kal ^ ^ , se bosta vr&la na "tla ^ i jima ne dovolijo P°r°. .^i Oče nazadnje žep\'J kaj naj naredi, P** 1 >1M dovoljenje za porok^ , jf ; je nato zlezel z visol<
Iz Newburgha
Ko tako premišljujem dogodke letošnjega leta, se mi zdi, da je bil začetek tega leta kar strašan. Oče so mi na bolniški postelji, da se sam ne more premaknit nikamor. Moj mož, Rudi Novak, je tako nenadoma preminil, to je velika preizkušnja za slabotno žensko. Edino tolažbo pa imam, ker so mi sosedje in prijatelji tako dobri, da so nam veliko dobrega storili v času žalosti.
Prav iz srca se vsem zahvaljujem. Kakor vam je znano, imamo trgovino z zelenjavo in sadjem. Vem, da ste bili zadovoljni s postrežbo mojega pokojnega moža, ker pa hočemo nadaljevati s trgovoino tudi še v bodoče, prosimo vse dosedanje odjemalce, da nam ostanete naklonjeni še za naprej. Po cestah bodo razvažali sinovi in hčer, jaz bom pa skrbela in držala trgovino pod mojim nadzorstvom, da boste odjemalci točno postreženi. Prevzemamo tudi naročila in vam potem pripeljemo naročeno direktno na dom.
Rojaki in rojakinje, posebno gospodinje me boste lahko razumele in si lahko mislite, da sem kot vdova res vredna usmiljenja in vaše naklonjenosti. S tem, da boste kupili blago od nas, boste storili tudi dobro delo. Kupiti morate blago tako ali tako in namesto, da bi kupovali od tujca pa kupite pri nas. Skušali bomo, da vam bomo dali najboljšo postrežbo in prvrvrstno blago po najnižjih cenah.
Končno pa se vam vsem dosedanjim odjemalcem prav le po zahvaljujem in upam, da se vam bom tudi še v bodoče lah ko zahvalila za vašo naklonjenost. Vsem skupaj pa želim vesele velikonočna praznike. Naj vam iz groba vstali Zveličar povrne kar ste nam in kar nam še boste dobrega storili,
Frances Novak, vdova.
Kegljaški turnir SŽZ
Včasih se primeri, da sproti pozabimo na naznanila v listih, ker nekam naravno pričakujemo, da bomo še brali o vsakem važnem dogodku in si mogoče takrat zapomnili. Ker je pa turnir kegljaške lige pri Slo venski ženski zvezi le enkrat na leto, zato je dobro, da večkrat ponavljamo v javnosti in tako vzbudimo splošno navdušenje.
Predpriprave za prihodnji turnir, ki bo peti v zgodovini naše organizacije, so v teku že par mesecev, ker s takimi stvarmi je precej vsakojakih zaplet-ljajev, katere odbor skuša urediti v zadovoljstvo večine, ako-ravno bi i'adi prav vsem ustregli. Mogoče bi se preveč pričakovalo. da bi bilo vselej vsem po volji, zato bomo zadovoljne s potekom kakoršen že bo in od naše strani bomo storili prav vse, kar sploh moremo v tem oziru.
Torej turnir se vrši v soboto večer, dne 19. aprila in v nedeljo popoldne, dne 20. aprila. V soboto večer se bo kegljalo "singles" in "doubles" in v nedeljo pa pridejo skupaj timi. Spored kegljanja bo natančno označen v programski knjižici, katera bo izdana za takrat, toda ob tem času lahko poročamo, da bo prvih osem timov začelo kegljati v nedeljo ob eni uri popoldne in drugih osem pa točno ob pol štirih popoldne.
Vabi se vse ljubitelje kegljanja, da pridete v soboto večer ali prav gotovo v nedeljo popoldne' na Garfield Heights kegljišče, 4835 Turney Rd. Če več vas bo navzočih, tem bolj bodo pokali keglji. Saj naše brhke kegljačice znajo kegljati
MOLLY'S TAVERN
7508 St. Clair Ave.
PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo
KDOR ŽELI ZA
velikonočne praznike lepe grahaste piščance od 3-4 funte težke po 32c funt, mlade grahaste kokoši od 4-6 funtov težke po 28c funt, doma prekajene šunke, plečeta, želodce in domače suhe klobase, lepa mlada prasetina.
Voščim vsem skupaj vesele velikonočne praznike.
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave.
Iar nad Jugoslavijo
Jf Jugoslavija, mila moji eilska zemlja in živel naj te blago-
C -mladi kralj jug°-
L 1 ti da zmago nad
t utim sovražnikom, ki i streti ■
L. 1111 požreti našo milo
Jugoslavijo. LSetn dobra in udana ame-
Na|ZaVljanka' ko bi le ljubi -da bi bili vsi tako uda-
™;no v teh resnih časih, je e'a vsej Evropi, a tukaj v Ameriki, jjj. korali vsi skupaj po-J pa ni videti v listih nič y a k°t sedaj štrajk tu— Mam- Oh, ko bi mogla ^Povedati, kaj se pravi SOv3tll.kak0 srečni smo mi, ij ej naši svobodni Ame-l^1 vsak lahko iz srca L\' te živi naša svo-|toS]0eZela Amerika in Bog Vit na®e£a predsednika da ,a' ki je tako velikodu-ii) Pripravljen tako na L. Pomagati zatiranim v išj ri
fs, <j ost tukaj v Ame-ij)'tJ bojimo ob strani na-W^nika in mu po svo-Sn0 j? Pomagamo ter tudi 18	da.bi obvaroval
^tiii, 0 Ameriko pred i,.
