URADNI VESTNIK OKRAJA PTUJ Jrejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Frangež Tiska Mariborska tiskarna, Maribor. • URADNI VESTNIK. OKRAJA PTUJ Izhaja U-dnevno Oglasi po ceniku. Tek. račun pri NB Ptuj štev. 643-T-2O0 za naročnino in oglase. Ptuj Petek, 11. novembra 1956 Štev. 11 Leto II. Cena le številke te 10 din. Naročnina za leta 19S6 le 240 din. za inozemstvo 360 din. Uredništvo: Ptuj, OLU. Sibski irji I, telefon 180 Adtninl stranila prt ..Ptujskem tedniku". Ptu) Lackova ulica 8 teleton štev. 156. v S E B ODLOKI IN SKLEPI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV: 58. Družbeni plan občine Bori za leto 1956; 59. Družbeni plan občine Cirkovce za leto 1956; 60. Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka občine Gorišnica; 61. Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka občine Juršlnci; I N A. 621 Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodnino od obrti samostojnih poklicev in premoženja za leto 1956 na območju občine Lešje; 63. Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka občine Ormož; 64. Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka občine Videm prt Ptuju; ODLOKI IN SKLEPI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV 58. Po 15. členu in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Bori na svojih sejah dne 2. junija, 13. julija, 30. julija in 29. septembra 1950 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE BORI, ZA LETO 1956 PRVI DEL TEMELJNE IN GOSPODARSKE NALOGE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1950 I. poglavje Skupni družbeni proizvod In narodni dohodek V letu 1956 bo s povečano gospodarsko aktivnostjo v občini dosežen višji družbeni proizvod kakor prejšnje leto. Na povečanje družbenega proizvoda bo vplival v občini predvsem družbeni sektor. V letu 1956 bo znašal družbeni proizvod socialističnega sektorja 62,588.000 dinarjev. družbeni proizvod privatnega sektorja pa 132,905.000 dinarjev. To pomeni, da odpade na strukturo družbenega proizvoda socialističnega sektorja 32 "/o, a na zasebni sektor 68 "/o. Vrednost družbenega proizvoda v razmerju z letom 1955 se bo povečalo za 1,35"/», in sicer v zasebnem sektorju za 1,25 odst in družbene msektorju za 1,60 "/o. Narodni dohodek v letu 1956 bo znašal 185,216.000 dinarjev, od tega bo Ustvaril družbeni sektor 30"/», kar znaša 56,980.000 dinarjev In zasebni sektor 70 "/o, kar znaša 128 milijonov 236.000 din. Narodni dohodek kmetijstva bo znašal skupno 184 milijonov 230.000 din, od tega v družbenem sektorju 24"/» in v zasebnem sektorju 76 "/». Družbenega Proizvoda odpade na kmetijstvo 89 odst., dočlm na ostale panoge 11 "/». Narodnega dohodka odpade na kmetijstvo 81®/», na ostale panoge pa 19»/». Obrtniška dejavnost je na področju občine zelo slabo razvita, saj Je skupno le 11 obrtnih obratov, od tega 3 zadružni in 8 privatnih obratov. V občini je na 661 prebivalcev eden obrtni obrat. Gostinska in turistična dejavnost ima vse pogoje za nadaljnji razvoj, vendar ji gospodarske organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti. V gostinstvu prevladuje privatni sektor, in sicer 80 »/o, kar nam narekuje, da je treba v letu 1956 povečati družbeni sektor. Na področju občine delujejo sedal štiri močne kmetijske zadruge, ki so dosegle v letu 1955 163,858.000 dinarjev celotnega prometa. V letu 1956 bodo kmetijske zadruge dosegle skupno 181,279.000 din celotnega prometa. Na dvig celotnega prometa V letu 1956 bodo pri kmetijskih zadrugah vplivali organizirani odkupi raznih kmetijskih proizvodov, formiranje raznih obrtniških odsekov, delavnic In obratov. H. poglavja Kmetijstvo In gozdarstvo Kmetijstvo in gozdarstvo je največja dejavnost gospodarstva. Na njo odpade 89"/» skupnega družbenega proizvoda. Ce upoštevamo tehnične, ekonomske in organizacijske ukrepe, ki bodo v letu 1956 vplivali na razvoj kmetijske proizvodnje, je pričakovati, da bo obseg kmetijske proizvodnje za 1,35 odst. večji od proizvodnje v 1. 