)/lGk
D09
Radio/brežice
no «8,7 in 95,9 MHz
Številka 166
Leto 7
Cena 240 SIT / 1 EUR
O
CZ5
M
<
z
o
>
s <
° Sa
C« N< < Z
O > 05
M
_ < o Z
O
>

31.avgust 2006
Prve volilne raziskave
Posavje - Kot je znano, bodo 22. oktobra potekale redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Na tokratnih lokalnih volitvah se bo volilo 210 županov, v vseh občinah pa je skoraj 3400 svetniških ttiest. Med pomembnejšimi datumi Pred volitvami je 27. september. Do takrat namreč morajo kandidati za člane občinskih svetov, za župane občin, za člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti vložiti svoje kandidature. V uredništvu SavaGlasa smo v preteklem tednu iz-vedli raziskavo, v kateri smo pre-verjali, kako trenutno kaže političnim strankam v Posavju. Rezultati telefonske raziskave, izvedene na yzorcu 350 volilnih upravičencev v štirih posavskih občinah (Krško, ^režice, Sevnica in Kostanjevica na Krki), tako kažejo, da se je dobra betjina anketiranih Posavcev (36,5 %) že odločila, koga bodo volili na lokalnih volitvah 22. oktobra 2006.
...na strani 2
odločeni udeleženci lokalnih volitev 36,5%
Delež "odločenih" volilcev
63,5%
iz vsebine...
Natura kot razvojna priložnost
...stran 4
Delavca ubila elektrika
...stran 5
Obnova brežiške knjižnice
...stran 6
Pogovor s psihologinjo Jadranko Čabraja
...stran 8
Uspel festival KreArt ...stran 9
V Globokem so si oddahnili
Brežice - Rudnik Globoko ni več potencialna lokacija za odlagališče radioaktivnih odpadkov in se v zvezi s tem na tem območju ne bodo izvajale nikakršne laskave. Stroka bo skupaj z občino iskala novo primernejšo potencialno lokaci-J°- Tako je odločil Občinski svet Brežice, da bi ustregel zahtevi večjega dela krajanov, ki ne bi sprejeli ne raziskav ne odlagališča na tej lokaciji.
redstavniki civilne iniciative in Karl Lipič iz SEG (drugi z leve)
V krajevni skupnosti, kjer je problematika odlagališča pripeljala do raz-je sedaj čas za spravo. Ta pa zagotovo ne bo mogoča med Civilno Uciativo Globoko in predstavniki Občine Brežice. Občinski svet namreč ■h podprl zahteve, da občina izstopi iz projekta umeščanja odlagališča na , v°jem celotnem območju, ne le v Globokem. Svetniki so ocenili, da bi 10 za občino na dolgi rok škodljivo odstopiti od pogodb lokalnega part-erstva z Agencijo za radioaktivne odpadke, ker te prinašajo rento in pozicije ‘‘sodelovanje v postopku tudi za primer, če bo končna lokacija v sosednji bcim, lučaj od brežiške meje.
s Aktivisti Civilne iniciative Globoko, ki so na seji spremljali odločanje v etnikov, menijo, daje potrebno dati postopek obravnavanja njihove zahteve j uPravno presojo. Sprožili bodo upravni spor in prepričani so, da pred M°m sodišča o zadevi iskanje nove lokacije v občini ni legitimno, občini ne verjamejo, da so v konkretnem primeru kršili zakon, saj je u Clnski svet obravnaval zahtevo civilne iniciative v predpisanem postop-u m roku.
...na strani 3
Krško
brez
celuloze
Krško - Proizvodnja celuloze je v krški papirnici po 67 letih dokončno ustavljena. Družba Vi-pap Videm se je na to pripravljala več let, saj zaradi zastarele tehnologije ogromne takse za obremenjevanje okolja ne bi dopuščale rentabilnega poslovanja. Proizvodnja celuloze bi se na tej lokaciji lahko obdržala le v primeru, če bi zastarelo sulfatko zamenjala nova sodobna tehnologija, vredna več sto milijonov evrov. Ker se ne doma ne v svetu ni našel zainteresirani investitor, se najbrž v tem prostoru celuloza ne bo nikoli več proizvajala.
Zaprtje obrata pomeni odpuščanja. 330 delavcev je viškov, od njih gre v odprto brezposelnost 190 ljudi, ki se bodo v naslednjih mesecih oglašali na Zavodu za zaposlovanje.
Intenzivno angažiranje zavoda, Sklada dela in družbe Vipap v iskanju novih služb za brezposelne celulozarje odpira nekaj možnosti, a slovo od sicer težkega delaje zanje grenko. Tako kot je bil grenak vonj v krškem zraku, ko seje iz celuloznega obrata še kadilo.
...na strani3
Adijo počitnice, šola dober dan
Posavje - Pred začetkom novega šolskega leta se nanj dobro pripravijo tudi policisti. O tem smo se pogovarjali s komandirjem Postaje prometne policije Krško. V aktivnosti pa se vključujejo tudi občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV), katerih osnovno poslanstvo je preventivno in vzgojno delovanje na vse udeležence v cestnem prometu, posebno pozornost pa namenjajo najmlajšim.
V Brežicah sodelujejo s predstavniki šol, policije ter Združenjem šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM).
Vsako leto pred začetkom pouka pregledajo šolske poti, proučijo prometno situacijo ter na podlagi ugotovitev izpeljejo vse potrebno za večjo varnost otrok, kot je umirjanje prometa, ustrezna signalizacija, obvestila
in plakati, ki opozarjajo na začetek novega šolskega leta, ter določijo mesta za varovanje otrok, ki so se izkazala za najbolj pretočna. Prve dni otroke na šolskih poteh na najbolj nevarnih mestih varujejo policisti in prostovoljci - člani ZŠAM.
Podobno je tudi v krški občini, kjer SPV ob pomoči šol, policije, ZŠAM, gasilcev in drugih številnih prostovoljcev vsako leto poskrbi za opazna sporočila v obliki velikih plakatov, obešank, transparentov, postavljeni so posebni znaki za obvestila, ki označujejo šolske poti in kjer vozniki morajo posvečati posebno pozornost otrokom ter njihovim spremljevalcem.
Tudi sevniški SPV organizira vse potrebno, da se prvi šolski dan začne varno. Predlagajo obnovo talnih označb, prometne signalizacije, na njihov predlog je občinski svet letos odobril šolski prevoz na treh dodatnih progah, skupaj z avtošolo pa so izdali zgoščenko o vami udeležbi motornih vozil, kolesarjev in pešcev v krožiščih.
...na strani 5
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Posavski politični
barometer
Posavje - Rezultati telefonske raziskave, izvedene v preteklem tednu na vzorcu 350 volilnih upravičencev v štirih posavskih občinah (Krško, Brežice, Sevnica in Kostanjevica na Krki), kažejo, da se je dobra tretjina anketiranih Posavcev (36,5 %) že odločila, koga bo volila na lokalnih volitvah 22. oktobra 2006, kar jasno sporoča, da je skrajni čas za aktivne politične kampanje aktivnih udeležencev slovenskega političnega prostora.
Delež "odločenih" voilcev
63,5%
odločeni
udeleženci
lokalnih
volitev
36,5%
Če upoštevamo politične preference anketiranih volivcev, ki se nameravajo udeležiti volitev in vedo, katero stranko bi volili, si lahko v Posavju prepričljivo zmago obeta SDS (Slovenska demokratska stranka) z 38,3% glasov, na drugem mestu je LDS (Liberalna demokracija Slovenije) s 24,2% glasov, sledijo SLS (Slovenska ljudska stranka) z 11,7%, SD (Socialni demokrati) s 7,0%, N.Si (Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka) s 5,5%, SNS (Slovenska nacionalna stranka) s 3,9%, DeSUS (Demokratična stranka upokojencev Slovenije) z 3,1% in AS (Aktivna Slovenija) z 2,3% glasov.
Vsaka od štirih posavskih občin ima sicer svoje posebnosti, vendar pa lahko pri vseh opazimo nekaj skupnih točk glede na rezultate lokalnih volitev v letu 2002; v vseh občinah seje povečal delež “ljubiteljev” vodilne slovenske stranke SDS (najbolj v Krškem), znižal pa seje delež potencialnih volivcev SLS (Slovenska ljudska stranka), kar se še posebej odraža v Sevnici in Krškem. AS (Aktivna Slovenija) pa žanje sadove aktivne politične kampanje v obdobju pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami še sedaj in se prvič uvršča med zaželene oziroma izbrane kandidatne liste.
Prve napovedi na podlagi ankete za volitve 2006
Padec SLS v Sevnici in Krškem Porast SDS v vseh občinah, najbolj v Krškem Prvič se med izbranimi pojavlja tudi AS (Aktivna Slovenija)
Omeniti velja še tiste, ki so se s 3,9% opredelili za “druge kandidatne liste”. Glede na izkušnje s preteklimi lokalnimi volitvami si upamo napovedati, da se bo delež “drugih” do volitev povečal, saj so na lokalnih volitev v Posavju leta 2002 dosegli okoli 20%. Med njimi gre zagotovo pričakovati različne nestrankarske liste in PUM (Posavska unija mladih), čeprav se v tokratnih rezultatih ne pojavljajo, kar pa je posledica dejstva, da v času izvedbe raziskave omenjene liste še niso bile objavljene.
Glede na to, da se volilne kampanje še niso začele in daje do volitev še kar nekaj časa, poudarjamo, da so predstavljeni rezultati odraz trenutne volje anketiranih volivcev in še ni čas ne za veselje ne za žalost.
V naslednjih številkah SavaGlasa lahko pričakujete prve odzive političnih akterjev in seveda nove ankete, kjer bomo izmerili tudi županske kandidate.
Preferirane kandidatne liste med vsemi anketiranci, če bi bile volitve to nedeljo
Slovenska demokratska stranka (SDS) Liberalna demokracija Slovenije (LDS) Slovenska ljudska stranka (SLS) Socialni Demokrati (SD) Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (Nsi)
Slovenska nacionalna stranka (SNS) Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Aktivna Slovenija (AS) drugo
neodločeni
20%
40%
60%
80%
100%
Preferirane kandidatne liste med odločenimi anketiranci, če bi bile volitve to nedeljo
Slovenska demokratska stranka (SDS) Liberalna demokracija Slovenije (LDS) Slovenska ljudska stranka (SLS) Socialni Demokrati (SD)
Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (Nsi)
drugo
Slovenska nacionalna stranka (SNS) Demokratična stranka upokojencev Slovenije
(DeSUS)
Aktivna Slovenija (AS) 1
o%
i 11,7% 7,0%
5,5%
3,9%
3,9%
3,1%
2,3%
20%
40%
60%
80%
100%

SavaCte, 31.8.2006
Odlagališče radioaktivnih odpadkov
Občina ostaja v partnerstvu brez Globokega
EV N
-4-
Brežice - Občina Brežice ostaja še naprej v lokalnem partnerstvu z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO) v zvezi z umeščanjem odlagališča radioaktivnih odpadkov. Vendar ne z lokacijo Globoko, kjer se ustavijo vse aktivnosti v zvezi z raziskavami. V občini bodo iskali drugo potencialno lokacijo.
Kot smo že večkrat poročali, je Civilna iniciativa (CI) Globoko v maju predala županu Ivanu Molanu peticijo za takojšnjo ustavitev vseh aktivnosti v zvezi z odlagališčem radioaktivnih odpadkov na potencialni lokaciji Globoko in za izstop občine Brežice iz lokalnega partnerstva. Pod peticijo seje podpisalo 12 odstotkov volilnih upravičencev občine Brežice, kar pomeni dosežen in presežen prag, da mora zahtevo obravnavati in se v 90 dneh do nje opredeliti občinski svet.
Točka je bila prvič na dnevnem redu 27. seje meseca julija. Seje se je udeležilo večje Število predstavnikov civilne iniciative, ki so sodelovali v razpravi, seja pa je bila prekinjena pred samim glasovanjem o njihovi pobudi. Nadaljevala se je avgusta in člani civilne iniciative so zopet prišli na sejo. Svetniki so dobili na mizo naslednje županove predloge, in sicer da se takoj prekinejo vse aktivnosti v Zvezi s terenskimi raziskavami na lokaciji Globoko-rudnik in / se v zvezi s to lokacijo razveljavijo tudi vsa določila Sporazuma o lokalnem partnerstvu. Pristopi se k spremembi
	

Občinski svet Brežice oziroma dopolnitvi sporazuma, s katerim se določi, da bosta ARAO in Občina Brežice poiskali novo lokacijo, primemo oddaljeno od naselij. Županje svoj predlog obrazložil kot opcijo, da občina kljub umiku lokacije Globoko ostaja v lokalnem partnerstvu, dobi denarno nadomestilo in obdrži pogajalska izhodišča v postopku umeščanja odlagališča v regiji. Vendar je dal najprej na glasovanje zahtevo civilne iniciative o izstopu občine iz lokalnega partnerstva. Svetniki je niso
podprli, saj se je večini zdelo, da je županov predlog za občino koristnejši, hkrati pa ugodi krajanom Globokega, ker se ta lokacija takoj in nepreklicno umakne iz postop-
ka. Svetniki so ^podprli tudi pobudo Nataše Starki, naj se z raziskavo ugotovi, kaj skriva rudniško okno v Dečnem selu.
Branka Demovšek
Nadja Železnik, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Agenciji za radioaktivne odpadke: “ Sedaj smo spet na začetku, tako kot aprila lani, ko smo šli v izdelavo predprimeijalnih študij. Za novo študijo imamo sicer od takrat na voljo nekaj uporabnih podatkov, ne pa vseh. Kot velja za objekte takšnega tipa, bo ob upoštevanju varnostnih in tehničnih parametrov zelo Pomemben podatek v zvezi z novo lokacijo družbena sprejemljivost. Ko bo izbrana nova lokacija, bo potrebno dobiti soglasje na Ministrstvu za okolje, nato gre v obravnavo na vlado.”
Stane Preskar, predsednik Vodstvenega odbora lokalnega partnerstva:
‘Vodstveni odbor za neodvisne raziskave razpolaga z 10 milijoni SIT. Skušali bomo zbrati dodaten potrebni denar za raziskave vpad-nika v Dečnem selu. V aktivnosti želimo vključiti Predstavnika Civilne iniciative Globoko, ki mora sodelovati tudi pri odločitvi, komu zaupati raziskavo. Gre 2a prevelika sredstva, da bi na koncu dvomili v odgovore, češ, da so bili prirejeni.”
Ivan Molan: “Zavračam očitek civilne iniciative, da so bili svetniki zavedeni z mojimi predlogi in niso vedeli, za kaj gre. Kdor na takšni ravni ne razume jasnega pisanja, sploh ne bi smel sedeti v občinskem svetu. S svojim predlogom nisem ničesar kršil, saj sem dal najprej na glasovanje pobudo civilne iniciative.”
Napovedujejo upravni spor
Globoko - Civilna iniciativa (CI) Globoko je predstavila svoje stališče do sklepov Občinskega sveta Brežice, ki je zavrnil njeno pobudo, da občina v zvezi z umeščanjem odlagališča jedrskih odpadkov izstopi iz lokalnega partnerstva z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO). Delovanje civilne iniciative podpira Zveza ekoloških gibanj (ZEG), ki jo vodi Karel Lipič. Medtem ko Lipič ne skriva, daje najbolj smiselno odlagališče NSRAO zgraditi v Vrbini, civilna iniciativa do tega ni jasno opredeljena.
Civilna iniciativa z odločitvijo občinskega sveta, da občina Brežice ostane v lokalnem partnerstvu, kar pomeni iskanje nove potencialne lokacije za odlagališče, seveda ni zadovoljna, sta povedala Anica Erkič in Milan Cizi. Po mnenju Erkičeve so dodatni sklepi, ki jih je predlagal župan, da bi opustili lokacijo Globoko, a hkrati ostali v partnerstvu z ARAO, svetnike zmedli. Po njenem prepričanju niso vsi vedeli, o čem glasujejo.
Milan Cizi zato napoveduje, da se bo civilna iniciativa borila z vsemi pravnimi sredstvi, da izpolni obljubo do občanov, ki so se podpisali pod peticijo za izstop občine iz lokalnega partnerstva. Pravi, da bodo sprožili upravni spor in dokler ta ne bo rešen, ni legitimna nobena poteza občine in ARAO v zvezi z iskanjem nove lokacije. Cizi in Er-kičeva ne verjameta, da bi jo kjerkoli v brežiški občini ljudje sploh sprejeli. Enako skeptičen je predsednik Zveze ekoloških gibanj Karel Lipič, ki zago-vaija mnenje protijedrskih aktivistov Francije, naj odpadke hranijo na mestu izvora, torej ob nuklearki v Krškem.
Cizlje podrobneje utemeljil, zakaj civilna iniciativa sili občino, naj izstopi iz postopka za umestitev odlagališča in se s tem odreče denarja. V pivi vrsti gre za nezaupanje do institucij oblasti in strokovnih ustanov, ki sodelujejo z ARAO. Tako močno nezaupanje se je porodilo ob proučevanju uradnih dokumentov, predprimerjalne študije in nespoštovanja zakonov. “Kriteriji za možno lokacijo so raztegljivi kot harmonika in na takšni podlagi dogovori z investitorjem, ki bi pomenili zanesljivo spoštovanje sklepov, niso mogoči. Ne vidimo garancij, da bi v objektu skladiščili samo nizko in srednje-radioaktivne odpadke, ker se lahko zgodi, da bodo v njem tudi visoko radioaktivni. Pri nas je še vedno preveč balkanskih navad, ko je vse možno”, je prepričan Cizi.
Napovedano referendumsko odločanje o končni lokaciji pa za Cizla ne šteje, ker bi s ponujeno odškodnino pravzaprav kupovali odločitev ljudi: “Odločanje, ko ena stran razmetava malho z denarjem, druga pa nima ničesar, ni referendum.”
Branka Demovšek
V sredo ob polnoči seje iz celuloznih dimnikov Vipapa prenehalo kaditi
Vonj po kavi le še spomin
Krško - Ponedeljkova nočna izmena je v krški papirnici skuhala zadnjo šaržo celuloze. Zaradi tehnološkega procesa, v katerem se proizvodne naprave praznijo z zamikom, so jo prali, prebirali in sušili še v torek. V noči s torka na sredo so zaustavili še lužni kotel in absorpcijski stolp. Včeraj zjutraj so se Krčani zagledali v nebo nad tovarno, ki je bilo po 67 letih brez izpušnega oblaka in nos ni zaznal vonja po praženi kava, kakor so prišleki opisovali duh po celulozi.
Ukinitev celuloze je bila v načrtu ekološke sanacije in tehnološke posodobitve, v katero so lastniki vložili okrog 112 milijonov evrov. Modema papirnica bo kot surovino uporabljala predvsem reciklirana vlakna iz starega papirja in termo-mehansko lesovino. Zaustavljeno proizvodnjo celuloze bosta nadomestila nov in sodoben obrat za predelavo starega papiija ter posodobljen obrat za proizvodnjo lesovine.