4Sti r ■
0jaki, vsi Jugoslovanu 0 se in čimprej zač-\ n .Potrebno akcijo za \;aSl rodni domovini— Samo pisanje, be-iltijjo 111 Pomilovanje ne bo V flab°tnih in lačnih e kdo misli, da že
4 Pri!Ya kaJ naPiše> P°"
ip0 acletim, ne to ni no-Stopiti moramo . dejansko poka-1 čutimo za na" ioij^ e v domovini.
sedaj zaboli sr-
Ib0J'm Pogovore, kaj in naredili za veliko Se bomo oblekli in av,0rn° Peljali s svojim ) PaCOmobilom. Kako ža-S^j '1e za naše drage v
Siei 0n* se ^anes ne
Nekako se bodo ob-
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem in veliko žalostjo naznanjamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je na-gloma umrl naš ljubljeni oče in soprog
RUDOLPH NOVAK
Blagi pokojni soprog in oče je bil doma od Brežic na Štajerskem, star ob času smrti 46 let. Zatisnil je za vedno svoje trudne pa premile oči dne 22. marca. Izročili smo ga materi zemlji dne 26. marca na Kalvarijo pokopališče.
Prav hvaležno vdano se zahvaljujemo vsem, kateri ste darovali vence in cvetlice, ste okrasili njegov zadnji dom na zemlji, nam v tolažbo, da je imel pokojni veliko prijateljev.
V veliko tolažbo nam je bilo, ko smo videli toliko sočutja od prijateljev, kateri ste darovali za sv. maše, katere se bodo opravile za mir in pokoj prerano umrlega. Vsem prav lepa hvala. Bog naj bo vsem plačnik.
Prav hvaležno se zahvaljujemo vsem, kateri so blagega pokojnika prišli kropit, so culi ob truplu ter nam izražali iskreno sožalje. Prav lepa hvala društvom za spremstvo izjiiše žalosti v cerkev in na pokopališče. Hvala nosilcem krste. Lepa hvala vsem, kateri ste dali avtomobile brezplačno.
Lepa hvala Rev. Bazniku za opravljene žalne obrede in tolažilne besede. Hvala vsem, kateri so nas tolažili v času velike žalosti.
Ti pa, ljubljeni soprog in oče, veliko prezgodaj si nas zapustil. Za Teboj žaluje Tvoja ljubeča soproga in otroci. Za Teboj žalujejo Tvoji številni prijatelji. Toda božja volja je bila to, da si nas zapustil. Božji volji se pa moramo ukloniti.
Počivaj mirno v novem domu tam na božji njivi. Telo naj se spočije v zemlji, duša pa naj mir uživa pri Bogu Stvarniku. Počivaj v miru božjem in v svitu večne luči. Saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
FRANCES NOVAK, vdova.
RICHARD, HAROLD, sinova;
FRANCES, ELSIE, hčeri. Cleveland, O., 11. aprila, 1941.
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3X13
r	TREBUŠNE PASOVE IN m
C	ELASTIČNE NOGAVICE J
£	imamo v polni zalogi. Pošiljamo m
C	tudi po pošti. "
C MANDEL DRUG CO. ;
n 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. £ CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3
Hiše naprodaj
Za 2 družini, 2 furneza, blizu slovenske cerkve; cena $4,400.
Za eno družino, 6 sob, 2 garaži, cena $3,400.
Blizu Lake Shore Blvd., 10 sob, 2 furneza, 2 garaži, $6,100.
V Euclidu, 10 sob, za 2 družini, cena $4,800.
Joseph Globokar 986 p. 74. St. HEnderson 6607.	(86)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave.
Ignac Slapnik. st
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderoon 1125
Farma naprodaj
Proda se farma 135 akrov, zidana hiša, 9 sob, furnez; vsa gospodarska poslopja v dobrem stanju. Farma se proda ali se zamenja za eno ali dvodružinsko hišo v mestu. Cena je $8,200. Vprašajte pri Anton Simon, R. F. D. 2, Ashtabula, Ohio. (87)
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD Cd AL & SUPPLY CO.
Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 080» 22290 ST. CLAIR AVE.
V službo se vzame
prodajalca za pohištvo; tedenska plača in provizija. Vprašajte pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. _(Apr. 9, 11.)
Naprodaj pohištvo
Proda se dobro ohranjeno pohištvo. Poizve se na 6808 Bonna Ave.	(Apr. 9, 11, 14.)
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AtB. HEndcraon 2978_
>KLE PROOF!!
WEASTV
J.. ®m> Twist 'em, knot \ rhey Don't Wrinkle t Plaids,
Figures
Vj^ji.oo___
Ibh^MoUS
"WW SHIRTS
: hlte and Fancy for Spring $2 50
Bančni uradi po vsem Greater Clcvelandu in v okolici
Joseph Coprich
IZCRFNO POROČILO STANJA' 4. APRILA, 1941
Blagopokojnik je bil rojen dne 21. julija, 1881 v Vipolžah pri Gorici na Primorskem. Preminul je dne 28 .februarja ob 8:30 uri' jutraj v Geneva, Ohio, ter bil pokopan iz August F. Svetkovc pogrebne kapele po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnobevzete' na Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne 4. marca ob 9. uril dopoldne.