1955. S formiranjem namenskih skladov se bodo ustvarila nova sredstva za investicije in pospeševanje kmetijske proizvodnje, tako da lahko pričakujemo v letošnjem letu tudi ob samo povprečni letini enako proizvodnjo kakor v lanslti letini, ki je prizadejala tem krajem občutno gospodarsko škodo po elementarnih nezgodah Sadjarstvo je v zadnjih letih nekoliko padlo zaradi raznih škodljivcev in bolezni. Proizvodnja krmgklh rastlin ne zadošča potrebam, v sled tega se tudi ostale kmetijske panoge ne morejo razvijati v dovolj ni meri. Na področju občine je skupno 4482 ha kmetijskih površin, od tega odpade ha zasebni sektor 3034 ha in na družbeni sektor 1448 ha. Skupne površine Skupaj 6683 ha Njivo in vrtovi 1624 ha Sadovnjaki 165 ha Vinogradi 756 ha Travniki 871 ha Pašniki 1064 ha Močvirja 2 ha Kmetijska površina 4482 ha Gozdna zemljišča 1686 ha Nerodovitna 472 ha Kmetijski gospodarstvi bosta v letu 1956 vrednost proizvodnje v razmerju v letu 1955 povečali za 1,80 odst. Njive in Vrtovi Žitarice Industrijske rastline Vrtnine Krmske rastline Drugi nasadi Strniščni posevki Iz plodoreda je razvidno, da ima proizvodnja kritiških rastlin še znatne rezerve. S pravilnim gnojenjem in pravilno izbiro kvalitetnih semen bo mogoče v zelo kratkem obdobju izboljšati živinorejo, dvigniti mlečnost in nuditi ostalim kulturam manjkajočo hranilno vrednost. Uporaba umetnih gnojil narašča iz leta v leto. Kljub temu, da so se zmanjšali regresi za razna umetna gnojila, se predvideva, da se bodo uporabile iste količine kot prejšnja leta. Najbolj zapletena naloga, ki jo je treba čimprej rešiti, je smotrnejša ureditev kolobarja, kajti sedanji ne odgovarja In ne more biti osnova za naprednejše gospodarjenje. Največje nesorazmerje med kolobarjenjem v občini je pri krmskih rastlinah, kar Je glavna pomanjkljivost našega kmetijstva. Zmanjšanje površin pod žitaricami, predvsem na področju Haloz, Je mogoče, ne da bi se zmanjšala količinska proizvodnja, ker se da hitro dvigniti od sedanjih 12 do. 18 Sektor lastništvi Površina ha Gozdovi SLP 0,60 ha Privatni gozdovi 2,57 ha Skupaj: 3,17 ha V letu 1956 bodo izvršena naslednja gozdno-tehnična dela na pod-Nazlv objekta Cesta Zavrč-Hrastovec Struktura Socialistični Zasebni »/» sektor sektor 100 ®/. 960 ha - 5723 ha 24 »/» 106 ha 1518 ha 2,5 »/» 80 ha 85 ha 11,2"/« 190 ha 566 ha 13,1 »/» 60 ha 861 ha 15 9 »/» 50 ha 1014 ha — 2 ha — 67 »/» 1448 ha 3034 ha 25,8 »/• 459 ha 1227 ha 7,2 »/• 5 ha 467 ha Plodored posameznih kultur je v razmerju med občino, okrajem in republiko naslednji: Občina 'V* Okraj LRS % 100 •/. 100 •/« 100 % 66,2 »/« 63,2 ®/o 54,9 % 1 »/« 2,1",V 18 % ■ 24,8 »/o 26,4 »/. 21,5 % 7.3 •/• 7.9 »/. 20.8 % 0,7 «/» 0,4 »/. 1 % 18,2 »/» 23 •/» 18 6 % centov, vendar pr; tem ne smemo pozabiti uporabljati dobrega in kvalitetnega semenja in večje upo- rabe umetnih gnojil. Z zmanjša- njem površin pod žitaricami jo možno dvigniti krmske rastline, s tem dvigniti proizvodnjo živinorejo in ostalih živalskih proizvodov. Za dvig kmetijske proizvodnje se bo v leto 1956 v celoti uporabil občinski investicijski sklad, kateri znaša 2,683.000 din. V občini je po podatkih gozdnega katastra 1686 ha gozdov, kar znaša ' 25,8 ®/o vseh zemljiških površin. Gozdovi SLP merijo 459 ha, zasebni sektor pa 1227 ha. . V gozdovih SLP, ki jih upravlja KG Zavrč, Cirkulane In Muretincl znaša plan sečnje 766 m". V gozdovih privatnega sektorja znaša plan sečnje za leto 1956 3936 kubičnih metrov tehničnega lesa in drv. Na področju občine se poseka 72 "/» več kot znaša letni prirastek. Gozdnogojitvena dela in obnova gozdov: Porabljeno Stroški Nega gordov S trotti sadik din {Učenje ha din 3.600 30.314 2 ha 18.304 15.420 94 062 28 ha 148.607 19.020 124.376 30 ha 160.911 ročju občine, in sicer: Dolžina ceste Sirotki din 2 km 230.000 Povprečna gozdna taksa znaža na plan sečnje 3,350.000 din od državnega in privatnega sektorja. V gozdni sklad okraja bo predvidoma vplačano v letu 1956 3 milijone 103.203 din. Od teh sredstev se bo odvedlo: a) 35 •/« delež republiškemu gozdnemu skladu; b) 65»/« pa se porabi za pospeševanje gozdarstva, za redno vzdrževanje gozdov to za stroške javne gozdarske službe. III. poglavje Kmetijske zadružne organizacije Pri zboljšanju in stabilizaciji tržišča bodo imele važno vlogo kmetijske zadružne organizacije, ki bodo edini neposredni odkupovale« vseh kmet. blagovnih presežkov.Za uspešno in čimboljšo izvedbo od- kupa bodo kmetijske zadruge porabile sredstva svojih investicijskih skladov za nabavo čim več proizvajalnih sredstev. Razen tega je treba zagotoviti, da bodo zadruge del razlike med odkupno in prodajno ceno vrnile kmetu kot ristorno ali v drugačni obliki, ker je tu nujno potreben stimulans za krepitev vloge zadruge. Kmetijske zadruge na področju občine bodo s strokovnimi svetovalci svojim zadružnikom pomagale * raznimi agrotehničnimi ukrepi, strokvnimi predavanji to s proizvajalnimi sredstvi, ter bodo usmerjale kmetijsko proizvodnjo. Kmetijske zadruge na področju občine bodo v letu 1956 povečale družbeni proizvod v razmerju z lanskoletnim za 1,10 V«. Gibanje promela po panogah pri kmetijskih zadrugah je naslednje: Promet po panogah KZ Bukovci Real. 55 plan 56 Celotni promet Trgovina Odkup Gostinstvo Ostala dejavnost real. 55 plan 56 17.082 20.879 5869 34,1 •/« 7044 33,8 »/o 8.487 49,9 •/« 10.200 49 •/« 2726 16 »A> 3000 1 4,2 »A. 635 3 % Promet po panogah KZ Cirkulane Real. 55 plan 56 Celotni promet Trgovina Odkup Lesni odsek plan 56 real. 56 67.429 70.000 34.543 52 °/o 15.668 23 •/« 36.000 51,3 °/o 34.000 48 »/• 17.306 26 «/o Promet po panogah KZ Muretmcl Real. 55 plan 56 Celotni promet Trgovina Odkup Lesni oddelek Obrt real. 55 plan 56 40.210 40.000 9.088 22,3 «/o 9.000 22,6 */« 20.234 50,77 •/♦ 21.000 52,3 •/» 5838 14,5«/. 