Na današnji dan (31.avgust) je na seznamu presežkov 330 delavcev, kar je 36 manj od junijskega seznama, saj si je 36 delavcev od takrat že našlo novo zaposlitev. Pri novih delodajalcih naj bi te dni začelo delati še okoli 30 celulo-zaijev. V naslednjih dneh bo na Zavod za zaposlovanje napotenih 190 delavcev in služba zavoda seje organizacijsko pripravila, da bodo lahko brez pretiranega čakanja uredili svoj status. Na zavod bo potrkalo še 37 tistih, ki jih je Vipap sprejel za določen čas in jim je pogodba potekla. Za ostale družba s Skladom dela, ki ima informacijsko pisarno tudi v podjetju, aktivno išče zaposlitev.
Po podatkih območne službe Zavoda za zaposlovanje Sevnica bi novo zaposlitev že v septembru lahko dobilo 90 presežkov. Pomočnica direktorja Irena Pirc je povedala, da bi se ta številka proti koncu leta lahko povečala, saj novomeški Revoz išče 400 delavcev, pretežno za nočno izmeno, ki jo zopet uvajajo v novembru, nekaj odprtih mest pa je tudi v dnevnih izmenah. Zaposlitev je za eno leto. Na pobudo zavoda so predstavniki Revoza v torek v Vipapu na animacijski predstavitvi povedali, kako poteka proizvodnja avtomobilov in katere sposobnosti so potrebne za to delo. Vodja službe za razvoj zaposlenih v Revozu Judita Ledič pravi, da interesent, ki se prijavi, opravi najprej individualni razgovor, sledijo testi spretnosti in zdravstveni pregled. Če kandidat ustreza, se prične “brusiti” za novo delovno mesto na uvajalnem seminarju.
Ker je Posavje regija, od koder se ljudje tradicionalno zaposlujejo v Novem mestu, so se obdržale in celo na novo uvedle redne avtobusne linije.
Za moške se torej odpira dovolj delovnih mest, je pa vprašanje, koliko presežkov iz Vipapa se bo glede na zdravstveno stanje in subjektivne okoliščine odločilo oditi v Revoz.
■Tako za upravo kot za zaposlene še ni zaključeno vprašanje odpravnin. Te bodo sedaj viškom izplačane po modelu, ki ga zagovarja uprava, torej da se šteje le čas od leta 1996, ko so podjetje kupili novi lastniki. Primer tožbe delavca za jubilejno nagrado, ko je Delovno sodišče v Brežicah naložilo delodajalcu upoštevanje neprekinjene delovne dobe, pa je potrdil stališče sindikata, ki ves čas zagovarja takšen princip tudi pri obračunavanju odpravnin. Sodba brežiškega sodišča še ni pravnomočna in v konfederaciji Pergam so prepričani, da se bo Vipap nanjo pritožil. Mnenja ekspertov o vprašanju kontinuitete, ki ga stroka različno tolmači, na sindikatu niso iskali. Pooblastili so odvetniško pisarno, da je za vsakega vložila tožbo za višjo odpravnino. Tisti delavci, ki niso člani sindikata, prav tako vlagajo tožbe preko svojih odvetnikov.
Odpravnine delavcem za obdobje čeških lastnikov znašajo 600 tisoč evrov. Če bo priznana kontinuiteta pri uveljavljanju zakonskih pravic iz dela, bodo odpravnine znesle dobre tri milijone evrov.
Branka Demovšek
Natura 2000 kot razvojna priložnost podeželja
Podsreda - V Kozjanskem parku je bilo pred dnevi eno od 24 omizij, povezanih z aktualnimi temami na podeželju. Tokratne se je udeležil tudi minister za okolje Janez Podobnik, ki je z direktorjem parka Ivom Troštom vodil omizje z naslovom “Natura 2000 - razvojna priložnost slovenskega podeželja”.
Slovenija ima pod zaščitnim režimom, ki velja za območje Nature 2000, kar 35 odstotkov ozemlja in je po tem fenomen med evropskimi državami. Janez Podobnik je kot minister za okolje med dvema ognjema, ko se izkaže potreba po umeščanju energetskih, infrastrukturnih ali drugih gospodarskih objektov na takšna zaščitena območja. Gospodarstveniki, predvsem energetiki pravijo, da so pri načrtovanju investicij skorajda onemogočeni, ker je preveč prostora pod zaščitnim režimom. Stališče ministrstva je, da ne bi bilo modro krčiti območij Nature 2000, saj smo ena redkih držav, ki je lahko zaradi neokrnjenosti narave sprejela tako ptičjo kot habitatno evropsko direktivo. Zaščitena območja imajo na podlagi izvajanja določenih ukrepov možnost črpati evropski denar. Po drugi strani pa ni nasprotujoče in prepovedano v tak prostor umestiti avtoceste, hidroelektrarne ali vetrne elektrarne, trdi Podobnik, le da je pri načrtovanju in pridobivanju soglasij potrebnih več korakov. Morda so takšni
objekti na območjih z zaščitnim režimom dražji, ker je potrebno preseliti kakšno živalsko gnezdišče ali zaobiti nek naravni spomenik. Natura 2000 pa ne pomeni tako rigoroznega ohranjanja stanja, da bi področja ostajala odrezana od gospodarskega utripa države in s tem onemogočena za podjetniško izrabo danosti, ki jih ta prostor ponuja, poudarja Podobnik kot minister.
Pravi, da večino ozemlja pod režimom Nature 2000 predstavlja gozd, sledijo visokogorje in vode. Površine,
ki so poseljene, pa niso tako obsežne in za tamkajšnje ljudi je priložnost v eko kmetijstvu in s tem povezanim turizmom.
Takšno perspektivo vidi tudi direktor Zavoda za varstvo narave Dario Krajčič, ki stavi na zavezništvo zavoda s kmeti v izvajanju projektov: “Zavod ni sam sebi namen, ampak je dolžan prisluhniti in pomagati ljudem, da bi ostali na teh področjih. Primer je dobro sodelovanje s KS Kapele, ki je v programu LIFE za zaščito jovsov. Kmet-
je dobijo denarno nadomestilo, če ne sekajo dreves z dupli, za kasno košnjo, za čiščenje proti zaraščanju, v stari šoli pa bodo naredili informacijsko središče.”
Direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt prav tako poudarja pomen sožitja človeka z naravo za ohranjanje njenega bogastva. Tako nosi ime Sožitje tudi blagovna znamka Kozjanskega parka s pridelki iz starih travniških sadovnjakov in drevesnice, v kateri načrtujejo vzgojiti sto vrst starih sort jablan in petdeset vrst starih sort hrušk.
Kozjanski park, ki z 200 hektarji površin zajema območje petih občin, letos slavi 25-letnico. Prihodnji mesec bodo jubilej obeležili s prireditvijo, na kateri bo predstavljena dejavnost in rezultati ustanove, ki si prizadeva pečat neperspektivnega Kozjanskega obrniti v priložnost. Naravna bogastva flore in favne tega koščka Slovenije namreč niso zanimiva le mednarodnim raziskovalcem, ampak vse bolj tudi domačim in tujim turistom.
Branka Demovšek
Janez Podobnik in Ivo Trošt
Bogastvo naravne dediščine
Cerklje ob Krki - Posvet, ki ga je skupaj z domačini turističnim društvom pripravila Občinska turistična zveza Brežice, o vrednotah porečja Krke in drugih območij v občini, je pokazal, kako bogata je naša naravna dediščina. In zato je posebej prav, da v okviru projekta Natura 2000 vse lepote kar najmanj okrnjene ohranimo prihodnjim rodovom. To je med drugim poudaril tudi Andrej Hudoklin iz novomeškega Zavoda za varstvo narave.
V svojem strokovnem prispevku je Hudoklin opozoril na naravne danosti v brežiški občini, ki zaobsega-jo gozdove, travnike, mokrišča, mrtvice in njihov živalski svet. Spomnil je na zavarovane Jovse pod Kapelami in na gnezdišča barvitega ptiča čebelarja, katerega število se zaradi rušenja sten v nekdan-
“velikane”, kot so naši nižinski hrasti in lipe, na podzemne jame in čiste potoke, ki pritekajo izpod Gorjancev.
Razpravljavci so opozarjali zlasti na negativne posledice, ki jih lahko v širši posavski prostor prinese gradnja hidroelektrarn, posebej še brežiške in mokriške. Tudi zaradi tega kaže pospešiti pripra-
Posvet v Cerkljah
jem peskokopu Bizeljsko vse bolj zmanjšuje. Kritično je izpostavil razraščanje “solate” v mrtvici Cola pod Prilipami in propad naj večjega slovenskega hrasta - Nujčevega hrasta v Gregovcih. Hkrati je opozoril na bogastvo Krke, v kateri je menda kar 39 vrst rib, na oživljanje živalskega sveta v Vrbini pod Brežicami, na
vo različnih prostorskih dokumentov, zlasti kar zadeva povodje reke Krke in urejanje čistilnih naprav ob njej. Pogumneje bi k reševanju težav morali pritegniti različne sklade, zavode, razvojne centre in naše strokovnjake, saj gre za širše in ne zgolj občinske probleme.
Vlado Podgoršek
Romantična Krka
Prvi korak k urejanju porečja Sotle
Rogaška Slatina - Devet slovenskih občin je pred dnevi podpisalo pismo o nameri za izvedbo projekta “Celovito sonaravno urejanje porečja Sotle”. Med podpisnicami je tudi Občina Brežice. Pismo o nameri so poleg brežiške podpisale še občine Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Namen podpisa je zagotovitev ustreznega sistema čiščenja komunalnih in tehnoloških odpadnih voda s ciljem zmanjšanja onesnaževanja Sotle zaradi odvajanja neprečiščenih odpadnih komunalnih voda in dviga kakovosti vode v prvi kakovostni razred, zagotovitev zdrave pitne vode vsem prebivalcem, zmanjšanje poplavne ogroženosti z izvedbo ustreznih protipoplavnih ukrepov in ureditev Vonarskega jezera po sodobnih načelih v skladu s stanjem tehnike in stroke ter najboljše tehnologije. Podpis bo podpisnicam olajšal izvedbo in dokončanje predmetnega projekta, hkrati pa bo omogočil organizirano in usklajeno pridobivanje sredstev z naslova kohezijskega sklada ter nacionalnih in evropskih razpisov. L.Z.
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Koliko in v kakšen namen je porabljen denar lokalnega partnerstva?
Razen nadomestila občini za izvajanje terenskih raziskav v višini okrog 56 milijonov SIT ARAO pokriva še stroške delovanja lokalnega partnerstva ter stroške neodvisnih študij, svetovanj in preverjanj v zvezi z umeščanjem odlagališča NSRAO. Za stroške delovanja lokalnega partnerstva v občini Brežice je bilo v šestih mesecih porabljenih 5,439 milijona SIT, za neodvisne študije pa 3,301 milijona SIT
Bistvena značilnost lokalnega partnerstva je prilagodljivost pričakovanjem in potrebam lokalne skupnosti, zato so organiziranost, načini in oblike delovanja določeni precej ohlapno. Nasprotno temu pa sta jinanciranje in namenska poraba sredstev lokalnega partnerstva natančno določena. Ker se konec avgusta izteče pol leta delovanja Lokalnega partnerstva Brežice, podajamo pregled porabe sredstev v tem času.
Stroški delovanja lokalnega partnerstva
Stroški delovanja lokalnega partnerstva zajemajo stroške vodstvenega odbora (sejnine in druge z udeležbo na sejah povezane stroške), tajniške in druge administrativne stroške, stroške izdelave in obravnave dokumentacije na zahtevo vodstvenega odbora (poleg neodvisnih študij, svetovanj in preverjanj) ter stroške dela vabljenih poročevalcev, recenzentov, izvedbe predstavitev in okroglih miz. Okvirni načrt porabe sredstev za tekoče leto je bil sprejet na prvi seji vodstvenega odbora.
Ključni namen lokalnega partnerstva je omogočiti učinkovito komunikacijo med občino, ARAO in lokalno javnostjo, še zlasti občanom omogočiti pridobivanje informacij ter izražanje pobud. V ta namen je bilo tudi porabljenih največ sredstev. Za strokovno izvedbo predavanj, na primer za krajane Brežic, Pišec, Kapel, Artič, Globokega in za druge skupine, za predstavitev ugotovitev glede domnevnih odpadkov v rudniku v Dečnem selu ter za izvedbo javnomnenjske raziskave o odnosu občanov Brežic do izvajanja terenskih raziskav na lokaciji Globoko, je bilo porabljenih 1,147 milijona SIT. Za vabila, organizacijo in tehnično izvedbo teh dogodkov pa nadaljnjih 1,089 milijona SIT. Več skupin iz brežiške občine se je odzvalo tudi vabilu na ogled Informacijskega centra o ravnanju z radioaktivnimi odpadki v Brinju pri Ljubljani, kar je stalo 383.000 SIT.
Za delo tajništva lokalnega partnerstva, ki razen dela tajn ika vključuje tudi najem in vzdrževanje prostorov, je bilo porabljenih 1,224 milijona SIT. Za nabavo osnovne opreme, kot na primer računalnik, fotokopirni stroj in drugo, pa 895.000 SIT. Za stroške delovanja vodstvenega odbora oziroma za sejnine in z udeležbo na sejah povezane stroške je bilo porabljenih 700.000 SIT.
Stroški neodvisnih študij, svetovanj in preverjanj
Glede na med ljudmi precej razširjen strah pred onesnaženostjo okolja in posledičnem vplivu na zdravje lokalnega prebivalstva zaradi bližine Nuklearne elektrarne Krško so bile naročene tri strokovne študije. Študijo o pojavnosti raka v občini Brežice bodo za 1,850 milijona SIT izvedli na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Rezultati bodo predstavljeni septembra. Meritve radioaktivnosti v poljščinah in sadju iz brežiške občine ter primerjavo z drugimi okolji v Sloveniji bodo opravili na Zavodu za varstvo pri delu. Cena je 820.800 SIT. Cena ekspertnega mnenja v zvezi z domnevami o odlaganju radioaktivnih odpadkov v Dečnem selu, ki je bilo javno predstavljeno julija, pa je bila 700.000 SIT.
Še neporabljena sredstva
Glede na to, da je bilo za stroške delovanja lokalnega partnerstva v letu 2006planiranih 20 milijonov SIT, v šestih mesecih pa porabljenih 5,439 milijona SIT, lokalnemu partnerstvu v ta namen ostaja še 14,561 milijona SIT. Za neodvisne študije, svetovanja in preverjanja je bilo v teni letu planiranih 10 milijonov SIT, porabljenih 3,301 milijona, torej ostaja še 6,699 milijona SIT.
KRONIKA
Začetek novega šolskega leta
Spet otroci na cesti
Posavje - Čeprav na petek, se letos novo šolsko leto začenja 1. septembra, doslej se je namreč v takih primerih pouk vedno začel v ponedeljek. Poleg učiteljev, šolarjev in njihovih staršev, so se na začetek novega Šolskega leta intenzivno pripravili tudi posavski policisti, ki bodo s svojimi aktivnostmi skrbeli za varnost otrok kot udeležencev v prometu. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s komandirjem Postaje prometne policije Krško Bojanom Bogovičem.
Najprej nekaj statističnih Podatkov o prometnih nesrečah v obdobju od 1.9.2005 do danes, ki so jih povzročili otroci ali so bili poškodovani kot udeleženci v prometu; kaj 0podatki kažejo v primerjavi Z letom prej?
V obdobju od 1. 9.2005 do 19.8.2006 so bili otroci udeleženi v 33 prometnih nesrečah. V njih je en otrok umrl, dva sta bila hudo telesno Poškodovana in pet lažje. Med hudo telesno poškodovanimi oi bilo mladoletnikov, 18 pa jo bilo lahko telesno poškodovanih. Mladoletniki in otroci so bili povzročitelji v 14 Prometnih nesrečah. Podatki kažejo, da je število prometnih nesreč, v katerih so bili Udeleženi otroci in mladoletniki, v primerjavi z letom prej Upadlo, prav tako so se tanjšale posledice, ki so nastale v prometnih nesrečah. Zal Pa je en otrok v nesreči med Potjo iz šole domov umrl.
Katere aktivnosti načrtuje Policija na prvi šolski dan in Prve dni septembra ?
Posavski policisti aktivnosti y aro vanj a najmlajših udeležencev cestnega prometa izdajamo permanentno skozi vse ieto, posebej zgoščeno pa ob Prvih dneh šolskega pouka, kako bo v tem času poostren nadzor nad kontrolo hitrosti ln uporabo varnostnih pasov, Prav tako pa se bo izvajal poostren nadzor nad tehnično drez.hibnostjo vozil (avtobusov in drugih vozil), s kate-Jdrni se prevažajo otroci v šo-°- Posebno pozornost pa bo namenjena tudi opremljenosti °trok z rumenimi ruticami, ki Ulorajo biti nameščene okoli Vfntu, in odsevnimi telesi (v Upčnem času ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po ces-u), enako pa bo posebna pokornost policistov usmerjena v opremljenost koles, koles s Pomožnim motorjem in koles k motorjem, s katerimi se vo-kujo otroci oz. mladoletniki.
Kako morajo staršiposkr-eti za prvošolčke, ki so z ^edbo devetletke ob vstopu v solo stari šele 6 let?
• Otroke mora na poti v vrtec 11 v 1. razred osnovne šole ter ornov spremljati polnoletna Oseba. Spremljevalci so lah-o tudi otroci, starejši od 10 et jn mladoletniki, če to do-°lijo starši. Otroci, ki obis-I uJejo 1. razred osnovne šole, uko prihajajo v območju Utirjenega prometa in v ob-^ °čju za pešce v šolo tudi [^spremstva, če to dovolijo brši, posvojitelji, skrbniki fronta rejniki.
Kako morajo biti opremlje-kolesa in kolesarji - šolarji?
Voznik kolesa mora imeti
ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano na sprednji strani belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani pa rdečo pozicijsko luč. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oran-
Bojtm Bogovič
žne odsevnike, na kolesih pa rumene ah oranžne bočne odsevnike. Kolesarji morajo voziti po kolesarski stezi, če te ni, pa ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Otrok do 6. leta starosti sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. Otrok do 14. leta starosti, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka.
Katera pravila veljajo za osebna vozila, v katerih se vozijo otroci v šolo ali v vrtec?
Med vožnjo morajo biti voznik in potniki v motornem vozilu, na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripeti na način, ki gaje predvidel proizvajalec vozila. Zakon določa, da med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, mlajši od 12 let ali manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnem avtomobilu, v katerem zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, sme sedeti tak otrok le na zadnjem sedežu. Voznik, ki ravna v nasprotju z omenjeni-
mi določbami, je za prekršek kaznovan z denarno kaznijo 30.000 SIT (125,19 evra).