Pokojni je bil član društva Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ, ter društva Slovenski dom, št. 6 SDZ.
Poleg globoko žalujoče soproge in treh hčera zapušča tukaj in v stai i domovini več ožjih sorodnikov.
V globoki hvaležnosti se želimo najlepše /.alivaliti vsem onim, ki sc položili vence ob kršiti našega blagopokojnega soproga in očeta. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Employees, General Office, the East Ohio Gas Co.. Adolph Somrack, Mr. in Mrs. A. Gerl, Jr., Mr. in Mrs. Frank Zorman, Sustersic Family, Ecclestone Family, Mrs. Legan, John in Mary. The Staff of the Cleveland Society for Blind, Mr. in Mrs. Joseph Ciinpcrman, Jr., Cimper-man Family, Slovenski dom, št. 6 SDZ, Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo številni darovalci za svete maše, katere se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Naša zahvala naj velja sledečim: Frank Skclarich, Sr., John Lcgan, Joseph Susftc'rsic Family, Mr. in Mrs. John Komick, Mr. in Mrs. Otto Fontoni, Mr. in Mrs. Joe Turk, Mr. in Mrs. Frank Arko, Emma Zupančič. Mr. in Mrs. Joe Bajec, Mrs. Sckach, Mr. Svetin, Daniel! Jazbec, Mrs. Frincic, Joe Kusar, Wm, Gerl, Mrs. Cervan, Mr. in Mrs. Frank Doisak, Mrs. Andy Benedict1, Mrs. Erjavec, Stusek Family, Mr. in Mrs. F. A. Bennett, Mr. Anton Bensa, Mrs. Frank Benedict, Mrs. A. Nardin, Mr. in Mrs. A1 Le'gan, Mr. in Mrs. Rtnda, Frank E. Sustersic, Mrs. Somrack, Mr. Charles Skebc, Mr. in Mrs. Richard Skebe, Mrs'. Mary Bensa, Mr. in Mrs. Fred Vidmar, Mrs. Skolar.'Mrs. Intihar, Gregor Zorman, Jerman Family, Mirku Kalac, Mrs. Sezun.
Iskrena. Ihvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za pu'viz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Iskrene zahvalo naj prejmejo sledeči: Frank Zorman, Jchn Lcgan, Matt Smith — Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ, Mr. Frank Arko — Slovenski dom, št. 6 SDZ, J. Barkovich, Adclph Somrack.
Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. Ludwig Virant, Madison, Ohio, in Rev. J. Kathe iz Geneva, Ohio za tolažilne obiske' med boleznijo ter podelitev svetih zakramentov za umirajoče ter Rev. Joseph Člesniku za opravljeno zadušnico ter cerkveno pogrebne cbrede.
Najlepša zahvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vso najboljšo postrežbo ob času, ko je bljigopojni ležal v njegovi kapeli pri zadnjem izpočitku ter za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo.
Iskrena hvala društvenim članom za nošnjo krste na zadnjem pelu kakor tudi za častno udeležbo pri pogrebu.
Hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega kropit, so pri njem culi, nas tolažili, ustmeno ali pismeno izrazili sožalje kakor tudi enim, ki so pokojnega spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so nam ali pokojnemu dobrega storili.
Z žalostjo v srcu lin pekočo solzo na očesu položili snto Tvoje telo k večnemu počitku. Tam na njivi božji je nov in večni Tvoj dom, kamor hodimo vasovat in obujat blage, spomine. Ob svežem grobu Ti globoko žalostni kličemo: Spočij st) v Bogu ljubljeni soprog in dragi oče v tuji zemlji do stidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
MARY COPRICH, soproga.
ALMA, poročena ZORMAN: MARY in JOSEPHINE, hčere JOSEPH ZORMAN, zet. Cleveland, O., 11. aprila, 1941.
ČLANI FEDERALNEGA REZERVNEGA SISTEMA
ČLANI CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION
Čluni Federal Deposit Insurance Corporation
\ P& snapbrim . >	silk band.)
J095 On.
it C Prle* p. '
? ST C LAIR AVE
lekli in kam se bodo peljali za veliko noč. Ne, tam danes žalujejo matere za svojimi sinovi, žene za svojimi možmi in otroci žalostno izprašujejo matere, kam je odšel naš oče itd. Toda mama joka in ne odgovarja. To vem prav iz svoje izkušnje, ker sem bila v zadnji svetovni tam in sem tudi v vojni izgubila svojega ljubljenega in nikdar pozabljenega moža.
Brez prestanka sem žalovala za njim osem let, ker nisem mogla zvedeti, kje je, ali kaj se je zgodilo z njim. Toda vseeno moje srce ni upadlo, še ponosna sem bila, da je tudi moj ljubljeni mož dal življenje za svoj narod in domovino—Jugoslavijo. Tudi v sedanji vojni imam svojce in sicer brata, ki je že odšel na bojne poljane. Ravno pred petimi dnevi sem dobila zadnje pismo od njega. V tem pismu mi samo piše, da pričakuje vsak dan, kdaj bo poklican pod orožje, a sedaj pa že vem, da je v vojski.