5000 12,3«/« 2666 6,0 % 2700 6,7 % Promet po panogah KZ Zavrč Real. 55 plan 56 Celotni promet Trgovina Odkup Gostinstvo Mesarija real. 55 plan 56 39.147 50.400 23.118 59,9 V« 29.000 57,5«/» 10.129 25,8 V» 14.800 29,5 •/• 3415 8,7 «/♦ 152 0,3 % 3000 5,9 •/» 3600 7,1 % Kmetijske zadruge bodo v letu 1956 pristopile k formiranju raznih obrtnih obratov, delavnic to odsekov pri sami zadrugi V letu 1956 bo treba posvetiti posebno dkrb za mehanizacijo, preskrbo to uporabo reprodukcijskega materiala in gnojil. ter posvetiti vso skrb organizaciji kmetijske pospeševalne in zaščitne službe. Zaščita rastlinske proizvodnje in zatiranje raznih škodljivcev to bolezni se bo prav tako. organiziralo preko kmetijskih »adrug. Pri kmetijskih zadrugah deluje le en strojni odsek. Kmetijske zadruge razpolagajo % enim traktorjem, dvema prikolicama, enim izruva-čem krompirja, enim plugom, dvema kosilnicama, enajstimi škropilnicami, tremi maltilnicam, eno sla-moreznco, štirimi sejalnicami, treni trierjl to osemlml motor j. Vrednost osnovnih sredstev pri posameznih kmetijskih zadrugah je takale: Naziv zadruga Osnovna vrednost sredstev Osnova za amortizacijo Srednja vrednost Stopnja zastarelosti KZ Bukovci 3.712 600 3515 5,31 KZ Cirkulane 2.248 2248 1451 35,46 KZ Muretlnci 5.954 3401 4615 22,49 KZ Zavrč 432 356 290 32,88 Skupaj 12.346 6605 9871 — V letu 1956 bodo kmetijske organizacije razpolagale tudi z znatnimi lastnimi sredstvi. Kmetijske organizacije bodo imele v letu 1956 na razpolago 2.302.000 din lastnih skladov. Pri kmetijskih zadrugah je treba dati več poudarka raznim odsekom, kot je to: vinogradniški, sadjarski, strojni, kreditno hranilni in živinorejski. Kmetijske zadruge bodo s takimi odseki vzgajale svoje članstvo, jim strokovno svetovali to materialno pomagali. Vsak odsek bo imel perspektivni plan dela. Obnova vinogradništva to sadjarstva v Halozah mora istočasno preusmeriti ostalo kmetijsko proizvodnjo, zato je potrebno izvršiti natančne analize po gospodarstvenikih in zainteresirati prebivalstvo samo, da bo z obnovo pridobilo največ koristi. Tudi sadjarski odseki -bodo v letu 1956 polagali več požnje čiščenju to škropljenju. Letos je predvidoma poškropljenega 60 do 65 »/o sadnega drevja. Živinorejski odsek se bo bavil s pravilno selekcijo in odfotoo plemenske živine, Izboljšanjem lermske baze, dvigom mlečnosti, odpravo jalovosti in pospešitvijo umetnega osemenjevanja s kvalitetnimi plemenjaki. Kreditno hranilni odsek bo dvigal stalež hranilnih vlog, dajal svojim Članom razna posojila za nakup raznih kmetijskih strojev, plemenske živine, obnovo vinogradništva in sadjarstva. Da bi zagotovili in izboljšali zastareli način kmetijske proizvodnje je nujno, da kmetijske zadruge posvečajo vso skrb strokovnemu kadru, kajti ta kader se v današnjih razmerah in prilikah bolj bavi z. administrativnimi gospodarskimi ukrepi, ki vsekakor ne izboljšujejo organizacije kmetijske proizvodnje. IV. p o g 1 a v j e Obrt Mreža obrtniških delavnic in obratov ni zadostna to je na tem področju izmed vseh občin ptujskega okraja najmanj obrtnih obratov. Zato je nujno, da se ustanovi nekaj državnih obrtnih obratov, ki bodo zadostili potrebam prebival-«tva po obrtnih uslugah. Občinski ljudski odbor bo moral skrbeti r» razvoj najrazličnejših obrtnih delavnic. Stanje obrtnih obratov j® na področju občine naslednje: število obratov Zaposlena dal. sila Državni sektor Zadružni sektor 3 5 Privatni sektor 8 8 Skupaj 11 13 V občini je na 661 prebivalcev en orini obrat ali na 559 prebivalcev en strokovni delavec iz obrtii Stanje obrtnih obratov po strokah in starosti obrtnikov Stroka do 30 31—40 41—50 51—60 nad 60 Skupaj kovači podkev. 