Kako morajo biti opremljeni šolski kombiji in avtobusi za prevoz otrok?
Zakonodaja, ki opredeljuje pogoje za izvajanje organiziranih prevozov otrok, je zaostrena in usmerjena predvsem v zagotavljanje njihove večje varnosti. Izvajalec takšnega prevoza mora izpolnjevati dodatne, zahtevnejše pogoje glede vozila in voznika, ki takšen prevoz opravlja. Skupina otrok je po določbah zakona skupina najmanj petih otrok, ki predstavlja večino potnikov v vozilu. Skupina otrok, sestavljena v zasebnem krogu (družina, sorodniki, prijatelji, znanci), ne pomeni skupine otrok v tem smislu.
Voznik mora biti ves čas v takšnem psihofizičnem stanju, da lahko varno upravlja vozilo. Če naročnik prevoza ali njegov predstavnik sumi, da voznik ni zmožen vame vožnje (prisotnost alkohola ah druge psihoaktivne snovi, utrujenost, poškodbe, ki onemogočajo varno vožnjo in podobno), lahko zahteva, da se pred začetkom ah pred nadaljevanjem vožnje preveri voznikovo psihofizično stanje. Vozilo, s katerim se vozi skupina otrok, mora biti tehnično brezhibno in urejeno, kar mora biti skrb prevoznika in voznika, otroci pa morajo med vožnjo sedeti vsak na svojem sedežu, za kar skrbijo t. i. pedagoški spremljevalci (učitelji, vzgojitelji, trenerji ipd.), ki jih spremljajo.
Najbrž bodo policisti omenjena vozila še posebej nadzirali; kakšne so sankcije za kršitelje?
Kot rečeno bodo policisti opravljali kontrolo vozil, s katerimi se prevažajo otroci, prav tako pa bodo kontrolirali tudi voznike in jih za prekrške kaznovali. Če organiziran prevoz otrok ni označen, je globa 40.000 SIT, če potniki v vozilu stojijo, pa v prometnem dovoljenju ni stojišč, globa znaša 30.000 SIT, če ima avtobus med vožnjo odprta vrata, je globa 30.000 SIT, če avtobus začne voziti, pre-
Med gobarjenjem mislite tudi na avto
Posavje - V tem letnem času se veliko posameznikov odpravi nabirat gobe. Vozila običajno zapuščajo na samotnih poteh v gozdu in se oddaljijo, vozila pa ostajajo nezavarovana. Ker so policisti v zadnjem času na območju Posavja obravnavah več vlomnih tatvin in tatvin iz takšnih avtomobilov, občanom oziroma gobarjem svetujejo, da vozila puščajo v naseljenih krajih, če pa avtomobile pustijo v gozdu ah ob njem, pa naj poskrbijo, da na vidnih mestih v vozilih ni vrednejših predmetov in da so vozila zaklenjena.
den vstopijo vsi potniki, je globa 30.000 SIT, če otrok ni v primernem otroškem sedežu, je višina globe 30.000 SIT. Policisti bomo preverjali vse oblike organiziranih prevozov otrok (redni dnevni prevozi, šolski izleti, vozila klubov in podobno). V nadzor bomo poleg rednih policijskih patrulj vključili še policiste motoriste.
Na koncu še nekaj opozoril glede varnih šolskih poti - kako morajo biti označene, kakšne so dolžnosti šol glede vame poti učencev v šolo in domov?
Policisti pred začetkom šolskega leta pregledamo prometno signalizacijo na cestiščih v okolici šol in o morebitnih nepravilnosti obvestimo pristojne službe oz. vzdrževalce cest. Vsaka osnovna šola mora imeti izdelan načrt varnih šolskih poti, s katerim ob začetku šolskega leta seznanijo oz. nanj spomnijo vse učence in njihove starše. Prav tako je pomembno, da na prvih roditeljskih sestankih učitelji starše opozorijo na najpogostejša nepravilna vedenja, nevarnosti in pravilno ravnanje otrok v prometu.
Jelica Koršič
Varilca ubil udar elektrike
Sevnica - 19. avgusta se je na delovišču prizidka sevniškega zdravstvenega doma zgodila delovna nesreča, v kateri je umrl 50-letni delavec iz okolice Logatca. Pri varjenju kovinske konstrukcije za dvigalo ga je ubila elektrika.
Glavni izvajalec del pri urejanju zadnjega nadstropja prizidka Zdravstvenega doma Sevnica je SL inženiring iz Krškega. Direktor Silvester Lopatic je povedal, da je bil nesrečni delavec iz podjetja DVG Trzin, ki so ga najeli za namestitev dvigala. Kot glavni izvajalec SL inženiring ne nosi odgovornosti za vzrok in posledico te delovne nesreče, kije Lopatica močno pretresla. Njegovo podjetje se doslej s primerom, da bi imel kdo od njihovih poslovnih partnerjev na njihovem delovišču nesrečo s tragičnimi posledicami, še ni srečalo.
Pohcijska preiskava do zaključka redakcije še ni odkrila, kje je prišlo do preboja elektrike, kije povzročila smrt varilca. Ugotovljeno je bilo, da je ta med varjenjem sestopil s podesta kovinske konstrukcije na stopnišču in se zgrudil. Prisotni pravijo, daje tudi zavpil. Sodelavec, kije priskočil na pomoč, mu je iz rok iztrgal varilno pištolo in stekel po zdravnika. Dva zdravnika sta takoj pričela z oživljanjem, žal pa ponesrečencu nista mogla več pomagati.
Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča Krško je odredil sodno obdukcijo, ki je potrdila udar elektrike kot vzrok smrti in izključila morebitno naravno smrt zaradi odpovedi srca. Sedaj prizorišče proučujejo strokovnjaki elektro stroke in kriminalisti, zato so dela na montaži dvigala ustavljena.
S tem dvigalom imajo v Zdravstvenem domu res smolo - smrtna žrtev s preizkušenim trzinskim podjetjem v tej dejavnosti, pred tem pa nerazumno dolgo čakanje na gradbeno dovoljenje za njegovo montažo. Prenova zgornjega nadstropja, kjer bo diagnostični laboratorij, otroški in šolski dispanzer, prostor za patronažno službo, ordinacija splošne medicine, večja multimedijska predavalnica in dva poslovna prostora, je bila zaključena zadnjega maja. S pripravo del za dvigalo pa so morah čakati do prvih dni julija, saj investitorju ni uspelo prej pridobiti gradbenega dovoljenja. Na sevniški upravni enoti so s soglasjem odlašali, čeprav je jasno, da takšna ustanova bolnim in invalidom za dostop do ordinacije in diagnostike ne sme ponujati zgolj klasičnega stopnišča. B.D.
Za dvojno smrt na Medvedjeku potrjena prvotna kazen
Novo mesto - 26. oktobra 2004 seje na Okrožnem sodišču v Novem mestu zaključila obravnava zoper Marjana Pajka iz Grosupljega, ki je bil obdolžen, da je leta 2002 na Medvedjeku povzročil prometno nesrečo iz malomarnosti. V njej sta umrla zakonca Žerjav iz Sp. Pohance pri Artičah, še ena sopotnica pa je bila hudo poškodovana. Zadeva se je zaradi zamenjave senata vlekla dve leti, oktobra 2004 je bila izrečena sodba, na katero pa sta obe strani napovedali pritožbo. Višje sodišče je sodbo razveljavilo in jo vrnilo na novomeško okrožno sodišče, kjer se je glavna obravnava začela znova že maja, vmes so bile sodne počitnice, prejšnji teden pa je bila izrečena sodba, ki je ostala enaka kot prvič.
Če na kratko spomnimo -Marija in Jože Žerjav sta se 18. maja leta 2002 odpravila na maturantski ples svojega sina v Ljubljano. V Renaultu 5 je na zadnjem sedežu sedelo tudi Borisovo dekle. Toda Boris jih na plesu ni dočakal, njihova petka se je za vedno ustavila na Medvedjeku, za vedno pa se je ustavilo tudi srce takrat 52-letne mame in leto starejšega očeta, dekle na zadnjem sedežu je bilo hudo poškodovano in precej časa v kritičnem stanju.
Ko se je zadeva znašla na sodišču in Pajk kot glavni obdolženec, ki je povzročil tako hudo nesrečo, seje začelo zapletati. Pajk je v svojo zgodbo vpletel hrvaškega voznika tovornjaka, ki naj bi s prehitevanjem drugega tovornega vozila izsihl prednost pred njim, zato mu ni preostalo drugega, kot da je zavil na nasprotni vozni pas, po katerem sta se prav takrat pri-
peljala Žerjavova. Čelno trčenje je bilo neizogibno, za Žerjavova tudi usodno. Zaradi omenjene zgodbe je bilo potrebno izvedensko mnenje prometne stroke, ki pa ni bilo v prid obdolženemu. Obramba je kar trikrat zahtevala zamenjavo senata, tako daje do epiloga prišlo šele leta 2004. Sodnik Boris Kodrič zahtevam obrambe po ponovnem izvedeniškem mnenju prometne stroke ni ustregel in je izrekel sodbo leto in pol zapora ter odvzem vozniškega dovoljenja B kategorije za 6 mesecev. Vendar pa z omenjeno kaznijo ni bila zadovoljna nobena stran in sta napovedali pritožbo; zagovornik obdolženega zato, ker je pričakoval oprostilno sodbo in tožilka Nada Černugelj Doltar, kije zahtevala višjo kazen - tri leta zapora; sicer pa je za omenjeno kaznivo dejanje predpisana kazen od 1 do 8 let zapora.
Prejšnji ponedeljek se je
glavna obravnava na novomeškem okrožnem sodišču z izrekom sodbe, zaključila še drugič. Potem ko je bil po odločitvi Višjega sodišča zaslišan še eden od hrvaških voznikov tovornjaka, kot je vztrajala obramba, je sodnik Kodrič izrekel enako kazen kot prvič - torej leto in pol zapora in odvzem vozniškega dovoljenja B kategorije za 6 mesecev ter poravnavo vseh sodnih stroškov. Daje bila za dvojno smrt še enkrat izrečena tako mila kazen, je najbrž vplivala tudi odmaknjenost dogodka in da obdolženec v tem času ni napravil še kakšnega prekrška. Ah bo tokrat sodba obveljala, bo znano v 15 dneh; toliko imata namreč obe strani časa, da se pritožita. Po informacijah pooblaščenca oškodovancev oziroma sinov odvetnika Dušana Medveda naj bi se tožilstvo odločilo za pritožbo.
Jelica Koršič
s ___
SavaCte, 31.8.200jstr;
Obnova brežiške knjižnice se končuje
Brežice - Knjižnica Brežice se je kar nekaj let ubadala z veliko prostorsko stisko; z obnovitvijo starih prostorov in novim prizidkom pa bo teh težav vsaj za nekaj časa konec. Knjižnica je bila pretekli teden zaprta, ker so jo opremljali in selili knjižnično gradivo, od ponedeljka, 28. avgusta, dalje pa je znova odprta in na voljo uporabnikom, uradno odprtje pa načrtujejo v okviru brežiškega oktobra.
Novi knjižnični prostori
Knjižnica Brežice je letos spomladi obeležila 60-letnico delovanja, predvsem zadnjih nekaj let pa se je soočala z veliko prostorsko utesnjenostjo. Ker je osrednja občinska knjižnica, pokriva območje z okrog 25.000 prebivalci, po statističnih podatkih je ob koncu leta 2005 razpolagala z nekaj manj kot 91.500 enotami knjižničnega gradiva, imela je 5616 članov, zabeležili so 117.600 obiskov in preko 320 tisoč izposojenih enot, je povedala direktorica knjižnice Tea Bemkoč. Do leta 2004 so delali na 365 m2, po prenovi in z odprtjem mladinskega oddelka je knjižnica obsegala 650 m2, odslej pa imajo 1400 m2 uporabnih knjižničnih površin, s čimer so zadovoljeni minimalni pogoji, ki po standardih veljajo za splošne knjižnice. V okvi-
Tea Bemkoč
ru knjižnice je tudi večnamenska dvorana v izmeri 270 m2, kije namenjena različnim prireditvam in bralnim večerom, ki jih pripravljajo za otroke in odrasle, ob ustanovitvi visoke strokovne šole za
turizem pa naj bi služila kot predavalnica.
Po novi razporeditvi je v starih pritličnih prostorih mladinski oddelek, takoj pri glavnem vhodu, kije sedaj na drugi strani stavbe - natančneje za dijaškim domom, je oddelek za odrasle z leposlovnimi deli in drugim neknjiž-ničnim gradivom, kot so videokasete, zgoščenke in CD-romi, v prvem nadstropju je v prenovljenem delu večnamenska dvorana, v novem prizidku je prav tako oddelek za odrasle, vendar strokovni del, kjer so odslej na policah poleg strokovne literature tudi strokovne revije za posamezna področja. V prvem nadstropju je posebej domoznanski oddelek, ki ga bodo še dopolnjevali, ter e-učilnica s sedmimi računalniki oziroma desetimi mesti za tiho delo. Celotna investicija z odkupom, dokumentacijo, izvedbo, nadzorom in opremo je ovrednotena na 408 milijonov SIT, od tega je 240 milijonov
SIT prispevala Občina Brežice kot ustanoviteljica, Ministrstvo za kulturo je temu namenilo 128 milijonov, od tega gre 99 milijonov iz kulturnega tolarja, 40 milijonov pa so pridobili preko regionalnega razvojnega programa.
Po besedah Bemkočeve bodo tudi v prihodnje poleg svoje osnovne dejavnosti - torej izposoje gradiva - izvajali različne projekte za otroke in šolarje, še naprej bodo sodelovali z uporabniki s posebnimi potrebami ter pripravljali priložnostne prireditve in razstave, bralne večere in druge krožke za odrasle. V prihodnjem šolskem letu, ki ga je Ministrstvo za kulturo proglasilo za leto kulture, bodo vključeni v projekt za sedmo-šolce “Rastem s knjigo”, oktobra pa v okviru Centra za vseživljenjsko učenje Posavja, ki ima sedež na Ljudski univerzi v Krškem, načrtujejo odprtje središča za samostojno učenje.
Jelica Koršič
Podvoz in most
Dobova, Mostec - Prihodnjo jesen bi se v Dobovi lahko pričela gradnja podvoza pod železnico, če bo v prihodnjem občinskem proračunu denar za omenjeni projekt. Osnutek sofmancerskega sporazuma med občino, ki mora zagotoviti 40 odstotkov sredstev, in prometnim ministrstvom, kjer je denar za ta projekt rezerviran, bo pripravljen do konca letošnjega leta.
Glede na dosedanje aktivnosti bi bilo do takrat lahko pridobljeno gradbeno dovoljenje in odkupljena zemlja. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je bila namreč pravočasno izdelana in na osnovi pripomb predrevizijskega pregleda dopolnjena. Sedaj je objavljen javni razpis za revizijo dokumentacije, ki naj bi bila po napovedi Ministrstva za promet zaključena marca 2007. Vzporedno s postopkom revizije bo občina skušala pridobiti potrebne parcele za gradnjo podvoza. Vse v zvezi z odkupom zemljišč bo urejala pooblaščena firma, s katero bo septembra podpisana pogodba.
Kot kaže, pa se bo uredila tudi prometna čma točka na relaciji Mostec-Dobova, ki jo predstavlja preozek most čez
Gabemico na Mostecu, kjer bo zgrajen nadomestni. Na razpis prometnega ministrstva za oddajo del je prispela le ena ponudba. Ker je za 20 odstotkov presegla po projektantskem predračunu ocenjeno vrednost del, so strokovne službe ministrstva zadevo še enkrat preverile in izračunale, daje bila ocena vrednosti del
podana za 15 odstotkov prenizko glede na realne cene. Omenjena ocena predstavlja dobro osnovo za pogajanja s potencialnim izvajalcem, ki bodo v septembru zaključena. Večino denarja za nov most bo prispevalo prometno ministrstvo, občina pa mora zagotoviti 9 odstotkov vrednosti investicije. B.D.
Upravna enota v novih prostorih
Brežice - Od ponedeljka so brežiškim občanom na voljo pisarne nove upravne enote. V sodobni stavbi že uradujejo in poslujejo, čeprav bo uradno odprtje oktobra ob občinskem prazniku. Z izselitvijo upravne enote bo več prostora na voljo občinskim uradnikom, k njim pa se bo med drugim preselil tudi novi Zavod za podjetništvo in turizem. Pa še bo kaj prostora za oddajanje pisarn najemnikom. V.P.
Pogajanja znižala ceno
gradnje	!
i
Bizeljsko - Osnovno šolo Bizeljsko bosta gradila združeno podjetje WTC & ing. c Kojič ter KOP Brežice. Pogodbena vrednost del znaša dobrih 612 milijonov SIT. Strokovni nadzor bo za dobrih 10 milijonov SIT izvajal Savaprojekt iz Krškega.
“Pot do podpisa izvajalskih pogodb je za objekte, kjer so vključena tudi državna j sredstva, dolga. Občina Brežice je šolo uvrstila v program investicij že leta 1999,” | je ob podpisu pogodb dejal župan Ivan Molan.	i
Razpis za zbiranje ponudb za gradnjo šole je občina objavila konec maja. Prispelo je osem ponudb in vse so bile nepopolne, zato je v skladu z Zakonom o javnih naročilih občina izbor nadaljevala po postopku pogajanj. Končno ponudbo jih je oddalo šest; najugodnejša je bila ponudba, ki stajo skupaj oddala Kojič in KOP. Objekt bosta zgradila za 68 milijonov ceneje od najugodnejšega ponudnika pred fazo pogajanj, ki je postavil ceno dobrih 680 milijonov SIT. Z deli naj bi začeli avgusta, zaključena pa morajo biti do konca julija 2007.
289 milijonov SIT bo zagotovilo šolsko ministrstvo, po prvotnem finančnem načrtu gre v breme občinskega proračuna 400 milijonov SIT, Krajevna skupnost Bizeljsko pa mora zagotoviti 120 milijonov SIT. Glede na doseženo nižjo ceno gradbenih del bo najbrž finančna obveza občine in krajevne skupnosti nekoli-
ko nižja. Občina bo v prihodnjem letu kupila še potrebno šolsko opremo, ovrednoteno na 70 milijonov SIT.
Za dobrih 612 milijonov SIT morata izvajalca porušiti staro montažno šolo, razen telovadnice, na isti lokaciji zgraditi nov objekt s površino 2400 m2 in ga povezati z obstoječo telovadnico, ki v tej
fazi ostane nespremenjena, bo i pa v okviru finančnih možno- ' sti opravljenih nekaj izboljšav. 1
Sola ima skupaj z vrtcem i okoli 180 otrok. Skozi novo l šolsko leto se bodo najmlajši ( iz prve triade prebijati v stari šoti, četrtošolci se bodo vozili , v Kapele, ostali pa v Dobovo.