Vedno sem si želela, da bi bila še enkrat lahko obiskala svojega ljubljenega brata in grobove mojih dragih staršev in sester, ki počivajo v mili nam slovenski zemlji. Bistra Kolpa žuboreča, dal Bog, da te še kdaj vidim, da bi mi bilo še kdaj mogoče videti naše domače kraje, katere sedaj zalezuje zemlje lačni sovražnik in tepta naše prelepe kraje, a izpolnila se bo božja volja, da bo tudi naša draga Jugoslavija še svobodna. Čast naši domovini, ker je bila toliko ponosna na svojo svobodo in zavednost, da se je uprla sovražniku, če bi se bila pa podala, bi bilo to tudi veliko ponižanje za nas tukaj živeče Jugoslovane.
Radi tega pa se moramo toliko bolj pokazati sedaj mi ameriški Jugoslovani. Združimo se in pomagajmo domovini, kar pač moremo. Naj se nikjer več ne sliši tisti grdi izraz: "Kaj me brigajo oni tam, jaz sem tukaj, kjer imam vsega dovolj..." Seveda smo lahko veseli, ker smo tu, kjer nas nihče ne preganja in imamo vsega dovolj in zato smo dolžni hvale tudi Bogu. Ker imamo mi, zato pa pomagajmo tudi našim v domovini, ki jim bo kmalu vseka primanjkovalo.
Sedaj se pa dvignite vsi tisti, ki ste pošiljali telegrame, da naj se Jugoslavija nikar ne pridruži osišču, pokažite, koliko nas v resnici je tukaj, ki smo pripravljeni pomagati. Sedaj ni več čas, da bi se pogovarjali, kako in kje se bomo zabavali. Prosim vas vse tiste, ki imate res kakšen dolar preveč in namesto, da bi ga potrošili v kakšne druge namene, potrošite ga v pomoč naši stari domovini, kjer bo pač več zaleglo kot kjerkoli drugje. Nujen čas je za nas, da pomislimo, kako bi mogli najbolj pomagati našim rojakom doma, katere tare glad in splošno pomanjkanje. , Še pred kratkim sem prejela pismo od mojega brata, v katerem mi piše, da kave, čaja, bele moke in sladkorja sploh ni mogoče dobiti, ker mora biti vse največ- za vojaštvo. Pomislite ženske, kaj bi ve počele, če bi vas kaj takega doletelo, kaj bi ve storile v takem slučaju? Kako srečni smo tukaj, ko se vsako jutro pri zajtrku lahko iz-prašujemo: kakšnih keksov bi radi in kaj še drugega pribolj-ška. Tam pa, kjer razsaja vojna virha tega ni mogoče, ker sc ljudje srečni, če bi dobili skorjo kruha ali koruznih žgancev
Rojaki, ki ste bili že v zadnji vojski tukaj v Ameriki, si sploh ne morete misliti gorja ki ga.povzroča vojska. V zad njem času sem dobila več pi sem od mojih domačih iz Jugo slavije, v katerih mi poročajo kako veliko siromaštvo je za vladalo in s strahom gledajo 1 bodočnost.
Naj vam navedem en prime: iz zadnje vojne, ko sem bila sa - ma doma. Bilo je nekega ju
f
tra, ko sem se vračala od maše, sem srečala neko mater petih otrok. Vprašala sem jo, kam je namenjena in zakaj je tako žalostna. Povedala mi je, da se je namenila, da gre k dobrim ljudem prosit malo fižola, da ga bo skuhala otrokom za kosilo. Zasmilili so se mi nedolžni otročiči, ki so morali čakati na borno kosilce brez zajtrka. Povabila sem ubogo mater na moj dom ter sem ji dala malo koruzne moke, da je lahko skuhala otrokom močnika ali žgancev. Poleg tega pa sem ji dala še mleka, da je lahko nasitila lačne želodčke. Jaz sem imela denar, ker sem bila že prej v Ameriki, zato sem lahko kupila drugo, kolikor se je pač moglo dobiti.
Še danes se me spominja s hvaležnostjo. Vidite, takih primerov bi vam lahko napisala še veliko, kako narod trpi v vojski. Ce bi imeli kamnito srce, bi se moralo omehčati v takem slučaju. Vse obljublja svojo pomoč prizadetim, ali se potem ne bomo zganili mi, ko vidimo svoje rodne brate v potrebi. Odločimo se in pomagajmo kar pač moremo.
Velikonočni prazniki so tu, a . prav nič se jih ne veselim, ker moje misli so vedno le v nesrečni stari domovini med trpečimi ia vzdihujočimi na bojnih poljanah in med zapuščenimi d6-ma. Naj naš Odrešenik, katerega vstajenje in zmago nad smrtjo praznujemo v teh dneh, pomaga tudi našemu jugoslovanskemu narodu do zmage . nad krutim sovražnikom.
Vsem rojakom širom Amerike in stare domovine želim ve- , sele velikonočne praznike, naj velikonočno Jagnje dvigne med narodi pravega katoliškega duha in vojske bo kaj hitro konec. Bog blagoslovi Ameriko.
Mary Stanonik.