1 1 — — 2 mizarji — — 1 — 1 krojači 3 — 3 šivilje ^ — 1 '' 1 čevljarji — 1 1 1 1 sedlarji — *— * — Skupaj 1 — 4 3 1 9 Privatni sektor obrtnih obratov DRUGI DEL ieai^totga EKONOMSKI UKREPI ZA videva v letu 1956 2,766 00 din. IZVRŠITEV DRUŽBENEGA V. poglavje PLANA ZA LETO 1956 Gostinstvo Na gostinstvo odpade 0,9% skupnega družbenega proizvoda. V letu 1956 se bo obseg storitev družbenega proizvoda v razmerju z letom 1955 povečal za 16%. Od skupnega družbenega proizvoda odpade 62% na državni sektor in 38% na zasebni sektor gostinstva. Skupaj je v občini 8 gostišč in 1 gostinsko podjetje, od lega 1 državno gostinsko podjetje, 3 zadružni gostinski obrati in fl zasebnih gostinskih obratov. Družbeni sektor gostinstva ustvarja 60% narodnega dohodka, kar znaša 3,173.000 din. Zasebni sektor ustvarja narodnega dohodka le 10%, kar znaša 1,970.000 din. V letu 1955 je bilo doseženega prometa v državnem sektorju gostinstva 14,382.000 din, dočim se v letu 1956 predvideva, da se bo predvideno promet povečal na 15,000.000 din. Zadružni sektor gostinstva je v letu 1955 dosegel 6,141.000 din letnega prometa, dočim se v letu 1956 predvideva, da bo zadružni sektor v gostinstvu dosegel 6,000.000 din letnega prometa. V letu 1956 bo moral občinski ljudski odbor skupno z okrajno gostinsko zbornico to turističnim društvom Izdelati program razvoja turizma in gostinstva. Kljub številčno močni gostinski mreži pa gostinstvo ne zadostuje vsem potrebam naraščajočega domačega prometa in turizma. Pomanjkljivosti so v tem, ker nivo gostinskih storitev ni povsem zadovoljiv. Da bi se dosegel gospodarstd razvoj, predviden s tem družbenito planom za leto 1956, se predpisujejo poleg ekonomskih inštrumentov in ukrepov, ki so določeni z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim planom za leto 1956, 5® tile ekonomski ukrepi: VI. poglavje Amortizacija 1. Gospodarské organizacije bodo obračunavale amortizacijo za let® 1956 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene t zveznimi predpisi 2. Gospodarske organizacije morajo vplačati polni znesek predpisan« amortizacije.. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka bodo plačevale v letu 1956: a) gostinska podjetja In gostišča, ki Imajo značaj letovišč, tef gospodarske organizacije, kise štejejo za komunalna podjetje in obrate, samo tisti del amortizacije, ki je določen ze investicijsko vzdrževanje. VII. poglavje Obresti osnovnih sredstev 1. Obrestna mera za osnovna sred' siva znaša 6% na leto od sedanj* vrednosti osnovnih sredstev, če n> v zveznem družbenem planu In ^ tem poglavju drugače določeno. . 2. Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 2% na leto za: a) gostinska podjetja in gostišča, b) novoustanovljena obrtna podjetja, delavnica vseh strok, ki so šele v prvem letu rednega obratovanja in c) splošne kmetijske zadruge. 3.- Obresti od osnovnih sredstev v okviru gospodarskih organizacij se plačujejo po enotni stopnji, ki se določi po njeni glavni dejavnosti. 4 Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna in gostinska podjetja, obrtne delavnice in gostišča ter turistična in komunalna podjetja, so dohodek občinskega investicijskega sklada. Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo splošne kmetijske zadruge gredo v njihov investicijski sklad. VIII. poglavje Prometni davek Gospo rake organizacije in druge pravne in fizične osebe bodo plačevale v letu 1956 poleg prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih zveznih predpisih, še občinski prometni davek po stopnjah, ki jih predpiše občinski ljudski odbor s posebnim odlokom. IX. poglavje Plače delavcev in osi uš ben cev g os poda rakih organizacij 1. Gostinska podjetja oziroma gostišča izračunajo plačilni sklad na podlagi odstotka od prometa, ki ga določi svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Odstotek iz prejšnjega odstavka se določi na osnovi predvidenega prometa v letu 1956, ki pa mora biti v pravilnem razmerju z doseženim prometom v letu 1955 in plač po tarifnem pravilniku, povečanih za 10%. V odstotku mora biti upoštevan tudi prispevek za socialno zavarovanje stanovanjski sklad in poseben proračunski prispevek, ki ga te gospodarske organizacije odvajajo Iz plač. X. poglavje Razdelitev dobička gospodarskih organizacij 1. Gospodarske organizacije dele v letu 1956 doseženi dobiček po zveznih predpisih in določilih družbenega plana za leto 1956. 2. Poleg določil iz prejšnje točke morajo gospodarske organizacije pri delitvi dobička upoštevati že ta-le določila: a) splošna kmetijska zadruga bo V letu 1956 plačevala 50 odst. od dela dobička, ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička v proračun občine. Dobiček, ki ostane po izločitvi občinskega proračunskega prispevka, razdeli najvišji organ zadruge na del, ki gre kot delež pri dobičku osebam, ki so pri njem v delavskem razmerju; na del, ki se razdeli zadružnikom kot ristorno in na del, Id gre v sklade zadruge, v skladu s XIV. poglavjem, točke 2 Okrajnega družbenega plana, b) del dobička gostinskih podjetij, ki ostane ko se izločijo sredstva za okrajni investicijski sklad, se razdeli v proračun občine in občinski Investicijski