Vrtec bo deloval v najetih prostorih pri Balonovih. B.D.
Svečan podpis pogodbe
Cvičkova klet v pripravah na trgatev
Krško - Kmečka zadruga Krško se že pripravlja na letošnjo trgatev s sklepanjem pogodb o odkupu grozdja. Načrtujejo odkupiti 2 milijona kilogramov grozdja za cviček po 10 odstotkov višji ceni od lanske.
Letošnja letina bo po oceni glavnega enologa krške kleti Zdravka Mastnaka po količini in kakovosti povprečna. Predvidevajo, da bodo lahko odkupili zadostno količino grozdja, kajti lani so se zaradi ujme srečali s pomanjkanjem grozdja za 40 odstotkov glede na potrebne količine za milijon in pol litra cvička, kar je letna prodaja kleti. Izpad so nadomestiti z odkupom vina iz cvičkovega rajona.
Letošnja suša ni znatno škodovala vinogradom, tako da bo v domačem okolišu grozdja dovolj.
Pogodbe o odkupu v zadrugi sklepajo za pet let zaradi lažjega načrtovanja, ob 270 članih pa lahko grozdje oddajo tudi nečlani, kijih direktor zadruge Janez Zivič vabi k sodelovanju. Krška klet je namreč solidna plačnica v primerjavi z drugimi kletmi, ki imajo slabše cene in bistveno slabšo dinamiko izplačil. Dolg za lansko letino bodo vinogradnikom poplačati do trgatve. Letos nameravajo 30 do 35 odstotkov oddanega grozdja plačati takoj, preostanek izplačil pa bo vezan na dinamiko prodaje cvička.
Klet bo letos cene grozdja zvišala za 10 odstotkov na lansko povprečje, ki je bilo 115 SIT po kilogramu. To pomeni, da bo frankinja dosegla do 160 SIT, bele sorte pa okrog 110 SIT po kilogramu.
Zaradi odlične kakovosti, ki jo dosega frankinja na bi-
zeljsko - sremiškem vinorodnem okolišu, bi ta trta lahko za levi breg vinarjev postala zgodba o uspehu. Frankinja je na nedavnem odprtem prvenstvu štirih držav krški kleti prinesla zlato medaljo. Mastnak ocenjuje, daje zanjo blizu 150 hektarjev odličnih leg, ki so pod skladom kmetijskih zemljišč ter nekaj v cerkveni
lasti in bi jih lahko vinogradniki, ki sprejemajo takšen iz-ziv, zasaditi s frankinjo.
Letošnja trgatev se bo v primeru, če ne bo preveč pa' davin, začela 10 do 14 dni prej kot lanska. Pričakovati je, da se bo trgatev ranih sort začela konec septembra.
Branka Demovšd
Katarina Simončič, Janez Živič in Zdravko Mastnak
Nova metla že pometa
Krško - Odkar je prišel na čelo novomeškega Novolesa član Nove Slovenije in župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk, prihaja v tem velikem podjetju slovenske pohištvene industrije že do prvih sprememb. Med drugim se obeta tudi skorajšnja ukinitev poslovne enote Bor v Krškem. Odločitev je nenavadna zlasti zaradi velikih vlaganj v ekologijo. Ok; rog 80 delavcev naj bi si našlo zaposlitev v brežiški tovarni Pohištvo ati pa se odločilo za prevoz v Novo mesto. V.P*
100 let brežiškega mostu
Brežice - 25. avgusta je minilo 100 let od odprtja mostu čez reko Savo in Krko. Ob tej priložnosti so v prostorih brežiške pošte odprli razstavo razglednic mostu in mesta Brežice od konca 19. stoletja do danes avtorja Franja Gregla, člana društva zbirateljev Verigar Brežice.
Brežiški most leta 1906
Kot v spremni besedi na Priložnostni razglednici pojasnjuje višja kustodinja Vlasta Dejak, je bil most slovesno odprt 25. avgusta 1906, o čemer pričajo stare fotografije in pismo, naslovljeno glavarstvu v Brežicah, ki ga hrani Posavski muzej. Zgradili so ga Avstrijci in je bil takrat tretji najdaljši most v Avstro-ogrski monarhiji. 5 metrov Širok in 524 metrov dolg most je bil do leta 1937 v lasti takratne mestne občine Brežice, ki ga je potem v up-ravljanje prevzela banovina in nato država. Večja popravila na mostu so bila opravljena ieta 1937 in nato 1970, ko je
dobil asfaltno prevleko. Leta 1987 so ga zaradi dotrajanosti za promet zaprli in ga do
leta 1996 temeljito obnovili. Od takrat ponovno služi svojemu namenu, saj po najkrajši poti v eni smeri povezuje štajersko stran z Dolenjsko.
Ob odprtju omenjene razstave razglednic mostu sta predsednik društva zbirateljev Verigar Darko Bukovinski kot tudi brežiški župan Ivan Molan poudarila pomen mostu za Brežice in širšo okolico. Slednji predstavlja enega izmed značilnih obeležij mestnega jedra, prav tako je razglašen za tehniški spomenik Slovenije. Društvo Verigarje ob tem dogodku izdalo tudi priložnostno kuverto s poštnim žigom.
Lidia Zbašnik
Avtor Franjo Gregl je razstavo razglednic predstavil tudi Mežiškemu županu Ivanu Molanu.
Gasilci - veterani letos pod Orlico
BiŠece - Na svojem tradicionalnem letnem srečanju, ki je vsako leto v drugem *Vaju, so se konec minulega tedna v Pišecah srečali gasilci veterani iz vseh prostovoljnih gasilskih društev brežiške občine. Po ogledu nekaterih krajevnih posebnosti je sledil kulturni program in druženje.
. Gostitelji tokratnega srečanja gasilskih veteranov so bili Prostovoljni gasilci iz Pišec, ki °°do čez dve leti obeležili vi-j*°k jubilej - kar 100-letnico Psovanja. Začetki so bili seveda tudi pri njih skromni, glavna naloga je bila varovanje Pred požari, toda z veliko Prostovoljnega dela pobudnikov in tistih, ki so se jim pridružili kasneje, se je društvo Razvijalo, zgradili so gasilski u°m in nabavili črpalko, naprej ročno, kasneje sodobnej-s°> ter gasilsko vozilo. Gasilci Udi v Pišecah veljajo za ljudi, n* so vedno pripravljeni pomagati, so zgled v kraju in vzor 'hladim. Gasilce - veterane so o tej priložnosti pozdravili J°že Pšeničnik v imenu do-Pračih gasilcev-veteranov, žu-
JQs'ilci - veterani na srečanju v Pišecah
Predsednik gasilcev - veteranov Ivan Leskovec
pan Ivan Molan, kije tudi to- sednik Sveta KS Pišece Uroš krat poudaril pomen in zasluge Škof, ki jim je izrekel dobro-prostovoljnega gasilstva, pred- došlico, predsednik Gasilske
zveze Brežice Mihael Boranič ter predsednik gasilcev - veteranov Ivan Leskovec, ki je izpostavil številčno zastopanost in hkrati pozval k minuti molka v spomin na tiste člane, ki jih letos ni več med njimi.
V kulturnem programu sta se predstavili domača Folklorna skupina Duplo in pred kratkim na novo ustanovljena Pihalna godba Pišece, pred srečanjem v večnamenskem domu pa so gasilci - veterani obiskali kovaški muzej pri Podgorškovih, ogledali so si tamkajšnjo cerkev, vaški mlin in pišečko Duplo, kjer izvira Gabemica in od koder vodi
tudi gozdna učna pot. J.K.
Tržna ulica prenovljena v treh mesecih
Brežice - Na javni predstavitvi projekta obnove najstarejse brežiške ulice, Ceste prvih borcev, so prebivalci starega mestnega jedra pohvalili predlagane rešitve ter Društvo za oživitev mesta Brežice, ki je premišljeno in vztrajno snovalo njeno novo podobo. Dela se bodo začela v septembru in če ne bo preveč deževnih dni, bodo zaključena v treh mesecih, zagotavljajo izvajalci.
Prenova Tržne ulice, kot se je včasih reklo Cesti prvih borcev, se bo pričela na pobudo občine. Cesto je potrebno odpreti zaradi zamenjave infrastrukturnih vodov, kar je priložnost, da se po zaključku teh del olepša podobo zaključnega sloja. Ker gre za eno najstarejših srednjeveških ulic v Sloveniji, so morale vse ideje v projektu dobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
V snovanju nove podobe ulice je bilo najbolj aktivno Društvo za oživitev mesta Brežice, ki ga vodi arhitekt Karel Filipčič. Po variantnih predlogih in pogajanjih s spomeniškim varstvom je
sprejeta končna verzija projekta. Pločnik Ceste prvih borcev bo iz jež betonskih plošč velikosti 40 krat 60 cm, robnik bo iz granita, iz majhnih granitnih kock pa bodo tudi vsi uvozi v dvorišča. Vozišče bo asfaltno s sredinsko muldo za odvodnjavanje, ki bo prav tako iz granitnih kock. Drevesa v ulici ostanejo, čeprav je bila prvotna namera Zavoda za spomeniško varstvo, da bi jih odstranili. Postavljena bo nova ulična razsvetljava, s streh pa odstranjene vse napeljave in naprave.
“Usklajevanje je trajalo pet mesecev, a je vredno za lepšo podobo Brežic. Za uspešno sodelovanje se zahvaljujem
Danilu Breščaku z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, županu Ivanu Molanu, predvsem pa občanom, ki so nam bili ves čas v oporo. Prizadevali si bomo, da bo izvedba prenove Brežic dosledno in kakovostno izvedena,” pravi Karel Filipčič.
Preden se bo pristopilo k urejanju ulice, bodo med pošto in sodiščem arheologi odprli jamo za proučitev vhodnih vrat mestnega obzidja. Po dogovorih z občino naj bi raziskave trajale tri tedne do največ meseca dni.
V času obnove ulice bo pretežno veljala polovična zapora za promet, kakšne dni pa bo najbrž tudi popolna zapora. B J).
Naj ne bo vse naprodaj
Sevnica - Začenja se novo lijo o tem problemu. Ena od zo za vrtcem ter tako ubranili . šolsko leto in starši tistih babic šolarja je v strahu za dostop do javne poti, ki ob-otrok, ki v šolo pešačijo, si njegovo varnost celo predla- staja iz kraljevine Jugoslavije, ogledujejo varne poti. V gala, da bi se starši “vzeli sku- kojebilotodšeCimperškovo Sevnici vodi s Planinske ceste paj” in odkupih “vhod” na ste- polje. B.D. brez pločnika najvarnejša pot do šole po stezi za vrtcem, ki se začne nasproti Kopitarne pri večstanovanjski hiši.
V času počitnic pa je dvorišče te hiše dobilo ograjo in tam na javno pot ni več možno stopiti. Ograjo sta postavila stanovalca, ki sta odkupila to občinsko zemljo. Na stezo za vrtcem je sicer še vedno moč priti nekaj metrov naprej po cesti, obremenjeni s tovornim prometom za Kopitarno. Toda starši iz štirih blokov, ki puščajo otroke peš v šolo, se bojijo, da bodo tudi stanovalci sosednje hiše sledili primeru, odkupili dvorišče in postavili ograjo. Apelirajo na občinske službe, naj razmis-
INU dve zlati medalji
Gornja Radgona - 25. avgusta, dan pred odprtjem 44. mednarodnega kmetij-sko-živilskega sejma, je v Gornji Radgoni potekalo mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije.
Strokovna komisija je ocenila 62 prijavljenih eksponatov, s katerimi je sodelovalo 26 podjetij iz Slovenije, med njimi je več let zapored podjetje INO iz Krške vasi, ocenjevali pa so še eksponate iz Avstrije in Italije. V skladu s pravilnikom so jim dodelili. 40 zlatih, 17 srebrnih in 3 bronaste medalje ter 2 priznanji. Najvišji nagradi -naziv šampion - sta bili podeljeni dve in sicer podjetju Zupan iz Maribora za škropilnik VP 200 HYDRO in družbi INDIHAR & Co. d.o.o., za robota za molžo krav VMS. INO pa je prejelo dve zlati medalji za mulčar EURO 280 in mulčar MK-S 225. J.K.
www.volkswagen.si
\
\
Polo.
Za poln prtljažnik prihranka.
Do 305.000 SIT prihranka z ugodnim financiranjem družbe Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o.
Slika je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno. Skupna poraba; 4,5 -7.11/100 Ion. Emisije CO# 122 -1® g/km.
Radanovič Brežice d.o.o.
Černelčeva ulica 5,	jel.: 07/49-92-150
8250 Brežice	Fax; 07/49-92-172
Klemen Žveg-
: Največkrat me šolo peljeta star-, kadar pa imam ožek ah preduro, šačim. Hodim po :zi za vrtcem. Iz akov na Planin-i več otrok dnev-i pešači, ker je la blizu in jih irši ne vozijo. Ce i ta pot zaprta, ; mami ne bo stila peš mimo jpitame po ozki zelo prometni sti brez pločni-
Pogovor s psihologinjo Jadranko Čabraja
poročili so se ...
Vedno imejmo čas za svojega otroka
Brežice - Prvi september - začetek šolskega leta pomeni za prvošolčke prvi stik s šolsko ustanovo. Kot poudarja univ. dipl. psihologinja Jadranka Čabraja, otrok ob vstopu v šolo bolj kot kadarkoli kasneje potrebuje spodbudo, pohvalo in pomoč staršev. O tem, kako otroci doživljajo vstop v osnovno šolo, kako jim pri tem pomaga šola in kaj lahko storijo starši, smo se pred prvim šolskim dnem pogovarjali s psihologinjo na brežiški osnovni šoli Jadranko Čabraja.
Kako prvošolci doživljajo vstop v osnovno šolo?
Otroci se na vstop v šolo odzivajo zelo različno. Nekateri so zelo navdušeni in s pričetkom šolanja nimajo težav, drugi otroci pa so bolj zadržani, plahi, tudi boječi. V vsakem primeru je potreben čas, da se navadijo na nov način dela in red, ki se precej razlikujeta od tistega v vrtcu. Za otroke, ki vrtca niso obiskovali, pa je to novost. Učiteljice in vzgojiteljice (kot drugi strokovni delavec v 1. razredu) si zelo prizadevajo, da bi bil prehod čim bolj blag in neopazen. Otroke na šolsko delo navajajo v uvajalnem obdobju, ki lahko traja nekaj tednov.
Na Osnovni šoli Brežice imamo že nekaj let prakso tesnega sodelovanja z vrtcem Mavrica. Učenci 1. in 2. razreda skupaj s svojimi učiteljicami pripravijo vsebinsko bogate in aktivne ure, na katere povabijo otroke iz vrtca in njihove vzgojiteljice. Na takšnih srečanjih bodoči prvošolci spoznavajo “pravo šolo”, kar jim tudi olajša prehod v 1. razred.
Ob vpisu otroka v 1. razred, na katerega so vabljeni starši in otroci in poteka v mesecu februarju, jim predstavimo šolo, obiščemo učence 1. razreda in sodelujemo pri pouku. Tudi takšen stik s šolo pripomore k lažjemu vstopu v šolo.
Ali držijo trditve, da otroci, ki so predhodno obiskovali vrtec, lažje doživljajo ta prehod kot otroci, ki ga niso obiskovali?
V vrtcu dobi otrok “dodatno hrano” za svojo radovednost, pobude za zelo različne igre in ročne spretnosti, postaja samostojnejši v odnosih z vrstniki in odraslimi zunaj družine. Uči se deliti, sporazumevati in reševati medsebojne konflikte. Ti otroci imajo več možnosti za vzpostavljanje socialnih stikov, kar jim omogoča tudi lažji prehod v prvi razred. Poleg tega so navajeni daljše ločenosti od staršev, saj v vrtcu dnevno preživijo šest ali več ur.
Kako in na kakšen način lahko starši pomagamo otroku, da bo vstop v osnovno šolo čim manj stresen?
Priprava na šolo ne pomeni, da se moramo z otrokom učiti branja ali pisanja črk. Ravno tako ne pomeni, da mora otrok ob vstopu v šolo znati računati. Otroke tudi ni potrebno strašiti o redu in disciplini, ki vladata v šoli, ali s šolskim delom, pred katerim se bodo znašli z vstopom v
šolo. Pogosto nekateri otroci pridejo v šolo prestrašeni. Ko pa ugotovijo, da šola le ni takšen “bav-bav”, se z njimi lahko zgodi dvoje - lahko postanejo preveč pogumni, ali pa se vklopijo v šolski ritem in začnejo uživati v njem. Pogosto pred šolo strašijo starejši bratje in sestre ali njihovi prijatelji. Če imajo starši občutek, da se otrok zaradi tega
Jadranka Čabraja
boji vstopa v šolo, se je potrebno z njim o tem pogovoriti.
Prehod v šolo bo neobremenjen takrat, ko iz vstopa v šolo ne bomo delali velikih dram, kjer se bo prilagajanje razpotegnilo v čas pred vstopom in v čas po vstopu in bo to neprisiljeno pripeljalo so spoznanja, da otrok brez težav obiskuje šolo, kar pomeni, da zjutraj rad vstane, rad gre v šolo, brez posebnih težav opravi domače delo, pripoveduje o doživetjih v šoli.
Kako hitro oz. koliko časa potrebujejo, da se “vklopijo” v novo okolje?
Vsak otrok doživlja spremembe na svoj način. To je odvisno od tega, koliko je na podobne situacije že navajen in kakšne izkušnje ima. Zelo pomembno je, da ga nikoli ne strašimo s šolo. Otroku zagotovimo, da ga bomo po končanem pouku počakali in to obljubo tudi izpolnimo. Ko se bomo ponovno srečali, pokažimo zanimanje za njegove občutke in opažanja.
Za otroka je pomembno, kako bo sprejet v družbi vrstnikov. Veliko mu pomeni, kako ga ceni okolica in njegovi prijatelji, če ga prijatelji izberejo za sovrstnika pri igri in šolskem delu, kar mu da zagon za nadaljnje delo
V skupini se tudi hitro pokaže, koliko je otrok socialno zrel. Skupino prvošolcev sestavljajo različni otroci z različnimi vzorci vedenja. Otroku, ki močno uveljavlja svojo voljo in se ni pripravljen podrediti interesom in pravilom skupine, je potrebno pomagati s pogovorom in konkretnim ponazarjanjem, na primer kako izraziti želje ali reševati konfliktne situacije.
Na kakšen način, s kakšnimi metodami pomaga šolski sistem tistim, ki so težje prilagodljivi?
Pomembno je, da prihaja otrok v šolo z občutkom Varnosti in z občutkom lastne vrednosti. To mu bo v šoli v veliko pomoč, a ne bo zadostovalo. Za občutek varnosti je pomemben tudi njegov lastni prispevek. Otrok hitro začuti, da se bo v šoli dobro počutil, če bo tudi sam udeležen v dogajanjih, če bo napredoval v znanju, se oglašal, se čutil sprejetega.