-o-—
IZ DOMOVINE
—Brca vzrok- smrti. Petletnega delavčevega sina Antona Javnika iz Kurje vasi pri Sv. Lovrencu na Pohroju je nekdo tako močno brcnil, da je deček umrl. Odrejeno je bilo raztelese-nje trupla, da se doženejo podrobne okoliščine dečkove smrti.
MALI OGLAll
Delo dobi
dekle za splošna dela v restav-rantu. Mora biti stara najmanj 21 let. Vprašajte na 694 E. 152. St. _ (x)
Delo dobi
Slovenka ali Hrvatica dobi delo, da bi pomagala v kuhinji v restavrantu. Vprašajte na 6034 St. Clair Ave. _ (87)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 3 sob, vse prenovljeno, za malo družino alinovoporočenca, zgorej. Vprašajte na 1133 Norwood Rd. (87)
Hiše naprodaj
Za eno družino, 6 sob, cena $3,500.
Za 4 družine, 2 garaži, cena $6,600.
Za 2 družini, zidana, garaže, pod iz trdega lesa, kot nova, cena $5,500.
Za 3 družine, prodajalna, 4 zidane garaže, cena $7,500.
Vse te hiše so med Superior in St. Clair Ave., med E. 55. St. in E. 79. St.
Joseph Globokar 986 E. 74. St. , HEnderson 6607._(86)
Hiše naprodaj
Dve'Jm;inska hiša, kopališče, rent . $38, cena $2250.
Dvc-družimCca hiša a trdega lesa, i 1 furneza. cena $5,200	t . r
Hiša 12 sob. v najboljšem stanju, <i ' furneza, rent $70, cena $6,200.
Hiša 12 seb Z vsernl udobnostmi, lot 60x120, same $5,500. Hiša G srb, ftaraža, furnez (lepa pri-
-	lika), $3,500.	.
Hiša 7 sob v dobrem stanju, vse
' udcbnc :li. $3,G00.
Trgcvina in stanovanje 6 sob, nf . gt. Clah Ave.. $4,600. " Hiša 7 seb. furnez, 3 garaže, ioi 40x183. cena $3,600.
Za vse informacije se obrnite n: r MR. JOSEPH LUSIN, 7113 Myron Ave.
-	kier bosta informirani v vaše zadovolj etve in Jcorist. Telefon HEndersoi
-	6054. "	(Apr. 11, 18
NAZNANILO IN ZAHVALA
V gleboki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je previden s tolažili svete vere po dolgi in mučni bolezni za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog1 in oče
PREMOŽENJE
Gctovina na rokah in v bankah ......................................$198,843,347.90
United States vladne obligacije, direktne in
garantirane, manj amortizacijske rezerve ................ 121,653,358.17
Državni, mestni in drugi bondi in investicije, vključno delnice v Federalni rezervni banki, manj rezerve ...................................................................... 8,943,467.83
Posojila, diskonti in predujmi, manj rezerve ............ 155,764,402.53
Bančna poslopja (vključno investicijetn drugo
premoženje indirektno zastopano bančna poslopja),
manj rezerve ................................................................................................................................................6,129,117.17
Druga zemljišča (vključno investicije in drugo premoženje indirektno zastopano druga zemljišča),
manj rezerve ................................................................................................................................................4,532,997.84
Drugo premoženje, manj rezerve ...................................... 1,882,095.91
Obveznosti odjemalcev na akceptacije izvršenih , cd te banke ......................................................................... 129,771.21
ObvcsSttostl odjemalcev na posojilne obveznosti .......... 1,400,000.00
Skupaj - -.........$499,278,558.56
OBVEZNOSTI Glavnlčne note ..........................................$ 12,600,000.00
(Podvržene depozitom in drugim obveznostim)
Osnovna glavnica..............................................................................13,800,000.00
Frccstanek in nerazdeljeni dobički ....	6,921,046.84
Rezervirano za slučajnosti ........................................853,959.95
Rezervirano za zapadle obresti na	„_„„„. ,„
glavnlčne ncle ................................................................................98,367.34 34,273,374.13
DEPOSITS
Na zahtevo ..............................................$226,063,939.34
Na čas ;...................................................... 185,773,400.50
Estate Trust Department
(Preferred) .............................................. 20,860,787.57
Corporate Trust Department
(Preferred) ............................................... 24,784,414.21 457,482,541.62
Za davke', obresti itd..........................................................................................................................Hq^™??
Druge obveznosti ..........................................................................................................................................'
Akceptacije izvršene za odjemalce ................................ ionnnn'™
Zapadle posojilne obveznosti ........................................................................................1.400,joo.oo
\	Skupaj...........$499,278,558.56
United Status vladne obligacije nošene na $17,215,816.1)7 so obljubljene za garancijo javnih skladov in trust depozitov ter za s vrbo, Uot zahtevano ali dovoljeno po postavi.
zdaj reka mehko lesketala skozi jelševje. Veliki, svetli oblaki so jadrali čez poletno nebo — sončni sijaj je napolnjeval vso globel doline in gorovje ravno pred njima je ležalo svetlo modro in zeleno v migljajoči prigrevici in v podečih se sencah oblakov.