sklad v enakih delih. XI. poglavje Občinska doklada na dohodke od kmetijstva 1. Po določilih XXI. poglavja Zveznega družbenega plana in XVIII. poglavja Republiškega družbenega plana (ter odloka Okrajnega ljudskega odbora Ptuj o povečanju stopnje občinske doklade na dohod-ke od kmetijstva v letu 1956 bodo davčni zavezanci, ki imajo dohodke od kmetijstva, plačevali občinsko doklado, ki znaša 8 in 9 odst. katastrskega dohodka od zemljišč. Stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1956 Za posamezne katastrske občine znaša: a) 9 odst. katastrskega dohodka od zemljišč v k. o. Bukovci, Stojnci in Muretinči, b) 8 odst, katastrskega dohodka od zemljišč v vseh ostalih katastrskih občinah. 2. Občinsica doklada je dohodek občine. Od 3 odst. obvezno občinske doklade gre v proračun občine 45 odstotkov, v občinski Investicijski sklad pa 55 odst. občinske doklade. Od 5.35 odst. zvišano občinske doklade pa gre v proračun občine 75 odst. in v občinski investicijski sklad 25 odst. občinske doklade. Del občinske doklade, kd gre v občinski investicijski sklad od a odst. obvezne občinske doklade se sme uporabiti edino le za investicije za gospodarski napredek vasi na območju občine. 25 odst. občinskega investicijskega sklada v znesku 1,085.000 din se lahko uporabi kot. posojilo za negospodarske investicije, ki se nansirajo iž proračuna. XII. poglavje Ustanovitev gospodarskih skladov Ustanovi se občinski Investicij- kl sklad. ,, j V občinski Investicijski sklad se itekajo: , . „ a) obresti od osnovnih sredstev, gostilniških podjetij oziroma obrtov. b) 55 odst. občinskih doklad na dohodke od kmetijstva od 3 odst. obvezne občin, doklade In 25 odst. od 5.35 odst. zvišane občinske doklade, c) dohodkov od taks za proizvodnjo na hibridno trto in od taks za meljavo po veljavnih predpisih, č) drugi dohodki, ki jih določijo posebni predpisi. Sredstva občinskega investicijskega sklada se mhorajo uporabiti za Investicije po vrstah gospodarsko dejavnosti v istem sorazmerju posameznih virov teh sredstev. Sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo uporabljala po posebnih predpisih o upravljanju In uporabi teh sredstev. 2. Ustanovi sc stanovanjski sklad občine Bori. Sklad, je samostojna pravna oseba. Sklad upravlja poseben odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor. Dohodki sklada so; a) stanovanjski prispevek, ki se plačuje od plač po zveznih predpisih, b) drugi dohodki, ki jih določijo posebni predpisi. 3. Ustanovi se cestni sklad občine Bori Sklad upravlja svet. za komunalne zadeve. Odredbodajalec j« tajnik občinskega ljudskega odbora. Dohodki cestnega sklada občine so določeni v 3. razdelku XX. poglavja republiškega družbenega plana. Sredstva cestnega sklada se smejo uporabiti za namene, ki so določeni v 9. razdelku XXV. poglavja zveznega družbenega plana. XIII. poglavje Pregled občinskih sredstev Sredstva s katerimi bodo razpolagali občinski organi -v letu 1956, se bodo natekla iz sledečih virov: A. Sredstva občinskega ljudskega odbora v 000 din 1. Del prometnega davka na vino in žganj« 4,850 2. Del davka na dohodek iz kmetijstva 9,564 3. Del davka od ostalih obveznikov 406 4. Del prispevka Za proračun iz plač 535 5. Del prometnega davka zasebnikov 700 6. Del zemljarine (brez zem- 1 j arme kmetijskih gospodarskih org.) 126 7. Prispevek za proračune komunalnih podjetij in obratov, trgovin, gostiln in KZ 825 8. Del občinskih doklad na dohodke od kmetijstva 4,350 9. Občinski prometni davek 540 10. Prometni davek na maloprodajni promet 285 11. Občinske takse (brez taks na motorna vozila) 770 12. Ostali proračunski dohodki 100 Skopaj proračunska sredstva 23.851 13. Znesek proračunske dotacije občinskim samostojnim skladom in sicer cestni sklad 100 Proračunska sredstva po odbitku točke 19 22,951 B. Sredstva občinskih samostojnih skladov 1. Cestni sklad 30 odst. od taks od vprežnih cestnih vozil 290.000 dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zcm’.jièf ki spada,jo k cestam IV. reda 10.000 dotacija iz proračuna 100.000 Skupaj cestni sklad 400.000 2. Občinski investicijski sklad Obresti na osnovna sredstva od komunalnih obrtnih, gostinskih in turističnih podjetij in poslovalnic 35.000 55 odst. od občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva 2,423.000 45 odst. od taks od orodja za proizvodnjo 225.000 a) n» kotle za žganjekuho 120.095 b) na mlatilnice - 53.300 c) na mline 41.300 č) na hibridne vino,grade 10.305 Skupaj Investicijski sklad 2.683.000 3. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš 90 odst. prispevka, in sicer: a) od plač iz gospodarstva 885.000 b) od plač iz dobička 24.000 c) od plač iz proračuna 586.000 č) od ostalih plač 341.000 Skupaj sklad za zidanje stanovanjskih hiš 1.936.000 Skupaj sredstva občinskih samostojnih skladov (skupaj b) 1. 2 in 3 5019.000 C. Stalni rezervni sklad 6 odst obvezna rezerva iz leta 1955 512,757 Ostanek presežka proračuna dohodkov iz leta 1955 339.950 Skupaj sredstva stalnega rezervnega sklada 852.707 Skupna sredstva občine (a. b In cl 27.394 707 XIV. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956 dalje in se objavi v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«. Številka: 01-655!3-56 Bori, 29. septembra 1956 Predsednik ObLO: Franc Belšak, 1. r. 59. Po 15. členu in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52), 3. točke XXI. poglavja Cirkovce na svojih sejah dne 9. junija in 12. oktobra 1956 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE CIRKOVCE ZA LETO 1956 PRVI DEL TEMELJNE IN GOSPODARSKE NALOGE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956 I. poglavje 'kupni družbeni proizvod ir narodni dohodek V letu 1956 bo znašal skupni družbeni proizvod 167,417 000 din, narodni dohodek pa 161,551.000 din Večina družbenega proizvoda in narodnega dohodka bo ust vanlo kmetijstvo kot najmočnejša gospodarska delavnost, na katero odpade 86,5% skupnega družbenega proizvoda. Ostale gospodarske delavnosti bodo dosegle le 13,5%. Skupni družbeni proizvod v letu 1956 se bo povečal za 1,4%, narodni dohodek za 1,3%. Povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka bo doseženo z večjo uporabo kmetijsko-tehničnih sredstev, predvsem v poljedelski proizvodnji in z boljšim krmljenjem v živinoreji. Na družbeni sektor bo v letu 1956 predvidoma odpadlo 11% skupnega družbenega proizvoda, a na zasebni sektor gospodarstva 89%. Obrtna in gostinska delavnost Bta šele v razvoju. Skupno bosta ustvarili 7,31 % družbenega proizvoda. II. poglavje Kmetiistvo in gozdarstvo Kmetijska proizvodnja, ki 1e v lanskem letu narastla za 4% v odnosu na predvojno stanje bo v letu 1956 ostala v glavnem na ravni lanskoletne realizacije. Vrednost kmetijske proizvodnje in družbeni 1956, da se čimprej izboljša kvaliteta krme, katera povzroča obolelost in neodpornost pri goveji živini. V letu 1956 bo v gozdovih zasebnega sektorja, na katerega odpade 673 ha gozdlnih površin, posekano 1634 kubičnih metrov lesa. V gozdovih splošno ljudskega premoženja, na katere odpade 167 ha skupnih gornjih površin se ne določa sečnja. Pogozditve bodo opravljene v ta-kem-le obsegu: rovrjina štev. StrcSkl ha sadik din V gozdovih SLP 2.20 13.200 105.775 Privatni sektor 0.85 5.100 27.612 Skupaj 3.05 18.300 133.387 Iz določenega poseka v količini 1634 kubičnih metrov se bo na območju občine Cirkovce zbralo predvidoma 1,062.000 din gozdne takse. Od te vsote bo na območju občine uporabljeno za gozdno gojitvena dela 13*387 din, znesek 3" 1.735 din se bo odvedel kot delež republiškemu gozdnemu skladu, ostanek gozdne takse v znesku din 556.978 pa se bo uporabil za stroške javne gozdarske službe. Za povečanje zalog lesa bo potrebno uvesti racionalnejšo izrabo lesa s tem, da se pri poseku izdelajo čimboljii asortimenti, ki jih bo potrebno zamenjati za premog. To nalogo bodo morale prevzeti in jo rešiti Kmetijske zadruge, katere bodo poskrbele za čimvečji odkup jamskega lesa in ga zamenjale s premogovniki za premog. III. poglavje Kmetijske zadružne organizacije Družbeni proizvod kmetijskih zadrug se bo v letu 1956 povečal na 10,233.000 din aii za 20% v odnosu na leto 1955. Povečanje družbenega proizvoda bo doseženo z večjo gospodarsko aktivnostjo kmetijskih organizacij, predvsem pa s povečanjem odkupa kmetijskih pridelkov. Obseg blagovnega prometa bo v letu 1956 dosežen po posameznih delavnostih v taki-le višini: real. 55 Celotni T.., . plan 56 promet Trgovma CMkup Gostinstvo (v 000) proizvod za leto 1956 se v odnosu Cirkovce real. 55 59,850 12,438 21,0% 44,154 73,0% na prejšnja leta giblje takole: plan 56 61,500 13,000 21,3% 45,000 73,0% V Lovrenc real. 55 58,627 24,210 41,0% 28,350 48,0% ì I Ì ¥. — M 1 ■ plan 56 61,500 25,000 40,5% 30,000 49,0% 11 H 7? n 3 s Sikole real. 55 32,773 11,007 33,7% 21,766 66,3% 2i g > «a. II 13 •§ Sr. -o 11 plan 56 52,000 14.000 27.0% 38,000 73,0% 1954 232 123 119 93 Skupaj : real. 55 151,250 47^655 31,0% 94,270 62,0% 1955 271 145 140 93 plan 56 175,000 52,000 29,0% 113,000 64,0% 3,258 6,0% 3.500 5,7% 6,067 11,0% 6.500 10,5% 1956 278 145 Nesorazmernost med katastrskim donosom, ki služi za odmero dohodnine, in med narodnim dohodkom,.ki je za 66,5% višji od katastrskega donosa, bo v letu 1956 odpravljena z novimi taksami na priprave za proizvodnjo, na delovno živino in z občinsko doklado od dohodkov od kmetijstva. Ti ukrepi bodo vskladili odnose med dohodki od kmetijstva in odmerjeno dohodnino po katastrskem donosu. Nove takse fn obvezna občinska doklada bodo istočasno tud' materialna sredstva, ki bodo na razpolago občini za investicije v kmetijstvu in gospodarski napredek vasi Poljedelska proizvodnja, ki je poleg živinoreje najpoglavitnejša kmetijska panoga bo v letu 1950 sestavljena v tehle odnosih. 