Učitelj sprejme učenca kot enkratno osebnost z vsemi njegovimi dobrimi in manj dobrimi stranmi. Sodobni načini učenja in poučevanja nudijo učitelju veliko možnosti za razvijanje socialnih veščin in pridobivanje znanja; to so sodelovalno učenje, kjer se učenci učijo drug od drugega, se medsebojno prilagajajo in razvijajo odgovornost zase in za skupino, vaje sproščanja, socialne igre za spoznavanje samega sebe in svojih potreb, medsebojno povezovanje, reševanje problemov in izboljševanje komunikacije.
Pri tem pa ne smemo zanemariti staršev naših otrok, ki so pomemben partner pri reševanju nastalih težav. Poznavanje lastnega otroka, njegovih močnih in šibkih področij, je lahko učitelju samo v pomoč pri reševanju problemov in težav, kijih lah-
ko ima prvošolec ob začetku šolanja v osnovni šoli.
Kako kot psihologinja glede na izkušnje ocenjujete sedanje prvošolčke v primerjavi s tistimi pred leti? So bolj prilagodljivi ali manj?
Prilagodljivost otrok bi težko povezovala z njihovo starostjo. Prvi razred nekdanje 8-letne osnovne šole so obiskovali leto dni starejši otroci, zahteve takratnega 1. razreda so bile drugačne. Sedanji prvošolci so stari 6 let, vendar pa je način dela v 1. razredu - in tudi v vseh ostalih razredih sedanje 9-letne osnovne šole - drugačen, prilagojen starosti, interesom in sposobnostim otrok. Otroci so ob vstopu v šolo bolj sproščeni, radovedni in vedoželjni, z različnimi znanji in interesi.
Psihologinja Čabraja še posebej poudarja, da otrok ob vstopu v šolo bolj kot kadarkoli kasneje potrebuje spodbudo, pohvalo in pomoč staršev. Zato je potrebno, da cenimo njegov trud in uspeh. Kadar pa mu ne gre najbolje, mu stojmo ob strani, posebno takrat, ko je kljub vloženemu trudu doživel neuspeh. In čisto za konec - imejmo vedno čas za svojega otroka. Pokažimo zanimanje zanj, veselimo se z njim in ga spodbujajmo.
Lidia Zbašnik
KOSTAK,
KOMUNALNO STAVBNO PODJETJE D.D., Leskovška cesta 2a, 8270 Krško
obvešča
da bo v občini Krško potekala izgradnja kanalizacijskega omrežja in sicer na relaciji Drnovo - Brege - Zadovinek - Krško. Zaradi tega bo v času izgradnje delno oviran promet na širšem območju lokalnih cest in javnih poti v občini Krško.
Podjetje PRIMORJE d.d. iz Ajdovščine, nosilec investicije, in podjetje KOSTAK d.d. iz Krškega, izvajalec del, opozarjata, da bo promet v območju delovišč potekal izmenično enosmerno.
Udeležence v cestnem prometu prosita, da upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo in navodila izvajalca del.
Promet bo oviran od 16. avgusta do predvidoma 30. oktobra 2006.
Udeležence v prometu prosita za razumevanje.
Brežice
19. avgusta so se v poročni dvorani gradu Mokrice > poročili Leon Zajc in Tanja Plantan, oba z Bizeljskega i ter Branko Golež iz Šmarja pri Jelšah in Urška Žnideršič iz Brežic.
26. avgusta pa so zakonsko zvezo v poročni dvorani ‘ gradu Mokrice sklenili Marko Supančič iz Dobove in ] Mateja Sečen iz Brežic ter Tomaž Venišnik in Mateja Lapuh, oba iz Brežic.
Krško
19. julija sta se v Krškem poročila Jože Hočevar iz Dobrepolja in Anica Katič z Mrtvic.
25.	avgusta sta v Krškem zakonsko zvezo sklenila Alojz Šribar s Senuš, Leskovec pri Krškem, in Rodica Aani iz kraja Sifia, Romunija.
26.	avgusta pa so se v Krškem poročili Andrej Mikolavčič iz Krškega in Sandra Petan iz Ljubljane ter i Kristijan Slovenc in Mateja Rodman, oba iz Lok, Leskovec pri Krškem.
Istega dne sta v Kostanjevici na Krki v zakonski stan stopila Robert Vdovč iz Tomažje vasi, Škocjan, in Darja Kovačič iz Zameškega, Šentjernej.
Sevnica
19. avgusta sta na sevniškem gradu zakonsko zvezo sklenila Dejan Podgoršek iz Kranja in Tamara Kotar iz Ljubljane.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
rojstva v porodnišnici brežice
Marija Molan Brdik je po štirih letih spet bila v brežiški porodnišnici, kjer je, kot pravi, zelo zadovoljna, čeprav seveda komaj čaka petka, ko bo z dojenčkom odšla domov. Tam jo čakata mož Antuš in 4-letni sinek Jan, ki se bratca zelo veseli in mu je tudi izbral ime. Tomaž, ki je pohitel s svojim prihodort1 in družino kar malo presenetil, je ob porodu tehtal natančno 3 kg in meril 51 cm. Sicer pa bo Tomaž gotovo zrasel v zdravega | postavnega fanta, kajti vitaminov mu ne bo primanjkovalo, saj se Molanovi v Arnovem selu ukvarjajo s sadjarstvom. KdJ so mu rojenice položile v zibko, ne bomo ugibali, skoraj gotovo pa bo glede na svoje korenine lepo pel, čeprav mu ob našett1 obisku “ni bilo do petja ”, ampak je sladko spal.
Rojstva od 15. do 29. avgusta 2006
Deklice so rodile: Irena Stopar iz Metlike, Tatjana ČerkuČ iz Bistrice ob Sotli, Ingrid Herakovič iz Mihalovca, SladjarU Hlastan iz Krškega, Mateja Bogolin iz Župeče vasi, Urška Ulčnik iz Bistrice ob Sotli, Vika Pintar iz Krškega, Tadeja Zupančič z Vrha pri Boštanju, Daniela Codret iz Kozjega. Mateja Bizjak iz Sevnice, Nina Dušič iz Blatnega in Romana Pirc z Blance.	^
Dečke so rodile: Simona Gorenc iz Krškega, Tina Macnt iz Brestanice, Katja Klarič iz Brežic, Maida Koprič VehabO' vič z Velikih Malenc, Marija Molan Brdik iz Arnovega sela. Tanja Juršič iz Pišec, Lidija Pirc iz Leskovca pri Krškem ^ Cvetka Ogorevc Sotelšek iz Globokega.
“Svoboda” na Madžarskem
Senovo - Skoraj istočasno, ko so folkloristi iz Artič plesali v Nemčiji, so člani folklorne skupine DKD Svoboda Senovo stu gostovali na Madžarskem. Sodelovali so namreč na 26. mednarodnem folklornem festivalu v Sarvarju. V treh dneh, kolikor sojih preživeli preko meje, so s ponosom in veseljem s plesi slovenskih pokrajin ter pesmijo in glasbo, zaigrano na izvirne instrumente, predstavljali državo Slovenijo, občino Krško in tudi senovško folkloro.
Poleg plesnih nastopov so sodelovali še v povorki po mestu, kjer so se zaradi polnih ulic in prisrčnih pozdravov počutili prijetno domače. Vzdušje v skupini seje stopnjevalo vse do zaključnega nastopa, kjer so se poleg folklornih skupin iz Romunije, s Portugalske, iz Izraela, s Češke, iz Bolgarije, Španije, Turčije in z domačini predstavili na glavnem odru v gradu.
Domov so se vrnili z lepimi spomini, z novimi poznanstvi in z vabiloma za gostovanje v Turčiji in na Madžarskem prihodnje leto. Tudi tokrat seje potrdilo, da ples ne pozna meja, da zabriše razlike med narodi in neopazno združuje. T.P.
Foto: Tone Petrovič
Senovški folkloristi na gostovanju na Madžarskem
Uspel festival kreativne umetnosti
Loka, Sevnica, Razbor, Lisca - Kulturniki iz Loke pri Zidanem Mostu so letos že devetič pripravili srečanje, imenovano KreArt. Zadnji dve leti se z organizacijo prireditve, ki se je iz Loke pri Zidanem Mostu preselila na širše območje Sevnice, ukvarja kulturno umetniško društvo KreArt. To ni tipična kolonija ali Ex tempore, je ob odprtju razstave del, ki so nastala na lanskoletnem srečanju, na gradu dejal eden od idejnih očetov Simon Sernec. KreArt je gibanje, ki je šlo v likovnost v najširšem pomenu besede. Na ustvarjalnih srečanjih namreč sodelujejo tako slikarji, grafiki, fotografi, pedagogi, terapevti, arhitekti in podobno. Letos jih je na Lisci ustvarjalo kar 28. Srečanje umetnikov pa so popestrili trije koncerti na treh različnih lokacijah. N.Č.C.
Foto: Liubo Motore
Idejna očeta KreArta Simon Sernec in Zoran Cvar najbolje vesta, koliko truda je vloženega v tako obsežno srečanje, kot je KreArt. Toda njun trud je poplačan, ko vidita, da je prireditev Uspela in da so na njej sodelovala ugledna slovenska imena. Kled njimi slikar Janez Knez, pa častni gostje - fotograf Janez Perko, Janez Suhadolc in terapevt ter glasbenik Bori Zupančič (nafotografiji ob Cvaru in Sernecu), ki je ob odprtju razstave Zapel in zaigral nekaj skladb.
^ dvorani sevniškega gradu je potekal koncert legend slovenje narodne glasbe, ansambla Beneški fantje. Kdo ne pozna njihovih uspešnic, kot so Rdeči cvet, S kitaro po svetu, Zvezde Žarijo itd. ? Občinstvo je s ploskanjem in petjem spremljalo P ene ške fante, ki so na glasbeni sceni že od leta 1952 in so najstarejši delujoči ansambel pri nas. Njihov prvi pevec je bil Darjan Roblek Matevž, ki je tokrat tudi povezoval program in °bčasno zapel, razpoznavni znak ansambla pa je beneški Slovenec Edi Bucovaz, ki je že dopolnil 80 let. Poleg Bucovza, ki le pevec, Beneške fante sestavljajo še Tomaž Kobol-pevec in solokitarsit, harmonikar Igor Habe, kitarist Peter Ajdič ter baskitarist Jože Prek.
Folklora brez meja
. Brestanica - Na gradu Rajhenburg so prejšnjo soboto peli jn plesali. V okviru prireditev, ki potekajo pod naslovom “Polije na gradu Rajhenburg”, seje zgodila predzadnja - “Folk-'°ra brez meja”, na kateri so se predstavile tri folklorne skupine in sicer DKD Svoboda Senovo, KUD Oštrc, Rude pri Samoboru, in skupina Kormend z Madžarske. Vsaka izmed niih j e s svojim nastopom prinesla med obiskovalce nekaj svoje-§a melosa in Tone Petrovič, ki je povezoval nastope, je dejal, bi prireditev mimo lahko poimenovali tudi “srečanje treh dežel” J.K.
Kot predskupina Fake Quarteta je na Lisci nastopila perspektivna sevniška skupina Trio K, ki jo sestavljajo Beno Košir, Aleš Košir in Matej Keršič. Ker so mladi glasbeniki kvartetu Fake posodili svojega klaviaturista Mateja, jim je vodja Fake Quarteta Igor Leonardi uslugo vrnil in zaigral z njimi.
V okviru festivala KreArtje na Razbor ju nastopila nadarjena Brina s svojo skupino. Brina Vogelnik Saje je umetnica, ki se ukvarja z najrazličnejšimi dejavnostmi. Kot pevka, katere glas je težko pozabiti, skuša slovenske narodne pesmi prikazati in zapeti drugače, sodobno in s čustvenim nabojem. Brina se tako upira stereotipom in zahtevam današnje glasbene industrije. Pri izvajanju programa ji je v izdatno pomoč izvrstna ekipa - Jelena Zdrale - violina, Luka Ropret - kitara, ukulele, Drago Ivanuša - harmonika, Nino de Gleria - kontrabas in Blaž Celarec, tolkala.
“Zapojte z nami”
Artiče - Ljudski pevci iz Artič, ki so prepoznavni pod imenom Fantje artiški, nočejo praznovati svojih obletnic, pravi njihov mentor in vodja Miha Haler in slednje utemeljuje z dejstvom, da teh enajst fantov poje, od kar vedo zase. Pesem je tudi Artičane tako rekoč spremljala od zibelke do groba; odzvanjala je med vinskimi hrami in goricami, pomagala težakom pri delu, veseljačila ob krstu ah poroki, odhajala s fanti k vojakom, izpovedovala ljubezen pod oknom, jokala ob grobu.
^aški folkloristi so tokrat le zapeli.
S Fanti artiškimi je zapel tudi Franc Glogovšek (v sredini), nekdanji artiški “mali župan ”, kot so mu rekli, ko je bil še predsednik krajevne skupnosti.
Fantje artiški so izvirni ljudski pevci, kar pomeni, da pojejo pesmi v popolnoma izvirni oblila, medtem ko dmge tovrstne zasedbe ljudske pesmi pojejo že malce prirejene in so pravzaprav pevci ljudskih pesmi. Eni in drugi so si seveda zelo blizu, saj ohranjajo kulturno izročilo kraja, od koder izhajajo, se večkrat družijo in obiskujejo med seboj. Eno takih srečanj je bilo preteklo soboto v Artičah, kjer se je poleg gostiteljev zbralo šest takih zasedb, pridružili pa so se jim še Trebeški drotarji. Obiskovalci so tako lahko prisluhnili Fantom z vasi iz Škocjana, Kranjskim furmanom in Bodečim Nežam iz Kranja, Ljudskim pevkam z Žejnega, Šmarjetkam iz Šmar-jete in Zarji iz Čušperka in Račne pri Grosupljem. Sicer pa je bil cilj tokratne prireditve “Zapojte z nami”, kar je bilo hkrati tudi vabilo za obiskovalce, da družno zapojejo s pevci. J.K.
MAP0VED1
Prireditve
1.	september
Kostanjek pri Zdolah - dvodnevni festival “Oreng fešta”; gledališka predstava na prostem “Na svidenje nad zvezdami” v izvedbi DKD Svoboda Senovo (ob 20. uri), za tem narodno obarvan “after party” z lokalnim ansamblom DTalinka, ob 22.30
2.	september
Malo Mraševo - praznovanje 100-letnice kapelice Lurške matere božje; najprej bo maša, za tem blagoslov obnovitvenih del,j>redstavitev knjige nekdanjega vaščana, sedaj župnika na Čatežu, Jožeta Packa z naslovom “Spomini živijo”, začetek ob 14. uri
Kostanjek pri Zdolah - drugi dan “Oreng fešte”; pričetek ob 9. uri s športnimi igrami, 11.50 plesna skupina Unique, ob 14. uri plesna skupina Harlekin, ob 16. uri izbor miss mokrih majic, ob 16.30 Slokanja & Unique, 18.20 plesna skupina Akrobatik Breakers, ob 19. uri začetek koncerta - nastopajo skupine Firefly, Memento mori, Spili of ink, Sunshine trip, Aperion in Orlek
8.	september
Sevnica - Balkan žur, ob 21. uri, mladinski center
9.	september y
Sevnica - Rap &hip-hop večer z improvizacijsko skupino Keep out, plesno skupino S’n’H, NasKe in ostalimi, ob 21. uri, mladinski center
Kultura
31. avgust
Sevnica - ob 5. obletnici Lekosove galerije Ana bodo akvareli Hommage Ipusi Rudija Stoparja na posebni prireditvi dobili nove lastnike, ki jim ni vseeno za Savo; ob 20. uri, galerija Ana
6. september
Krško - koncert orkestra Big band Krško pod dirigentskim vodstvom Aleša Suše, ki se bo predstavil z lahkotnejšim (poletnim) programom; ob 19. uri, park (v primeru slabega vremena koncerta ne bo)
Ogled galerij
Brezje pri Veliki Dolini - ogled etnološko-vinogradniške zbirke pod imenom “Vogrinov hram”, ob nedeljah med 15. in 20. uro
Sevnica - stalne razstave, ogled vsak dan med 9. in 14. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro, skupine po dogovoru na GSM 051-348-193, grad
Brestanica - stalne zbirke, grad Rajhenburg, od torka do petka med 9. in 15. ure, ob sobotah in nedeljah med 11. in 15. uro
Brežice - stalne muzejske zbirke in postave, med tednom od 8. do 14.30, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 14. ure, Posavski muzej
stran 10	___________________________________________________________________________________________________________________________________SavaGlas, 31.8.200$
Ozara v Posavju
Ni zdravja brez duševnega zdravja
Posavje - Združenje Ozara deluje v slovenskem prostoru že 12 let, na območju Posavja pa bodo letos obeležili 5-letnico delovanja. Ves čas delujejo na območju vseh treh občin, v Brežicah imajo sedež na Černelčevi, v Sevnici se nahajajo na Glavnem trgu, prizadevajo pa si, da bi prostore dobili tudi v Krškem. Kot poudarja vodja posavske Ozare Katarina Vodeb, je njihov moto delovanja “Ni zdravja brez duševnega zdravja”. Na Ozari pripravljajo tudi izdajo posebne knjige, ki bo namenjena otrokom.
Na območju Posavja izvajajo dva programa in sicer od vsega začetka deluje program PIS, kije namenjen ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki po končanem bolnišničnem zdravljenju potrebujejo pomoč in podporo pri lažjem vključevanju
Katarina Vodeb
v družbo, ljudem, ki se prvič srečajo s stisko in potrebujejo pomoč pri prepoznavanju svoje stiske, in njihovim svojcem. Značilno za programje, da nudijo pomoč in podporo ljudem tudi na terenu, torej v okolju, kjer se počutijo varno (zaradi narave bolezni se je pokazalo, da si marsikdo želi pogovor na svojem domu, kjer se počuti domače in varno).
Program, ki je stekel v letošnjem letu, pa je program “dnevni center”, kije namenjen je ljudem s težavami v duševnem zdravju in služi različnim oblikam preživljanja prostega časa, strokovnemu svetovanju v času obiska, družabnemu življenju in ustvarjalnim dejavnostim.
Vključevanje v programe je prostovoljno in brezplačno. Pomoč nudijo strokovno usposobljeni izvajalci (redno zaposleni in strokovni delavci ter mentorji preko javnih del).
Pomembno je ozavestiti ljudi
Ozarina stalna naloga je preventivno delovanje; gre za to, da spodbujajo telesno in duševno zdravje vseh ljudi. Pomembno nalogo in skrb posvečajo izobraževanju in preventivi. Med slednjo nalogo spadajo vse vrste promocij programa s ciljem ozavestiti in seznaniti s potekom duševne motnje čim več ljudi in tako preprečiti označenost ter izključevanje ljudi s težavami v duševnem zdravju in omogočiti potrebnim, da poiščejo pravočasno strokovno pomoč.