Na ograjenem pašniku je zamolklo bobnelo, kadar so konji topotali po izsušenih tleh—vsa čreda je pridrvela skozi jelševje. Simon se je naslonil čez plot: "Foola — Foola —. Stara se, tvoj Bronsvein, kaj ne?" je rekel. Gyrdov konj je pomolil glavo čez plot in ga začel vohati po rami.
"Osemnajst zim —." Gyrd je pogladil žival. "Tako se mi zdi, sorodnik — vsa ta stvar — prehudo bi bilo, ako bi razdrla najino prijateljstvo," brata ni pogledal.
"Dan za dnem me je bolelo," je Simon tiho odgovoril. "Res, hvala ti, Gyrd, da si prišel."
Šla sta dalje ob plotu, spredaj Gyrd, za njim pa Simon. Nazadnje sta se usedla na robu majhne, od sonca ožgane in kamenite košenice. Od senenih kopic, ki so sem ter tja stale, kjer je med kamenjem kosa na-strigla nekoliko kratke, s cvetlicami pomešane trave, je sladkobno in močno dišalo. Gyrd je začel praviti o spravi med kraljem Magnusom in Haftorjevi-ma sinovima pa njunimi pristaši. Simon je vprašal čez nekaj časa:
Kljub temu je bil notranje vznemirjen. Venomer je premišljal, ali ne bi obiskal Erlen-da na Haugenu in preklical be-/ sede, ki mu jih je bil rekel, ko sta se ločila — potem bi že videl, ali se da najti kakšen izhod, da bi uredil stvari med svakom in sestro svoje žene. Ampek del j kot do te misli Simon ni prišel.
Bil je prepričan, da nihče ne more opaziti, kako je nemiren. Živel je kot po navadi, gospodaril na dvoru in upravljal svoja posestva, bil dobre volje in popival s prijatelji, hodil na lov v gore, če je utegnil, razvajal otroke, kadar je bil doma, in med njim in ženo ni bilo nikdar neprijazne besede. Ljudje na dvoru so skoraj gotovo mislili, da sta si z Ramborgo dobra kot še nikoli, saj je bil njen značaj zdaj veliko bolj izravnan in umirjen in tudi tistih napadov muhavosti in otročje jeze za prazen nič ni več imela. Na skrivaj pa se je Simon čutil v njeni bližini plašnega in negotovega — nič več ni mogel z njo tako ravnati, kot bi bila še napol otrok, ki ga dražiš in razvajaš. Nič več ni vedel, kakšen naj bi bil do nje.
Vrhu tega ni vedel, kaj naj reče, ko mu je nekega večera razodela, da spet pričakuje otroka.
"Menda tega nisi preveč vesela?" je nazadnje rekel in jo pobožal po roki.
"Ti pa gotovo si, kajneda?" Ramborg se je privila k njemu, omahujoč med solzami in smehom, in ko jo je pritisnil k sebi, se je malo v zadregi zasmejal.
"To pot bom pametnejša, Simon, ne bom se tako obnašala kot zadnjič. Samo pri meni moraš ostati — slišiš — in če vse tvoje svake in brate zvezane drugega za drugim odpeljejo pod vislice, me kljub temu ne smeš zapustiti!"
Simon se je žalostno zasmejal :
"Kam pa naj grem, Ramborg —. Geirmund, ta ubogi pohabljenec, se najbrž ne bo zapletel v nobeno veliko stvar — in ta je vendar edini izmed mojih svakov in sorodnikov, s katerim se še nisem spri —."
"Oh —." Tudi Ramborg se je zasmejala, a pri tem so ji tekle solze po licih. "To sovraštvo med vami bo trajalo samo toliko časa, dokler oni ne bodo potrebovali pomoči in dokler se tebi ne bo zazdelo, da jih lahko podpreš. Saj te dobro poznam, Simon —
Dva tedna kesneje je čisto nepričakovano prišel na dvor Gyrd Andresson. Vitez z Dy-frina je imel za spremstvo enega samega hlapca.
Pri pozdravu brata nista spregovorila mnogo besedi. Gospod Gyrd je namignil, da že toliko let ni videl sestre in svaka na Kruku, zato se mu je zahotelo, da bi se odpravil k njima in ju pozdravil; ker pa se mudi že v dolini, je dejala Si-grid, naj se vendar oglasi tudi na Formu." Pa sem si mislil, brat, da gotovo ne boš več tako hud name, da bi naju s hlapcem ne sprejel do jutri pod svojo gostoljubno streho."
"Veš, da bom," je rekel Simon ; stal je in gledal v tla, temno rdeč v obraz. "Lepo — Gyrd, da si vendar prišel."
Ko se je gost okrepčal, sta brata odšla na prosto. Žito je tu na prisojnih pobočjih ob reki že začelo rumeneti. Bilo je tako lepo vreme — spodaj se je
RAZPIS SLUŽBE
Razpisana je služba oskrbnika za dom Zapadnih Slovencev. Zglasite se pri tajniku Doma na 6818 Denison Ave. Delničarji imajo prednost.