0M. Cirkovce 0L0 LRS % % %~ Zita 56,5 63,2 54,9 Vrtnine 35,6 26,4 21,5 Industrij, rastline 0,87 2,0 1,8 Krmne rastline 6,8 7,9 20,8 Drugi nasadi 0,3 0,4 1,0 Izkoriščanje njivskih površin za Sita sc bo deloma zmanjšalo v prid vrtnin odnosno krompirjevim nasadom. na katere bo odpadlo 35,6% vseh njivskih površin. Plodored bo potrebno izboljšati s povečano setvijo krmnih rastlin in z uvedbo kvalitetnejših strniščnih posevkov. Setev bele repe in ajde bo treba nadomestili oziroma zamenjati s kvalitetnejšimi kulturami. Na ta način bo mogoče doseči tudi večjo proizvodnjo v živinoreji. V živinoreji se predvideva izboljšati stanje s selekcijo in izboljšanjem travništva. Travništvo bo potrebno izboljšati z apnjenjem, peskanjem in gnojenjem s hlevskim gnojem. S temi kmetijsko-tehničnimi ukrepi jie pričeti v letu S povečano trgovinsko delavnostjo bodo kmetijske zadruge v letu 1956 ustvarile in razpolagale skupaj s preko 4,000.000 din skladov. Z razpoložljivimi finančnimi sredstvi bodo kmetijske zadruge izvajale najnujnejše'ukrepe za pospeševanje in zaščito kmetijske proizvodnje. V letu 1956 bodo morale kmetijske zadruge dosledno izvajati in vršiti zatiranje rastlinskih škodljivcev, predvsem koloradskega hrošča. Zatiranje koloradskega hrošča je treba izvajati s posebnimi ekipami, s pomočjo kemičnih sredstev. V živinoreji bodo morale kmetijske zadruge uvesti in razširiti selekcijo in mlečno kontrolo, ki se sedaj izvaja šele pri 15% vseh molznic. Kmetijske zadruge bodo morale poskrbeti v letu 1956 za dober strokovni kader. Predvsem je potrebno nastaviti sposobne upravnike, ki bodo poleg trgovine in odkupa znali smotrno organizirati delo tudi na področju pospeševanja kmetijstva in uvedli racionalno izkoriščanje kmetijskih strojev Iz razpoložljivih skladov bo potrebno, da vsaka kmetijska zadruga štipendira enega do dva obiskovalca kmetijske strokovne šole, katerega bi po končanem šolanju zaposlila. IV. poglavje Obrt Družbeni proizvod obrti v letu 1956 se bo povečal za 12%. Na povečanje družbenega proizvoda bo odločilno vplival povečani obseg proizvodnje in storitev socialističnega sektoria. Obseg storiiev ne zadošča v celoti potrebam prebivalstva, čeprav je na področju občine 17 obrtnih obratov, od katerih so eden državnega, dva zadružnega in 13 privatnega sektorja, ki skupno zaposlu- 9,325 7,0% 10,000 7,0% jejo 57 oseb. Mrežo obrtnih delavnic bo potrebno razviti predvsem v teh-le strokah: kleparstvo, remontno delavnico gradbene stroke, sodarstvo, kolarstvo, krojaštvo, sedlarstvo, mesnice in brivsko-frizerske obrate. Pri organiziranju in ustanavljanju obrtnih uslužnost-nih obratov bo potrebno sodelovanje obrtne zbornice, zlasti glede strokovnega kadra, ki bi naj vodil obrtne obrate. Obrtne delavnice socialističnega sektorja imajo v svojih strokah razmeroma ugodne pogoje razvoja. Potrebno pa bo ponekod izboljšati organizacijo dela, predvsem v Splošnem mizarstvu. Planske instrumente predpisuje za obrt v letu 1956 občina. Določila o instrumentih in ekonomskih ukrepov upoštevajo stopnjo opremljenosti obrtnih obratov, obresti od osnovnih sredstev so predpisane v višini 2%. Obrtne delavnice bodo v letu 1956 imele pavšalni obračun in bodo svoje obveznosti do družbene skupnosti obračunavali v enem samem pavšalnem znesku, ki bo ga predpisal svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Uvedba pavšalnega obračuna in plačevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku je stimulativna oblika, ker bodo gospodarske organizacije materialno zainteresirane na čimbolj-šem gospodarjenju. Za skladnejši razvoj obrtnih delavnic bo potrebno vzpostaviti v davčni odmeri pravilno sorazmerje tako, da bo konkurenčnost obrtnih obratov iste stroke in različnih sektorjev gospodarstva postavljena na čim enakopravnejšo gospodarsko osnovo. Zdrava ekonomska konkurenca bo poleg drugih činiteljev vplivala tudi na izboljšanje kvalitete obrtniških proizvodov in storitev. V. poglavje Gostinstvo Gostinska de ’vnost je razmero-ma slabo ra ..v ita in ne ustreza vsem tehničnim zahtevam sodobnega gostinstva. Gostinske storitve : upravljata dve gostilni kmetijski,! zadrug, ki bosta v letu 1956 dose- 1 j gli predvidoma 6,500.000 din prometa in dvoje zasebnih