Naslednja pomembna naloga je ozaveščanje ljudi, daje skrb za duševno zdravje pomembna naloga vsakega po-
sameznika, skupnosti in celotne družbe. Poleg krepitve telesnega zdravja ob skrbi za uravnoteženo, zdravo prehrano, ob vzdrževanju telesne kondicije in vsakodnevnem gibanju je prav tako pomembna skrb za urejene, kar se da harmonične odnose in ustvarjanje takšnega ozračja v okolju, kjer živimo in delamo, da se bomo v njem počutili varno, ljubljeni, sprejeti in ustvarjalni.
Na Ozari izpostavljajo pozitivne vrednote, medsebojno podporo in pomoč ter solidarnost, odkrito izražanje čustev. Pozornost posvečajo posamezniku, da v svojem življenju najde smisel in začne prepoznavati in izbirati zanj najustreznejše odločitve in rešitve, da znova prevzema odgovornost.
Na Ozari sledijo smernicam sodobne zakonodaje in tudi akcijski načrt zelene knjige EU poudarja pomen oza-veščanja in preventivnega delovanja za vso populacijo -otroke, mladostnike, posebej mlade družine, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju mlade osebnosti v prvih letih razvoja, za starejše in stare ljudi.
Razširjenost motenj v duševnem zdravju (vsak četrti prebivalec Evrope) in z njim povezanih samomorov predstavlja izredno omejujoč dejavnik, ki načenja že vse pore družbe. Duševne motnje, posebej depresija narašča. Pomembno je, da se z ozavešča-njem ljudi doseže preprečevanje izključenosti prizadetih ljudi in se omogoči njihovo lažje vključevanje v organizirane oblike pomoči. Zaradi
strahu pred stigmatizacijo se namreč iskanja strokovne pomoči ljudje še vedno izogibajo.
Knjiga o duševni motnji za otroke
S situacijo, ko pride do izbruha duševne motnje, je mnogokrat soočen tudi otrok in starši so v zvezi s tem pogosto v zagati. Na Ozari tako pripravljajo izdajo posebne knjige, ki bo namenjena otrokom. Gre za eno redkih knjig za otroke, ki govori o duševni motnji na otrokom primeren in razumljiv način in bo v pomoč staršem, kako razložiti otroku pojav duševne motnje.
Ozara seje odločila za prevod knjige iz flamščine, saj je knjiga v matični Belgiji doživela velik uspeh in bila zelo dobro sprejeta, pa tudi zaradi potrebe po tovrstni literaturi pri nas. Knjiga “Očka nikdar ni utrujen” je napisana kot zgodbica. Dogajanje v njej je postavljeno v zajčjo družino. Glavna junakinja je zajčica Kepica, ki se sooči z očetovo duševno motnjo in jo je tega na moč strah. Več o vsebini ali zaključku naj ostane skrivnost, ker sicer knjiga ne bi bila zanimiva. Gre za vsebino, ki tudi ni namenjena prostemu branju, knjiga se bere otro-
kom v spremstvu staršev. Izdana bo v 1000 izvodih in je ne bo v prosti prodaji. Dosegljiva bo na vseh Ozarinih enotah, pri otroških psihologih, podaijena bo specialnim organizacijam in ustanovam. Ob izdaji knjige za otroke bo Ozara organizirala okroglo mizo.
Prav tako Ozara pripravlja bralne urice za otroke, kjer bo knjiga otrokom predstavljena s pomočjo lutkovne predstave v več mestih po Sloveniji.
Aktivni tudi poleti
Tudi v poletnem času je Ozara organizirala mnogo prostočasovnih aktivnosti; predstavitev Ozare na stojnici ob prireditvi “Brežice moje j mesto”, predstavitev Ozare v ! Sevnici ob pomembni oblet- . niči delovanja RK, kopanje na | bazenu, piknik vseh članov in prostovoljcev ob Krki, piknik na Planini, kulturni večer, posvečen indijanski kulturi, peko koruze, izlet v Prekmurje, obisk koncerta...
Ob bližajočem se praznovanju njihove 5. obletnice pa v Prosvetnem domu Brežice 10. oktobra ob svetovnem dne- \ vu duševnega zdravja priprav -ljajo dobrodelni koncert.
Lidia Zbašnik
Na Ozaro se lahko obme vsakdo, ki je v stiski in situacijo sam tako definira, si želi pogovor, informacijo, strokovno pomoč in podporo, druženje, ustvarjanje, si želi miselne prezaposlitve, učenja različnih spretnosti, pridobivanja samozavesti, pozitivnih vrednot, spoznavanja sebe ali drugih. Posameznik se lahko vključi v dnevni center, kjer lahko od 8. do 16. ure ob delavnikih preživlja svoj prosti čas, se udeležuje različnih delavnic, si načrtuje dnevne aktivnosti, spoznava nove ljudi, se uči ah zabava. Vključenim je v času obiska na voljo strokovna pomoč in podpora zaposlenih. Lahko obiskuje skupino za samopomoč, kjer potekajo tedenski pogovori, člani si medsebojno pomagajo in izmenjujejo svoje izkušnje.
Ljubitelji motorjev preživeli vikend v Posavju
Velike Malence - Štiri-najstič zapored so prizadevni člani Moto kluba Škorpijon organizirali srečanje motoristov, ki prihajajo k njim iz vse Slovenije in iz sosednjih držav. Navdušuje jih izmenjava izkušenj, odlična organizacija, lepo naravno okolje in predvsem druženje z vabljivim programom.
Po besedah podpredsednika kluba Srečka Praha se je letos na livadi ob Krki na Velikih Malencah zbralo najmanj 550 motoristov, med katerimi je bilo tudi veliko ljubiteljev jek-
Srečko Prah
lenih konjičkov celo iz Nemčije, Švice, s Slovaške in seveda iz vseh sosednjih držav.
Dva dni so se motoristi iz okrog 40 klubov družili ter pomerili v različnih igrah. Sodelovali so v dolgi povorki, v panoramski vožnji od starta na Malencah skozi Brežice in Artiče do Krškega ter se vrnili na prireditveni prostor. Tam so nadaljevali veselo srečanje ob glasbi, uživali so ob polnočnem striptizu ter se nekateri v zgodnjih urah celo osvežili v čisti, a hladni Krki.
Motorji privlačijo tudi najmlajše.
Vlado Podgoršek
Rekreativni Skok na Lisco
Sevnica - Kolesarsko društvo Sevnica je organiziralo že 15. kolesarsko dirko Skok na Lisco, ki je namenjena rekreativnim kolesarjem. Desetkilometrske zaprte vožnje iz Sevnice do Brega, ki se je nadaljevala do Tončkovega doma na Lisci - gre za 9,3 km dolg odsek z višinsko razliko 700 m - se je udeležilo 86 kolesarjev.
Start v Sevnici
Jubilejna 15. dirka je bila tudi najhitrejša doslej. Najhitrejši rekreativec v kategoriji do 33 let je bil Dejan Vračič iz Maribora s časom 28 minut 39 sekund. Najhitrejši udeleženec v kategoriji nad 33 let je bil Miran Cvet iz Hrastnika (29:06). Najhitrejša v ženski kategoriji je bila Silva Homan iz Žabje vasi (53:54). Med Posavci je bil najhitrejši Borut Tomše iz Brežic (33:21), najhitrejši Sevničan pa Izidor Hočevar iz Krmelja (36:36). Najmlajši udeleženec kolesarske dirke je bil 15-letni Aljaž Hočevar iz Krmelja, ki je dosegel čas 38 minut 39 sekund.
Najstarejši tekmovalec, 73-letni Jani Janežič, iz Kolesarskega društva Rogla pa je za progo porabil dobro uro. N.Č.C.
Uspešna
akcija
Krmelj, Sevnica - Krvodajalstvo lahko označimo kot najbolj množično solidarnostno dejavnost v Sloveniji. S svojo dolgo tradicijo opozaija, da kri pomeni življenje in da zato nima cene. In tega so se prav gotovo zavedali številni krvodajalci, ki so se udeležbi krvodajalske akcije, kije potekala 21. avgusta v Osnovni šoli v Krmelju ter 22-in 23. avgusta v Osnovni šoliv Sevnici. Akcijo je organiziralo območno zdmženje Rdečega križa Sevnica Osebno je bilo pozvanih blizu 1500 aktivnih krvodajalcev, odzvalo pa se jih je kar 380. Med krvodajalci j6 vse več novih mladih krvodajalcev, kar je zelo pohvalno in spodbudno. L.Z.
Kultu rno-turistični dan
Brežice - Občinska turistična zveza Brežice in Posavski muzej sta s predavanjem “Kelti oh sotočju Save in Krke” še enkrat opozorili na keltsko pleme Tavriski, ki so ob obeh rekah živeli okrog leta 200 pred naših1 štetjem, in se zadrževali poldrug0 stoletje. Razstavljene arheološki najdbe iz okolice Dobove h1 nekdanjega sejmišča Brežice & tudi po mnenju strokovnjakov enkratne, podobnih dokazov naš6 preteklosti pa ni niti v evropskeh1 proštom. V.P.
ZANIMIVOSTI, NASVETI
za mlade...
moda

Aktivne počitnice
v Že sam naslov pove vse! Čeprav so bile počitnice aktivne, smo se zelo zabavali.
Organizatorke aktivnih počitnic - članice DPM - so organizirale pohod k etno-loško-vinogradniški zbirki Vogrinov hram. Pred našo šolo smo se zbrali ob 9. uri. Pot nas je vodila od osnovne šole pa vse do Brezja, kjer so nas pričakali člani Društva prijateljev podeželja svetniki. Bili so zelo prijazni in razložili so nam, kaj so včasih uporabljan za pridelavo vina, tudi pogostili so nas in nato smo se nekaj časa skupaj zabavali - eni pri igranju nogometa, spet drugi pri badmintonu. Svetniki pa so nam za spomin podarili frizbije, na katerih je bil narisan Vogrinov hram. Odpravili smo se nazaj proti Šoli, kjer so nam “tovarišice” razdelile sladolede. Domov smo se odpravili okrog pol-
dneva.
Naslednji dan pa sta nas obiskala gospa Rožman in njen sin, ki sta nam mnogo
povedala in pokazala o fotoaparatih. Najprej smo pokuka-
li v zgodovino; gospa Rož-manova nam je pokazala, kako so delali fotografije pred 120 leti. Slikali so kar z navadno
škatlo! No, ne ravno navadno... Nato pa je na dan privlekla fotoaparat, ki je star okoli 100 let. Razložila nam je, kako je deloval, kakšen film so imeli... Naslednji fotoaparat, ki nam ga je pokazala, pa je bil komaj kaj večji od očesa! Potem pa je na vrsto prišlo fotografiranje s profesionalnim fotoapartom. Naredili smo nekaj skupinskih fotografij, slikali smo tudi drug drugega! Na koncu pa smo si še vse fotografije ogledali in izpadle so prečudovito! Tudi gospa Rožman je imela za nas spominke -razglednice, na katerih je bila slika Brežic, ki jih je poslika-
la sama. Lepo smo seji zahvalili za prijetno preživete urice ter ob sladoledu odšli domov.
Zadnji dan je bil nadvse zanimiv dan - lahko smo si sami izbrali, kaj bomo delali - ali plesali ali delali izdelke iz das mase. Za ples so se odločile samo punce, fantje in nekatera dekleta pa so odšli na likovno delavnico. S plesno učiteljico Saro iz Plesne šole Lukec smo sestavili koreografijo na pesem poletje v školjki. Potrebno je bilo kar nekaj vaj, da smo znali koreografijo kolikor toliko zaplesati. No, naposled smo le presodili, da že kar znamo in zaplesali smo pred likovniki. Ti so bili nad plesom navdušeni. Nato pa smo plesalci odšli pogledat izdelke. Bili so prečudoviti! Skupaj smo se odločili, kaj bomo podarili gospe Rožman, Društvu prijateljev poddeželja svetnikom, pa tudi gospodična Sara si je izbrala en izdelek. Vsi, tako plesalci kot likovniki, smo se izkazali.
Tako! En, dva, tri in aktivnih počitnic je bilo konec. Ob koncu naj se v imenu vseh učencev, udeležencev aktivnih počitnic, zahvalim za čudovito preživete počitniške dneve vsem, ki so nam jih omogočili, v upanju, da se naslednje počitnice spet srečamo.
Anja Cimski, učenka 9. razreda OŠ Velika Dolina
Sejem šolskih knjig
Brežice, Krško - Pred Agencijo za mlade Punkt v Brežicah in Krškem bo v soboto, 2. septembra, od 9. do 12. ure potekal tradicionalni “Sejem šolskih knjig”, ki ga pripravljajo Mladinski center Krško, Agencija za mlade Punkt, Dijaška skupnost Posavja ter novoustanovljena poslovna enota MC Krško Bivak Senovo. Sejem pripravljajo že petič, letos so ga zaradi vse večjega interesa še razširili na Senovo in sicer bo zadnji sejemski dan potekal pred Bivakom v soboto, 9. septembra, od 10.30 do 12. ure. Poskrbljeno bo za stojnice in sezname šolskih knjig, ki jih J različne šole predpisujejo. Če mladim prodajalcem morda ' jie bo uspelo razprodati svojih zalog, bodo tudi tokrat lahko knjige pustili v Punktu, kjer jih bodo informatoiji prodajali še od 4. do 6. septembra.
8
Republika Slovenija
UPRAVNA ENOTA BREŽICE
8250 Brežice, Cesta prvih borcev 18, p.p.141 Tel.:07/49-91-550, faks:07/49-91-599
e-mail: ue.brezice@gov.si
"Upravna enota Brežice obvešča uporabnike svojih storitev, da od ponedeljka/ 28.8.2006, posluje na novi lokaciji Cesta prvih borcev 24 a, Brežice.
Hkrati vam sporočamo, da ostajajo telefonske številke in uradne ure upravne enote nespremenjene."
07/49-91-250
na/točnifce je cenejši!
SMtMKS
»ost DOBE,
iUHSSSSSSii
mr ■
Veliki pohod
Film je posnet po resničnih dogodkih; leta 1942 Japonci napadejo Filipine. Brez obljubljene pomoči ameriška vojska ne zdrži neprestanih napadov japonske vojske, ki seji preda 70.000 vojnih ujetnikov. Japonci so ujetnike gnali na okrutni 96 kilometrov dolg marš, v katerem je umrlo 15.000 vojakov. Marš seje v zgodovini zapisal kot Battamski marš smrti. Napad 6. bataljona komandosov na Cabanatuan je zgodba o največji reševalni akciji v ameriški zgodovini. V akciji je majhen vod komandosov v 2. svetovni vojni herojsko tvegal svoja življenja, da bi rešil zajete soborce
H

Syriana
Briljantno, ognjevito in eksplozivno - naftne zaloge so velik zaslužek. Dokazi razkrivajo korupcijo, ki se širi od Foustona do Washingtona in naprej na Bližnji Vzhod. V smrtonosno mrežo se vpletajo industrijalci, princi, vohuni, politiki, delavci na naftnih vrtinah in teroristi. Film z vrhunsko igralsko zasedbo vam zasužnji misli in živce že na začetku in ne popusti vse do krvavega konca.
Usodna nesreča
Provokativen in pogumen pogled na zapletenost rasnih sporov v Ameriki. Film, ki bo vsakogar prisilil, da se zazre v svoje predsodke. Na bojišču rasnih sporov ni nihče varen. Nihče ni imun na bes, ki je gonilo nasilja - in ki spreminja življenje. Film prikazuje življenje po največjem terorističnem dogodku v zgodovini ZDA, drama raziskuje strah in licemerstvo iz perspektive likov, ki vstopajo in izstopajo v življenja drugih.
ACA I; 1 M Y A VV A P DS
BEST PICTURE
(mm »m sGnw*w*tci\n<uM>4ft'./
m
mm' "8
... *: k
M ie
£> • "-A-
C
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Ker za novo kolekcijo oblačil jesen/zima še ni čas, poletje pa tudi več ni aktualno, se posvetimo spodnjemu perilu, ki je za ženski svet vedno aktualen. Prišle so nove kolekcije mladostnega, drznega in modnega perila Cheek by Lisca. Za mlade in modno ozaveščene, pa tudi za starejše z mladostno modno dušo! Vsaka stvar se začne od znotraj, torej preden si omislite nov slog, nove kroje, barve, skratka nova oblačila, ne pozabite, da tudi pod njimi morate biti urejeni!
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACIJ AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
TEL: 07/49-66-044, GSM: 031-681-401
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
RAZVEDRILO
OVEfl
Teden bo sproščujoč, vendar poln obveznosti, ki jih boste zlahka reševali. Previdnost pri večjih projektih vseeno ne bo odveč. Preživeli boste nekaj prijetnih dni s tistimi, ki so vam blizu in ste jih zaradi obveznosti zanemaijali.
BIK
Več ambicij boste pokazali v sredini tedna, pri služenju denarja vas ne bo ravno spremljala srečai teden pa ne bo primeren za zapravljanje. Čustvene težave lahko vašo telesno občutljivost še povečajo.
DVO JČKft
V prihodnjih dneh vas čaka stabilno življenje in poslovni uspehi. Če boste hoteli, vam bodo prijatelji z veseljem pomagali. Konec tedna vas lahko čaka prijetna, krajša pot v dvoje, zabavno bo. Ne pozabite na rekreacijo.
RAK
Ne pustite se prevzeti tujim vplivom, lahko boste imeli težave. Pozitivno stališče do življenja vam bo dalo nov zagon, konec tedna pa bo rezerviran za razne užitke. Vaša zavrtost lahko prepreči lepe trenutke v dvoje.
LEV
Živčne napetosti vas bodo utrudile, dnevi bodo sicer živahni, vendar bo vaša neučakanost presegla meje. Počasnih korakov niste vajeni, pa bodo potrebni, saj se vam sicer lahko zgodi kaj nepredvidljivega.
DEVICA
Brezkompromisni boste pri delu, pri čustvih pa bolj popustljivi. Pred vami so dnevi za novosti, povezane z domom in okolico, preveč boste predani čiščenju, delu, lahko pa vas preseneti obisk dobre kolegice.
TEHTM1CA
Veliko lažje boste prenašali spremembe in ko se bodo nagrmadile razne novosti, se boste znašli v vsakem položaju. Pomoč drugih boste z veseljem sprejeli. Obstaja možnost zapletov z nadrejenimi osebami, pazite na besede.
ŠKORPIJON
Ne bo veliko časa za prijatelje, saj boste vpeti v razne projekte. Ker boste predani delu, ne boste opaziti, kako se v odnosih umikate. Premalo čustev in razumevanja za druge bo, saj boste bolj skrbeti za lastno zadovoljstvo.