Mi dajemo Eagle znamke
IZBRANA MODA ZA VELIKONOC
»tfš$k •	Velika izbera
M ® dR	LEPIH NOVIH VZORCEV
VELIKONOČNIH SUKENJ
^^jSmMKMb'.	Boste gotovo našli vzorec, ki ste ga nemeravaii kupiti ... v naši
j^fe^HPo^ffWt	veliki izberi lepih velikonočnih sukenj! "Fitted styles, box coats, mili-
ilHfflfflifiMmm	tary modeIS' P010"1?!*8-" V lepih svetlih barvah . . . kakor tudi v
SHjfflH^HHfflml	črni in modri. Mere 12 do 20, 38 to 46 in 35 do 47 za dekleta in ženske.
1 II	l %}■/, velikonočne "Suits" ali sukit je
\ \	v*'\	"Box, military, fitted and polo-type" suk- ^^ O O
j \\	V	nje! Tudi "mofiki kroj" ali "dressmaker
\ \\	1	suits." Najnovejše blago in barve! Mere za
(V\	I	suknje 12 do 20,38 do 46, 35 do 47. Mere za	B
J J	ttjk	(M	suits 12 do 20.
J)	The May Co. Basement
THE MAY CO'S BASEMENT
tUumiuijiuuiiiiimanauiimiMwiMninwiwiiiiHni^
Sigrid Undset:
KRISHNA - LAVRANSOVA HČI |
m-KRIŽ	I
"Ali je po tvojem čisto nemogoče, da bi nekaj sorodnikov Erlenda Nikulaussona poskusilo spraviti ga s kraljem in mu spet pridobiti njegovo milost?"
"Jaz ne morem kdo ve kaj storiti," je dejal Gyrd Darre. "Tisti pa, Simon, ki bi v tej stvari lahko kaj dosegli, niso dobrih misli o njem. No, nič me ne mika, da bi ravno zdaj govoril o tem —. Zame je bil nekoč pogumen, krasen človel?, toda svojih naklepov, pravijo drugi, ni znal izpeljati. Sicer pa bi najrajši zdaj ne govoril o tem — vem, da zelo ceniš tega svojega svaka —."
Simon je sedel, strmeč nekam čez srebrno belo lesketanje v listnatih vrhovih na pobočju in, blesteče se prelivanje reke. Ves začuden je pomislil — res, v marsikaterem oziru je bržkone res, kar pravi Gyrd.
"Sicer pa sva osorej z Erlen-dom sprta," je dejal. "Precej dolgo je že tega, odkar sva zadnjič govorila."
"— Zdi se mi, Simon, da si z leti postal hudo prepirljiv," je rekel Gyrd in se malce zasmejal.
"Ali ti nikdar ni prišlo na misel," je vprašal kmalu nato, "da bi se izselil iz tega kraja? Mi, kar nas je sorodnikov, bi lažje podpirali drug drugega, ako bi živeli bliže skupaj."
"Le kako si moreš kaj takega misliti —? Formo je moj dedni dvor —."
"Aasmnnd z Eikena je s svojim deležem na dvoru soude-ležnik dedne pravice. In jaz Vem, da ne bi imel nič zoper to, ako bi se med sorodniki zamenjala dedna pravica za dedno pravico — ni si tega še izbil iz glave, če bi poleg stavljenih pogojev mogel dobiti tvojo Amg-jerdo za Grundeta —."
Simon'je zmajal z glavo.
"Rod moje babice je živel tukaj na dvoru še izza časov, ko
je bila dežela poganska. In tukaj, sem si mislil, naj Andres gospodari za menoj. Mislim, da ne govoriš posebno pametno, brat — če praviš, naj zapustim Formo."
"No, to je druga stvar." Gyrd je lahno zardel. "Jaz sem le mislil — morda —. Na Rau-mariku imaš večidel svojih sorodnikov—in prijatelje iz mladih let — morda si misliš, da se boš tamkaj bolje počutil."
'"Saj se tukaj dobro počutim." Tudi Simon je zardel. "Tukaj v tem kraju lahko pripravim fantu varno domačijo." Pogledal je Gyrda — na lepem, razoranem bratovem obrazu se je zrcalila zadrega. Gyrdovi lasje so bili malodane že beli, njegova postava pa je bila še prav tako vitka in okretna kot nekoč. Večkrat se je nemirno presedel — nekaj kamnov se je zvalilo s kupa in se po rebri navzdol zakotalilo v žitno polje.
"Ali bi mi rad ves grušč sprožil na njivo?" ga je z nalašč osornim glasom smeje se vprašal Simon. Gyrd je skočil pokonci, lahak in prožen, ter podal roko bratu, ki je precej težko vstajal.
Ko se je Simon spravil na noge, je za trenotek obdržal bratovo roko v svoji. Nato mu
je položil svojo na ramo. Gyrd je storil takisto. Tako sta brata počasi odšla, rahlo se opiraje drug drugemu na ramo, čez pobočje faroti dvoru.
Zvečer sta sedela onkraj dvorišča v Saemundovi izbi — Simon je imel spati pri bratu. Večerno molitev sta že opravila, preden pa sta legla spat, sta hotela še izprazniti več piva.
"Benedictus tu in muliebris —mulieribus—ali še veš?" se je nenadoma zasmejal Simon.
"Oh—koliko sem jih dobil po grbi, preden se je Sira Magnu-su posrečilo, da mi je izgnal krive nauke moje babice —." Gyrd se je nasmehnil ob tem spominu. "Roko pa je že imel tako trdo kot sam hudič. Ali se spominjaš, brat, nekoč je sede privzdignil haljo in se začel praskati po mečih—tedaj si mi šepnil na uho, ako bi imel tako grda meča kot Magnus Ketils-son, bi tudi ti postal duhovnik in vedno hodil v dolgi suknji."
Simon se je nasmehnil—izne-nada se mu je zazdelo, da vidi bratov deški obraz, ki bo zdaj zdaj počil od zadržanega smeha, z zaripljimi očmi, da se Bog usmili: bila sta takrat še majhna dečka in Sira Magnus je imel trdo roko, kadar je koga premlatil—.
Posebno bistre glave Gyrd ni bil, ko sta bila otroka. In Simon ni imel Gyrda morda zato rad, ker je bil zdaj pameten mož, Toda Simonu je postajalo toplo okoli srca od prijazni in hvaležnosti do brata, ko je tako sedel pred njim—za sleherni dan njunega skoraj že 40-letnega bratovstva, kajti Gyrd je bil najzvestejša, najzanesljivejša duša na svetu.
Da se je poravnal z bratom Gyrdom, je Simon tako občutil, kot bi vsaj z eno nogo stopil na trdna tla. Saj je bilo doslej njegovo življenje že dolgo časa neznansko narobe in zmedeno.
Kar toplo ga je prešinilo, kadar je pomislil na Gyrda, ki je
prišel k njemu, da bi P® j kar je sam zagrešil, ^ zi in z ostrimi beseda®" dil z bratovega dvora- _ je prekipevalo od hva L bil je več hvale dolz-Gyrd. , lDalje prihodnji' -o—-""'J
. _ cli
American Legion LETNI SVETO^1 šampijon
ROD*1
z
GENE flllT'
osebno
lil'
10 večerov in dve nede
od 18. do 27. ^
CENA VSTOPNIC^!
75<- $1.15, $165 i
arehI
/
WISHING YOU ALL A
/
HAPPY EASTER
THE ARROW RULING & BINDING COMPANY
LARGEST PAPER RULING HOUSE IN CLEVELAND 118 St. Clair Avenue
The May Company's
(fashion ^Basement
NAZNANILO IN ZAHVALA
'V globoki žalosti naznanjamo vsem jti kom, prijateljem in znancem prebridko vest, d J nemila smrt zahtevala življenje in je za vedno J* A naš preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in [
Joseph Schiltz
1	man
ki je previden s, svetimi zakramenti dne H-
1941 po .dolgi bolezni v bolnišnici izdihnil svojo ^ dušo in zatisnil svoje trudne oči, v starosti 71 ma je bil iz Nemške vasi pri Ribnici. Po oPra^ zadušnici v cerkvi sv. Vida smo ga položili k v počitku dne 14. marca, 1941 na Calvary pokop8 ^ V dolžnost si štejemo, da se tem potom Prl® $ zahvalimo monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvi ^ spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele ^ "kev in na pokopališče, za opravljeno sveto J cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolaž'1"1 vor v cerkvi.
Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so ga obK„r vali v bolezni, nam bili v tolažbo in pomoč na e" čin ali drugi v teh žalostnih in težkih dnevih. . f\ Enako tudi lepa hvala vsem, ki so ga Pr ježi|i:j kropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti, se ude , svete maše ter ga spremili k večnemu počitku- ^ Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v ^ ju spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi vel1 p" sicer: Družina Hrovat, družina Somrak, BrusS dio, Mr. in Mrs. Louis Oblak, družina Maver, Mrs. Emil Bukovec, družina Smerkar, družin3 }t rich, Mrs. Earl Foster and Marguerite, Richman ■„ Shop No. 3, Cleveland Saw Employees, Rose B^sJ John Znidarsic, družina Ursic iz Pueblo, Colo-« ft Mary Skiljan, Boys from E. 58th St., društvo ^ da, št. 25 KSKJ.
Naša prisrčna zahvala naj velja tudi vsei^ p. darovali za svete maše za mirni pokoj blage <JuSyii(' kor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezP sj pri pogrebu. Enako tudi iskrena hvala vsem, * poslali sožalna pisma, karte ali telegrame. v ^
Iskreno zahvalo želimo izreči članom dru^yi Vida, št. 25 KSKJ za udeležbo pri pogrebu, PoS jopa članom ,ki so nosili krsto ter ga spremili in.j!0ii)< žili k večnemu počitku. Ravno tako tudi ura^1.^. ki so vse točno uredili za hitro izplačilo posing p-Lepo se želimo zahvaliti pogrebnemu zaVO"u p krajšek Funeral Home za prijazno postrežbo J lepo urejen pogreb.	v J J,
^Predragi in nikdar pozabljeni soprog in oČ®: Jk se moral za vedno ločiti od nas, močno P°tr d" Tvojo veliko izgubo pošiljamo molitve k Bof^i naj Ti bo dober plačnik in naj Ti sedaj podel1 V mir v zasluženem počitku in večna luč naj Ti sVfi
,Žalujoči ostali:
ELIZABETH SCHILTZ, soproga. . > JOSEPH, FRANK, WILLIAM in BERNARD- SV ALICE, poročena SOMRAK; ELIZABETH, na FOSTER, hčeri, in številno drugih sorodni
Cleveland, O., 11. aprila, 1941.	A