STRELEC
Večje odločitve naj zorijo počasi, naj se vam ne mudi. Svoje razpoloženje boste težko držati pod kontrolo, konec tedna pa lahko popustijo prav vse zavore, kar lahko prinese novo simpatijo. Uživajte v spremembah!
KOZOROG
Bolj se boste nagibati k svobodnemu odločanju v partnerstvu, kar lahko povzroči spore med družinskimi člani. Nasprotni spol vas bo močno zanimal, tudi vezane. Lahko pride do
zoprnih vprašanj o zvestobi.
VODINAR
Gojiti boste iluzije in glava vam bo plavala v oblakih. Pripombe domačih boste preslišati, od njih pa boste zahtevati, da poslušajo vaše visokoleteče načrte. Dogovori o novih postih bodo počasni, a jih boste morati zaključiti.
RIBI
Potrebe se ne bodo zmanjševale, zahteve bodo rasle, s tem pa tudi razni zapleti. Poleg rednega dela lahko postrani še kaj zaslužite, ati se dogovorite za projekt, ki vam bo vzel precej časa in dal veliko zadoščenja. Vikend bo živahen.
sto, d.o.o.
> 860 872
faks:	07/39 30 870
e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
/■</
<V V
^7
v ^

Hfe	C' ... na Dolenjskem,
v Beli krajini in Posavju
MAGRADMft KRIŽANKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGias za pravilno rešitev, prejmejo:
1. nagrada - knjižna nagrada Zvonko Ilovar,
Cankarjeva 8a, 8250 Brežice
2. nagrada - zgoščenka Franja Pinoza,
Drožanjska 30a, 8290 Sevnica
3. nagrada - majica Mateo Šeparovič, Kocbekova 22, 8250 Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
BLISK, LAVOR, AVALA, GA, ZJ, KŠ, SA, VIC, SRP, OLJNICA, TAORMINA, AR, POLRESNICA, BAJT, KACET, IOS, RAKEK, ODCVET, SRT, SLA, VOLONTER, LA, JEREMIA-DA, ANVAR, ŠANTAČ
Geslo:
KRALJICA ŠPORTOV
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 8.9.2006, na naslov:
SavaGias, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
Kino servis Brežice
Četrtek, 31.8., petek,
1.9.,	sobota 2.9. in nedelja,
3.9.,	ob 18.30 Garfield 2, komedija, in ob 20.30 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja, akcijski film.
Kulturni dom Krško
Petek, 1.9., ob 18. uri Hitri in drzni: Tokio Drift, akcijski spektakel, in ob 20. uri Podzemlje: Evolucija, akcijski znanstveno-fantastični film; sobota, 2.9., ob 18. uri Slikati in ljubiti, komedija, in ob 20. uri Podzemlje: Evolucija; nedelja, 3.9., ob 18. uri Hitri in drzni: Tokio Drift; petek, 8.9., ob 18. uri Superman se vrača, akcijski znanstveno-fantastični film, in ob 20.45 Divji in zadeti, biografska glasbena drama; sobota, 9.9., ob 18. uri Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja, komična akcijska pustolovščina, in ob 20.30 Superman se vrača; nedelja, 10.9., ob 18. uri Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 1.9., ob 20. uri Matador, komedija; sobota, 2.9., ob 20. uri Poseidon, akcijski film; petek, 8.9., ob 20. uri Ulični tango, plesna drama; sobota, 2.9., ob 20. uri Gospodar vojne, triler.
RECEPT	V 5m Dnii
Pretlačena krompirjeva juha s porom in smetano
Sestavine:
800 g krompirja 4 srednje veliki pori 1,51 zelenjavne osnove 60 g masla
1,25 dl sladke smetane 1 žlica olivnega olja sol
beti poper v zrnu muškatni orešček
Postopek:
Zelenjavno osnovo pristavimo, zavremo in pustimo na toplem. Por očistimo in operemo. Nekaj rumenega do svetlo zelenega dela narežemo na tanke rezance, beti in rumeni del pa na kolesca. Krompir, razen enega večjega, operemo in olupimo. Narežemo ga na kockice, v posodi segrejemo 50 g masla, na katerem narezan por nekoliko podušimo. Dodamo narezan krompir in med občasnim mešanjem dušimo še nekaj minut. Dušeno zelenjavo zalijemo z vročo zelenjavno osnovo. Začinimo s soljo in nastrganim muškatnim oreščkom, pokrijemo in počasi kuhamo 30 minut.
Prihranjen krompir olupimo in narežemo na kockice. V ponvi segrejemo olje in preostalo maslo. Na maščobi krompirjeve kockice temeljito prepražimo. Juho odstavimo in pretlačimo
paličnim mešalnikom. Pristavimo, prilijemo sladko smetano, na hitro zavremo in
začinimo s sveže mletim belim poprom. Odstavimo. Juho nalijemo v segrete jušne krožnike ali skodelice. V juho vložimo prepražene krompirjeve kockice, vse skupaj pa potresemo z narezanim porom.
Pečena paprika s sirovim nadevom
Sestavine:
4 svetle paprike 4 žlice olja
sirov nadev
160 g fete 1 dl kisle smetane 1 jajce sol
Postopek:
Pečico segrejemo na 200° C. Paprike operemo in obrišemo. Suhe paprike zložimo na rešetko v segreti pečici. Pečemo jih toliko časa, da postane koža temno rjava. Pečene paprike zložimo v posodo. Pokrijemo jih s pokrovko in pustimo 10 minut. Feto položimo v skledo in zdrobimo z viticami. Dodamo jajce, kislo smetano in sol ter gladko razmešamo.
Pečico segrejemo na 180° C. Paprike podolžno prerežemo in razpremo oziroma naredimo vanje nekakšne žepke. Iz paprik odstranimo semenje in bela rebrca, nato pa jih nadevamo s pripravljeno sirovo zmesjo. Nadevane s prerezano stranjo proti vrhu zložimo v ognjevaren pekač; prerezan del stisnemo skupaj. Paprike posolimo, pokapamo z oljem in za 30 minut potisnemo v segreto pečico. Vročo jed postrežemo z dobrim domačim belim kruhom, lahko pa tudi s sezonsko listnato solato.
Feta je beti grški sir, pripravljen iz ovčjega, lahko tudi iz mešanice ovčjega in kozjega mleka. Za sir sta značilna rahlo kiselkast okus in nezgrešljiva aroma.
ŠPORT

ftVTonoBiuzE/n


kolesarstvo
Vodlan na svetovnem prvenstvu
St. Johan - V Avstrijskem St. Johanu na Tirolskem je potekalo svetovno prvenstvo za veterane v kronometru in cestni dirki. Med več kot 2000 kolesaiji iz 24 držav sveta je Slovenijo zastopalo 12 kolesarjev in dve kolesarki. Slovenske barve je zastopal tudi Dušan Vodlan, ki se je med nekdanjimi profesionalci odlično odrezal. Kljub slabemu vremenu in vetru se je pogumno spopadel z 20 kilometrov dolgim kronometrom. V kategoriji 50 do 54 let je z zelo dobrim časom za rekreativnega kolesarja (33 minut in 3 sekunde) na koncu zasedel 54. mesto.
tenis
Prvenstvo do 16 let
Krško - Pretekb vikend je na igriščih Teniškega kluba Krško
SavaGfc, 31-8.2006
potekalo odprto prvenstvo do 16 let za fante in dekleta. Na turnirju je sodelovalo 39 fantov in 22 deklet iz vse Slovenije.
V konkurenci fantov je bil najboljši drugi nosilec turnirja Aleksander Grešak iz Teniškega kluba Laško. Med nežnejšim spolom je bila najboljša prva nosilka Dalila Jakupovič iz Teniškega kluba Portorož.
Izmed predstavnikov Teniškega kluba Krško seje najbolje odrezal Sebastijan Jankovič, ki po poškodbi še vedno ni dovolj okreval. Po zmagi v prvem krogu proti osmem nosilcu turnirja je Sebastijan v drugem izgubil z izidom 0:2 proti sovrstniku iz Maribora.
. Ko vidiš Micro, ne veš, ali to res avtomobil ali gre za v°zilo, s katerim se je iz dis-neyevega filma pravkar pribijala “Miki miška”. Pa ni ta-bMali uporaben avtomobil-ek ne gre podcenjevati. Nje-®°Va edina “mačo” hiba je ig-va, srčkana oblika!
Povsem uporabnih do pet edežev je zaprtih v lepo, Pfedvsem pa izredno avtorsko
jnikovano karoserijo, ki ne
slede na skromne zunanje iz-ponuja prostorno not-J*nj°st. Pri tem ji zelo po-^aga pomična zadnja klop in eveda zaokrožena streha, ki Pastor razvije v višino in ta-
Stnogljivosti:
' Pajvišja hitrost 167 km/h 'Pospešek0-100km/h: 13,5 s ' Poraba po podatkih proizvajalca: 7,4/5,1/5,91/1 OOkm lastno povprečje:
M 1/100 km
Internetna izdelava fotografu
Povečave
velikih formatov izdelujemo do dimenzije 110x200 cm.Ponnjamo vam ugodnosti pri izdelavi fotografu za razstave.
'J?Iagovalci turnirja v malem nogometu
Najboljši na turnirju v odbojki na mivki
Zaključek poletnih športnih vikendov
Brestanica - Veliki finale letošnjih Poletnih športnih vikendov seje tudi letos zgodil na igriščih ŠRC Bazen Brestanica. Pomerilo seje najboljših osem ekip letošnjih Štirih kvalifikacijskih turnirjev v malem nogometu, košarki ter odbojki na mivki za fiioške in ženske. Klub veliki tekmovalnosti ekip je zaključno prireditev zaznamoval tudi družabno zabavni del, v katerem so bile organizirane različne nagradne igre za vse obiskovalce, paintball die hard liga, tekmovanje v metanju na koš s centra igrišča in obijanje, nastop Telovadnega društva Sokol iz Brežic in Plesne skupine S’n’H iz Sevnice, ekshibicijska tekma v ntalem nogometu med ekipama Občinski svet Krško :
Ženski nogometni klub Krka - tekma se je končala brez zmagovalca z izidom 2:2 -ter večerna zabava na Bazenu Brestanica s Sašom Pipi-čem.
Na petih prireditvah se je letošnjih Poletnih športnih vikendov udeležilo čez 1300 rekreativnih športnikov. Podeljen je bil skupni nagradni sklad v vrednosti čez 2 milijona SIT. Glede na udeležbo in interes predvsem mladih je organizator, Mladinska športna zveza Posavja, skupaj s partnerji, Klubom posavskih študentov, Mladinskim svetom občine Krško, Športnim društvom Reaktor in KMN Zvezda Krško ob zaključku vse prisotne pozval k Poletnim športnim vikendom 2007. L.Z.
Najboljši na turnirju v košarki
Ženski nogometni klub Krka in ekipa Občinskega sveta Krško
Zmagovalci poletnih športnih vikendov 2006:
mali nogomet:
1.	mesto: Slabiči (Sevnica)
2.	mesto: Sladič (Novo mesto)
3.	mesto: Udine (Krško)
košarka:
1.	mesto: Mesarstvo Jeler (Krško)
2.	mesto: LD Inženiring (Brežice)
3.	mesto: Tržišče
odbojka na mivki za ženske:
1.	mesto: Magro MZG (Grosuplje)
2.	mesto: Sestrca2 (Žužemberk)
3.	mesto: Exxtasy (Škofja Loka)
odbojka na mivki za moške:
1.	mesto: Lima (Šoštanj)
2.	mesto: GBD (Škofja Loka, Novo mesto)
3.	mesto: Sikla (Brestanica)
Atletski klub FIT Brežice organizira 21. mednarodni miting “BREŽICE 2006” za Veliko nagrado AZS, ki bo v sredo, 6.septembra, ob 15. uri na atletskem stadionu v Brežicah.
Nissan Micra 1.2 5v
ko pridobi, česar dolžina ne omogoča.
Tudi notranjost je prav simpatična. Tako barvne kombinacije kot oblika stikal, volanskega obroča, ročic in nenazadnje radijskega aparata so povzeti iz prej omenjenih risanih filmov. Zmede ni. Ko sedeš v Micro, notranjost takoj primerjaš z zunanjo podo-
bo in o nahajanju v Micri ni dvoma, saj večine uporabljenih elementov ni moč gledati v drugih modelih.
Pri Nissanu pravijo, da je Micra “kompaktoma”, kar bi naj pomenilo kompaktna, vendar prostorna. In niso zgrešili. Njena notranjost je dejansko presenetljivo proštoma, ponuja pa tudi tehnologijo in last-
nosti, ki jih ponavadi pričakujemo v večjih avtomobilih. Recimo - ob pomoči gumbov na volanu lahko daljinsko upravljate avdiosistem in potovalni računalnik, ki nadzira vožnjo in vas (med drugim) lahko opozori tudi na pomembne rojstne dneve. Osupljivo! Zaradi tega je seveda ne boste kupili (nenazadnje to ponuja tudi večina mobilni-kov), a vseeno je to znak pozornosti in razlog več, da se vam že tako prisrčna Micra še hitreje prikupi.
Prej omenjena prostorna notranjost, v kateri štirje potniki sedijo razmeroma dobro, medtem ko peti podre ravno-
Motor:
-	vrstni, bencinski štirivaljnik -prostornina: 1240 cm3
-	naj večja moč: 80 KM (59 kW)
-	navor: 110 Nm pri 3600/min
težje na zadnji klopi, je taka tudi na račun prtljažnika. Tega je moč povečati s pomikom zadnje klopi, zaradi česar pa udobje zadnje klopi povsem zvodeni. Kompromis je znan - ali sedeži ah prtljaga. Kot tak je uveljavljen tudi v drugih modelih in se družinskemu drugemu avtomobilu povsem dobro poda.
Micra z bencinskim motorjem in ponujenimi 80 konjskimi močmi je ravno prav poskočna, da prenese mestno gnečo in hitrost prazne obvoznice. Daljše poti po avtocesti niso ravno njena priljubljena dejavnost, a se jih vseeno zlahka loti in ob tem ni preglasna, pa tudi prepožrešna ne. Če upoštevamo predpisane hitrosti seveda. Sicer pa se Micra tudi z 1,2-litrskim bencinskim motorjem prelevi v
mali dirkalnik, postane glasna in hitra, saj doseže skoraj 170 krn/h in do 100 pospeši v manj kot 14 sekundah, porabi pa tudi liter ali dva več kot običajno. A to ji ne leži.
Micra je namreč namenjena vsakodnevni uporabi in uživanju v njej. S petimi vrati, 1,2-litrskim motorjem in popolno opremo je na voljo za manj kot 3 milijone SIT. To morebiti ni tako malo, dosti tudi ne, predvsem pa “ni vsak avto Micra”, kajne?
Aleksander Krebelj
OBČINA BREŽICE
Izgradnja infrastrukturnih vodov na Cesti prvih
borcev v Brežicah
OBČINA
Brežice
V Brežicah se že dlje časa pripravlja projekt izgradnje infrastrukturnih vodov v cestno telo Ceste prvih borcev. Vgradnji vodov bo sledila prenova same ulice.
Vgradnja vodovje skupen projekt več investitorjev in sicer:
-	vodovod - investitor je KOP d.d. Brežice,
-	plinovod - investitor je Adriaplin d.o.o.,
-	električni nizkonapetostni vod - investitor je Elektro Celje d.d.,
-javna razsvetljava in meteorna in cestna kanalizacija -investitorje Občina Brežice,
-	telekomunikacijski vod -investitor je Telekom d.d. Ljubljana,
-	sekundama kabelska ka-
nalizacija (optični kabel) -investitorje Gratel d.o.o.
Namen skupnega projekta vseh naštetih investitorjev je hkratna izgradnja infrastrukturnih vodov, saj bi bilo ločeno in dolgotrajno izvajanje predvidenih posegov izredno moteče za celotno mestno jedro. Projekt je nujno potrebno izpeljati zaradi dotrajanosti vodov, kakor tudi zaradi vzpostavitve novih ali večjih kapacitet infrastrukture. Območje, ki ga projekt zajema, poteka od sodišča do brežiškega gradu oziroma zajema celotno Cesto prvih borcev med Cemelčevo ulico in Prešernovo cesto.
Za potrebe izgradnje infrastrukturnih vodov so bile že izvedene predhodne arheološke raziskave (sondiranje po Cesti prvih borcev). Izkazalo seje, da bo potrebno opraviti dodatna arheološka izkopavanja, saj so bili odkriti pomembni ostanki srednjeveškega obzidja. Predvidoma se bodo dodatna izkopavanja pričela v prvem tednu septembra in bodo trajala približno en mesec
ob normalnih vremenskih razmerah. V tem času bo na delu Ceste prvih borcev med lokalom Vrtnica in sodiščem popolna zapora. Obvozi za osebni in avtobusni promet bodo zagotovljeni, dostava pa bo časovno omejena.
V nadaljevanju bo vgradnja infrastrukturnih vodov načeloma potekala v več etapah, tako da ulica ne bo zaprta za promet, se bodo pa zmanjšale parkirne površine. Poskrbljeno bo za nemoteno dostopanje do vseh vhodov v objekte.
Po končani vgradnji vseh vodov pod površino ulice Ceste prvih borcev sledi ureditev površja ulice. Novo podobo ulice bi želeli oblikovati tako, da bo odražala starost mesta in njegovo zgodovino, hkrati pa naj bi delovala privlačno za turiste ter dajala toplino njenim prebivalcem in obiskovalcem. Pločniki bodo tlakovani z betonskimi ploščami, ki imajo odtisnjen vzorec ježa (t.i. jež beton, ki se že 80 let pojavlja tudi v centru Brežic), uvozni vhodi v ob-
jekte bodo izvedeni v granitnih kockah, robniki bodo iz grobo obdelanega granita. Na najožjem delu ulice med lokalom Vrtnica in sodiščem bodo pločnike razširili na dva metra širine. Vozišče bo asfaltno. Na ulici ostajajo obstoječa drevesa, lahko pa se postavijo tudi lonci s cvetlicami. Predvidena je bila stenska razsvetljava. Izboljšano bo tudi odvodnjavanje s cestnih površin in streh objektov. Podobno kot se bo uredila Cesta prvih borcev, bo urejena tudi Kržičnikova ulica (tlakovani pločniki, asfaltirano vozišče, granitni robniki) na delu med cerkvijo Sv. Lovrenca in novo pošto.
Prometni režim v ulici bo ostal enak. Izvedla se bo tudi napeljava za parkomate. Občina pripravlja izgradnjo parkirišč v ulici Pod obzidjem (skupaj okoli sto parkirnih mest). Ko bodo ta parkirišča končana, se bo na Cesti prvih borcev uvedlo parkiranje s parkirnimi urami, kar bo sprostilo parkirna mesta na Cesti prvih borcev s strani uslužbencev na tej ulici.
V sredo 23.8.2006 je bila organizirana javna predstavitev projekta, na katero so bili povabljeni lastniki objektov, podjetniki iz ulice in prebivalci. Projekt je občinstvo sprejelo z odobravanjem in veliko podporo ter željo po čim hitrejši izvedbi. Med razpravo, ki je sledila predstavitvi, seje izkazalo, da domače prebivalstvo podpira izvedbo razsvetljave na kandelabrih, zato smo se na občini odločili, da se ponovno poskušamo uskladiti z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in se namesto predvidenih stenskih svetil postavijo svetila na kandelabrih.
Realizacija tega projekta zahteva precejšnja denarna sredstva, hkrati pa je izrednega pomena za Brežice, saj bo obnovljena že dotrajana infrastruktura in hkrati vgrajena nova - tako bomo s tem kot uporabniki raznih storitev, za katere so potrebni infrastrukturni vodi, največ pridobili vsi prebivalci CPB, pa tudi vsi mi, ki dnevno prihajamo v mesto zaradi službe ali le po opravkih. Zaključek
Ivan Molan	1
projekta na površju pa bo * glavno mestno ulic polepšal, < kar bo prispevalo k turistič- . nemu razvoju, estetskemu videzu mesta, prav tako pa bodo izboljšani pogoji za do sedaj prikraj šane skupine, kot so na 1 primer invalidi.
Med izvajanjem omenjenega projekta od vseh občanov in obiskovalcev Brežic pričakujem razumevanje in strp; nost, za kar se vam že v naprej zahvaljujem, saj bomo le tako lahko dosegli, da bo nase mesto čim lepše in vsem nam v ponos.
Ivan Molan> župan občine Brežic
občinski svet brežice
7
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE
mm mm
\m m
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
☆ ☆
☆ ☆
Spoštovani!
Tudi poletje ni imelo pozitivnega učinka na nasprotnike raziskav za možnosti umeščanja nizko in srednje močnih radioaktivnih odpadkov na območju Globokega pa tudi celotne občine Brežice. Nikakor v naši svetniški skupini nismo mogli podpreti njihove iniciative, saj bi s tem ugodili zahtevi skupine posameznikov, ki brez pravih argumentov želijo onemogočiti občini, da bi sodelovala v lokalnem partnerstvu na tako pomembnem področju, kot je umestitev odlagališča jedrskih odpadkov, hkrati pa z nobeno strokovno analizo ne podprejo, da so njihova napovedovanja prihodnosti točna. Zato smo jasno povedali, da ne bomo podprli zahtev Civilne iniciative. Po nastopih posameznih (vedno istih) svetnikov, ki so promovirali izključno sebe in objav v zadnjem času, kdo bo kje kandidiral, pa seje tudi potrdila domneva, da gre pri vsem za začetek predvolilnega boja. Res, daje lokacija v Globokem
“padla”, s čemer so Globočani ostali brez večjih možnosti do večine nadomestila, kije za sodelovanje v lokalnem partnerstvu skozi tri leta njegovega delovanja namenjena. Smo pa ubranili možnost sodelovanja v lokalnem partnerstvu na drugih lokacijah občine in upamo, da bo glas razuma zmagal nad prenagljenimi sklepi manjšine.
Ostale točke dnevnega reda, ki smo jih tudi obravnavali na zadnji seji, so ostale v senci prve, bile pa so ravno tako pomembne, pa jih mediji niso niti omenili, zato navajamo, da smo sprejeli še oprostitev plačila priključne pristojbine pri priključevanju na kanalizacijo, sklep o potrditvi nadstandardne sistemizacije v vrtcih občine Brežice, soglasje k programu dela JZ za podjetništvo in turizem, predloge prodaje objektov in stavbnih zemljišč, ki so v lasti občine, predlog odloka o ustanovitvi JZ Romski zaposlitveni center in soglasje k imenovanju direk-torja Regionalne razvojne agencije.
Se posebej pa smo ponosni, daje tudi z našo močno podporo začel teči projekt novogradnje OŠ Bizeljsko. Želimo si, da bi znali tudi v prihodnje krajani izkoriščati možnosti razvoja in vira sredstev.
Za LORKS mag. Stanka Preskar

DeSUS
Q v$e gener^1
Slišali ste tisto o politikih: “ V oči te gleda in s...!”
Nič drugače se ni zgodilo na zadnji seji Občinskega sveta v Brežicah. Bila je točka o odlagališču odpadkov iz NEK. Nekateri svetniki so obrazložili svoj glas tako: “ Do konca podpiram stališče civilne iniciative bla, bla, bla...” Preteklo je samo nekaj minut in ti isti spoštovani svetniki so glasovali proti... ali povedano drugače, gledali so v oči in s....
Sprašujem se, kdo vodi našo občino in kako? Prepričan sem, da to ni občinski svet, ampak morda nekateri ljudje v občinskem svetu in zunaj njega. Mi svetniki pa smo samo stroj za “žegnanje”.
Ali bomo zaradi muhavosti podžupanje in neodločnosti župana res ostati brez državnega denarja za dograditev zdravstvenega doma? Če je to resnica, Bog pomagaj!
Za svetniško skupino DeSUS Janko Zalac
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranko
dr
JjM
“3
e*
**in
%
o
TOM pri tm%
BtBPtAOH KUC -V5AK DAN OD 12* OOTg!
mnenja, odgovori, popravki
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po Zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
KOP Brežice ne Zagotavlja kvalitetno dobavo vode, Zaračunava jo pa
KOP Brežice je upravljale vodovoda tudi v Pavlovi vasi 64, 8255 Pišece, kjer stanujemo. Dobavni tlak vode v naši hiši znaša približno 8 barov, kar je bistveno preveč, Zato se odpirajo varnostni Ventili na bojlerju in central-
ni, uničujejo se pipe, puščajo tesnila.... Zato sem letos že dvakrat opozoril odgovorne na KOP-u (junija in avgusta), naj nam zagotovijo primeren tlak vode. Dvakrat so prišli pogledat, naredili pa niso nič, temveč so dejali, naj si problem sami rešujemo.
Naj omenim, da redno plačujemo dobavo in porabo vode, zato se mi zdi njihov ignorantski in neodgovoren odnos povsem nesprejemljiv.
Ivan Sušin
Krizni center za otroke in mladostnike Krško
CKŽ105, Krško 041-886-208, 07/49-05-177
Ko si v stiski, ko nekoga potrebuješ, ko imaš težave doma..., lahko pokličeš ali prideš na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostaneš. Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu!
r'
\
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV
Kraj____________________
Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR Preračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine Je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
V
y
VOLILNA PRAVILA
Časopis SavaGlas, Trg izgnancev 12, Brežice na podlagi 5. člena Zakona o volilni kampanji objavlja pravila za predstavitev kandidatov, političnih strank in neodvisnih list oz. njihovih programov za lokalne volitve, ki bodo 22. oktobra 2006.
1.	Časopis SavaGlas bo v času volilne kampanje, ki se bo začela 22. septembra 2006, zagotovil enakopravno in uravnoteženo predstavitev kandidatov oz. njihovih političnih strank. Predvolilno dogajanje bo spremljal v skladu z zakonom, s svojo programsko zasnovo, uredniško politiko in kodeksom novinarjev RS Slovenije.
2.	Volilne oglase in ostala propagandna sporočila bo SavaGlas objavljal na vseh straneh, razen na 14. strani ter z omejitvijo do 1/3 strani na naslovnici in na zadnji strani.
3.	O dogodkih, povezanih z lokalnimi volitvami, kot so predstavitve posameznih kandidatov, političnih strank in neodvisnih list, bomo enakopravno in uravnoteženo poročali na 6. strani, in sicer o vsakemu kandidatu, politični stranki in neodvisni listi le enkrat v času volilne kampanje.
4.	Naročniki lahko naročijo oglas in ostala propagandna sporočila v skladu s splošnimi pogoji in ceniki medija.
5.	Na podlagi 6. člena Zakona o volilni kampanji je v objavljenem volilnem oglasu obvezna navedba naročnika.
Na podlagi 50. člena Zakona o medijih je za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov v oglasu odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo medija pa izdajatelj.
Urednica časopisa SavaGlas Lidia Zbašnik
kanai ?nnn
mali oglasi
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da bo prodaja belih kilogramskih piščancev v soboto, 2. septembra. Mlade jarkice lahko dobite vsako s,oboto, razprodaja enoletnih kokoši nes-nic pa bo 23. septembra. Pokličite 49-21-563 ali 031-621-522 ali pa pridite k Ros-toharjevim na Brege 1.
Prodam bukova drva. Pokličite 041-69-54-52.
V neposredni okolici Brežic kupim starejšo hišo ali zazidljivo zemljišče v izmeri vsaj 12 arov.
Pokličite 041-870-461.
Prodam klopotce za vinograd. Cena je 9.000 SIT za komad. Pokličite 031-300-468.
Prodam več zazidljivih parcel v Brežini ter skoraj novo zakonsko spalnico in dekliško sobo. Prodam tudi pet notranjih vrat.
Pokličite 041-528-041.
,ZP 7 b režice
IN TUfUZIH BREŽICE
ZAVOD ZA PODJETNIŠTVO IN TURIZEM BREŽICE CESTA PRVIH BORCEV 18, SI-8250 BREŽICE td.: +386 7 +990 680, fax; +386 7 +990 681
AKTUALNE NOVOSTI - NE PREZRITE!
1.	Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (Url. RS 85-86/06), dodeljevanje ugodnih posojil za začetne projekte v proizvodne in storitvene objekte ter opremo; upravičenci so gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtnikih, prvi rok za prijavo je 11.9.2006, drug rok z prijavo je 11.10.2006.
2.	Odprti razpisi Slovenskega podjetniškega sklada; P2-ne-posredni krediti za nova podjetja, P3-garancije za dolgoročne investicijske kredite, P3a-garancije za dolgoročne investicijske kredite za nakup nove tehnološke opreme v letu 2005 in 2006.
3.	Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb v starih mestnih jedrih, mestnih naselij s 3000 in več prebivalcev, U.I.RSšt. 85-86/06.
4.	Objavljen je razpis za vključitev podjetij v Posavsko štipendijsko shemo, več o tem na www.rra-posavje.si.
Več informacij lahko zainteresirani dobijo na tel. št. 49-90-680 ali se osebno oglasijo na našem sedežu (do meseca novembra smo še na Trgu izgnancev 2, Brežice), ali na e-pošti: info@zpt-brezice.si in na spletni strani www.zpt-brezice.si.
Na ravni regije se pripravlja Regionalni razvojni progam za naslednje programsko obdobje, zato pozivamo vse podjetnike, da sodelujejo pri pripravi tega dokumenta (npr. potrebe glede gospodarske infrastrukture, instrumentov, razvojne usmeritve ipd.). Več informacij na www.rra-posavje.si ali na ZPT, tel. št. 49- 90-680.
Vabljeni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica in botra
VINCENCA KOSA
po domače Kosovega Ceneta iz Mihalovca
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice, še posebej pa patronažni sestri Božici za vso skrb in pomoč ter g. Zičkarju in g. župniku za opravljen obred, dobovskim pevcem za zapete žalostinke, govorniku g. Boraniču, obema izvajalcema Tišine ter praporščakom. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in nam stali ob strani, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali.
Žalujoči: vsi njegovi
Življenje celo si garala, vedno vsem si želje izpolnjevala, zato ti zgoraj naj bo lepo, saj tukaj spodaj nam je hudo.
Kako prazen je dom, dvorišče, naše solzno oko zaman te išče.
ZAHVALA
V 88. letuje tiho zaspala naša ljuba žena, mama, tašča, babica, prababica, teta, botra in dobra soseda
MARIJA PROSELC
rojena Hotko iz Rigonc 28
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in tolažili ter darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Cvetkovič-Hribar, Hotko, Šavrič, Jožici Stunkovič in Erbanovim iz Brežic ter dr. Petričevi, sestri Jožici in patronažni sestri Božici za pomoč v zadnjih dneh njenega trpljenja. Hvala godbenikom iz Loč, izvajalcu Tišine, govorniku g. Jožetu Deržiču, g. Zičkarju in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala Krajevni skupnosti Dobova, sodelavcem OŠ Dobova in vrtcu Najdihojca za podarjene sveče ter vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, pa vas v zahvali nismo posebej imenovali. Zahvala tudi vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik
Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev -1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
__________________________________________________________________________________ —
Slavko Cizelj, aktiven v Civilni iniciativi Globoko, je jezen, da ima Slovenija nuklearko. “Takrat, ko so jo postavljali, ljudem nihče ni povedal, kakšen problem pomenijo radioaktivni odpadki, čeprav so odgovorni vedeli. Menda je celo Tito pri polaganju temeljnega kamna zanjo dejal, da bi bilo bolje postaviti mlinski kamen. ”
V Krškem nič več ne kuhajo kuhalniki in ne vrte se stroji, ki so dolga desetletja proizvajali celulozo, mesto in širše okolje pa je ostalo brez značilnega vonja po praženi kavi. Mnogi se bodo še naprej spominjali velike tovarne z imenom jugoslovanskega sindikalista Djura Salaja, kije bila ponos Krškega in srednjeevropski velikan. Morda je prav v spomin na tovarno minulo soboto po portoroškem zalivu zaplaval njen nekdanji generalni direktor in jugoslovanski plavalni prvak Franc Čargo, zdaj prvi in edini človek firme Chargonet. Pred poldrugim desetletjem ni znal rešiti tovarne, zdaj pa je ugnal vse slovenske menedžerje.
Na nedavnem srečanju o prenovi Brežic jo udeleženci znova opozorili na upadanje števila meščanov. Če sta nekoč bila v Brežicah dva policaja in 200 obrtnikov, kot je v svoji knjigi zapisala dr. Ivanka Počkar, je zdaj v mestu 200 policajev in dva obrtnika. Sedaj se v Brežicah lahko preštejemo, pravijo stanovalci in upajo, da bo prenova občinskega središča povrnila tudi življenjski, turistični in tržni utrip. Neurejena Kržičnikova ulica še posebej kazi občinsko središče.
Na svečanosti ob krajevnem prazniku v Dolenji vasi pri Krškem sta predsednik KS Branko Vodopivc in krški župan Franci Bogovič odkrila temeljni kamen za večnamenski dom, ki je bil zavit v občinsko zastavo. Ob tem je Vodopivc Bogoviču pojasnil: “To, daje kamen zavit v občinsko zastavo, ni naključje, v tem je nekaj simbolike, da se ve, kam spadamo, pa tudi večja je občinska zastava od ostali dveh visečih.” “Sem razumel, Branko, sem razumel,” je z nasmehom dejal župan, ki je že pred tem v predsednikovem nagovoru slišal, kaj v Dolenji vasi pričakujejo od svoje občine, da bodo večnamenski dom lahko odprli že čez dve leti.
Če predstavljajo pisani škrati in druga plastična navlaka neugleden vstop v Brežice, pa kazijo dohod do brežiške osnovne šole zabojniki. Levo in desno ob Levstikovi ulici “pozdravljajo ” učence, učitelje, starše in druge obiskovalce tega hrama učenosti. Kaj res ni mogoče odlagališča smeti in odpadnega papirja namestiti na kakšno drugo mesto ali ga vsaj primemo ograditi, da ne bi onesnaževalo sicer lepo urejene in večkrat tudi nagrajene šolske ustanove?
Pišečani so imeli svojo pihalno godbo že leta 1927 in igrala jim je vse do leta 1969, potem pa “utihnila ”. Ker so v Pišecah veseli ljudje, ki radi pojejo, igrajo in plešejo, so letos tudi pihalno godbo znova obudili v življenje, je ponosno povedal sedanji predsednik godbe Jože Drugovič. Začeli so vaditi, dirigentsko palico je vzel v roke Bojan Lugarič in prvič so se že predstavili ob prazniku krajevne skupnosti. Odtlej v Pišecah skoraj ni “fešte”, da ne bi bila zraven “pleh muzka”. Tudi gasilci - veterani niso mogli brez njih. In ker so že bili pri gasilcih, so se med čakanjem na nastop “po gasilsko ” postavili pred naš objektiv.
Pred desetletjem smo, vsaj kar zadeva vzhodni del brežiške občine (Bizeljsko, Pišece), poznali največ dva policista in med njima je bil gotovo eden najbolj prepoznavnih obrazov Ludvik Divjak. Ludvika, ki je že osem let v pokoju, smo ujeli na odprtju razstave ob 100-letnici brežiškega mostu. Odkar je upokojen, svoj čas posveča le lepim rečem - ukvarja se s filatelijo, pa fotografijo, skratka uživa v naravi in miru.
Direktor Kozjanskega parka Trošt je želel pohvaliti skromnost Kozjancev, a je bil rahlo nespreten v formulaciji: “Tukajšnji ljudje ne dajo veliko nase, raje dajejo vase. Pa najbrž je povsod, kjer je trta, podobno.”
Ko je mlada mucka ugotovila, da se njeni gospodarji nekam odpravljajo, se je pošteno nazajtrkovala in za vsak slučaj odšla počivat kar v avto pod sedež, da nje ne bi pozabili doma. Sele ko je “zavohala ” bližino morja, se je prebudila in ne malo presenetila ostale potnike, ki so se že veselili nekaj brezskrbnih dni v naselju Gajac pri Novalji na Pagu. Gaja - takšno ime je dobila prav zaradi svoje morske avanture — jim je prvi dan sicer naredila nekaj sivih las, potem pa se je čisto vživelo v situacijo. “Slepa potnica” Gaja je na morju zelo uživalo', do morske vode ji sicer ni bilo, zato pa se je udobno zleknilo na brisačo, ali pa je čas zapolnila z igro.
Ob prazniku Krajevne skupnosti Dolenja vas so položili temeljni kamen za večnamenski dom, v katerem bodo dobila prostor številna domača društva. Bolj poučeni upajo, da bodo že čez dve leti odprti prostori bolj smotrna naložba, kakor sta bila podhod in pločnik. Le redki ljudje so namreč doslej Že kdaj videli krajana, ki bi se spustil v Čulkov podhod ali pešačil med progo in regionalko.
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
31. avgust 2006
Danes in jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
Petek	Sobota	Nedelja
10/25 °C	12/26 °C	15/26 °C
Za velike in male šolarje!
Za vsakovrstne šolske nakupe še posebej ugoden Kredit takoj za komitente, do 5 milijonov do 5 let brez stroškov odobritve.
■ 300.000 SIT
13.494 SIT obrok 24 mesecev
Informativni izračun je narejen dne 16,8.2006. Pri znesku kredita 300X100 Str na 24 mesecev Z&1*j* anuiteta 13494 SIT, stroški odplačevanja 3.435 SIT- Efektivna obrestna mera - EOM - je 8,94
de**
gre v odplačilo takoj (ni stroški odplačevanja ter potrebna dokumentacija soodvisni od poslovanja kreditojemalca.
www.nkbm.si->izračuni
<J KICUUUjClIMIkH.
((FaSvgZ
"Kredit takoj"
^.Nova KBM c