gostišč. Gostinske storitve bo p rebno ■ izboljšati v vseh gostinski,! obratih, predvsem po kvaliteti. Vsa gostišča bo potrebno usposobiti, da bodo poleg najraznovrstnejših pijač in mrzlih jedil nudile po potrebi tudi prehrano stalnim abonentom in topla jedila potnikom in turistom. DRUGI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA RANA OBČINE CIRKOVCE ZA LETO 1956 Da bi se dosegel gospodarski razvoj, predviden s tem družbenim planom za leto 1956, se predpisujejo poleg ekonomskih instrumentu/ in ukrepov, ki so določeni z zve nim, republiškim in okrajnim družbenim planom z« leto 1956, še tile ekonomski ukrepi: VI. poglavje Amortizacija 1. Obrtna podjetja in obrtne delavnice bodo obračunavale amortizacijo za leto 1956 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. 2. Gospodarske organizacije iz. prejšnje točke morajo plačevati polni znesek predpisane amortizacije. VII. poglavje Obresti od osnovnih sredstev 1. Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 6% na leto od sedanje vrednosti osnovnih sredstev, če ni v zveznem družbenem planu in v tem poglavju drugače določeno. 2. Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 2% na leto za: a) obrtna podjetja in delavnice obutvene stroke; b) splošne kmetijske zadruge. 3. Obresti od osnovnih sredstev v okviru gospodarske organizacije so plačujejo po enotni stopnji, ki se določi po njeni glavni dejavnosti. 4. Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna podjetja in obrtne delavnice, so dohodek občinskega investicijskega sklada. Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo splošno kmetijske zadruge, gredo v njihov investicijski sklad. VIII. poglavje Prometni davek Gospodarske organizacije In druge pravne ter fizične osebe bodo plačevale v letu 1956 poleg prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih (zveznih), še občinski prometni davek po stopnjah, ki jih predpiše občinski ljudski odbor s posebnim od'okr-n. IX. poglavje Razdelitev dobička gospodarskih organizacij 1. Gospodarske organizacije delijo v letu 1956 doseženi dobiček po zveznih predpisih in določilih zveznega družbenega plana za leto 1956. 2. Poleg določil iz prejšnje točke morajo gospodarske organizacije pri delitvi dobička upoštevati še tale določila: a) Splošna kmetijska zadruga bo v letu 1956 plačevala 50% od dela dobička, ki ostane po izločitvi ti-: lega dela, ki ustreza zveznemu davku dobička v proračun občine, dobiček, ki ostane po izločitvi občinskega proračunskega prispevka, ir.deli najvišji organ zadruge na del, ki gre kot delež pri dobičku ' sebam, ki so pri njej v delovnem razmerju, na del, ki se razdeli zadružnikom kot ristorno, In na del, ki gre v sklade zadruge. X. poglavje Določitev društvenih obveznosti v pavšalnem znesku t. 'Zadružne obrtne delavnice« Cirkovce, »Splošno mizarstvo« ovrenc in »Čevljarska obrtna zadruga* Lovrenc bodo v letu 1956 ‘.jračunavale svoje obveznosti do ružbenega investicijskega sklada :n proračuna ter svoje stalne prispevke družbeni skupnosti v enem samem "pavšalne«) znesku. 2. Višino pavšalnega zneska iz prejšnje točke določi svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Cirkovce. Od pavšalnega zneska iz prejšnje točke tega poglavja se plača enak del v občinski investicijski sklad in v občinski proračun. Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora lahko obrtni delavnici s pavšalnim obračunom poveča ali zmanjša letni pavšalni znesek, če se med letom bistveno poveča ali zmanjša njen celotni dohodek. XI. poglavje Občinska doklada na dohodke od kmetijstva 1. Po XXI. poglavju Zveznega družbenega plana in XVIII. poglavju republiškega družbenega plana bodo zasebni davčni zavezanci, ki imajo dohodke od kmetijsrtva v letu 1956 plačevali občinsko doklado, ki znaša 7% katastrskega dohodka od zemljišč. 2. Občinska doklada je dohodek občine. Od 3% obvezne občinske doklade gre v proračun občine 45% v občinski investicijski sklad pa 55% občinske doklade. Vsa zvišana občinska doklada gre v celoti v proračun občino. Del občinsko doklade, ki gre v občinski investicijski sklad od 3% obvezne občinske doklade se sme uporabili edino le za investicije za gospodarski napredek vasi na območju občine. XII. poglavje Ustanovitev gospodarskih skladov 1. Ustanovi se občinski investicijski sklad. V občinski investicijski sklad se stekajo: a) obresti od osnovnih sredstev, obrtnih podjetij in delavnic, b) 55% občinskih doklad na dohodke od kmetijstva od 3% obvezne občinske doklade, c) 45% dohodkov od taks na priprave za proizvodnjo od takse na melj avo po veljavnih predpisih, d) del dobička obrtnih podjetij oziroma delavnic, ki ustreza zveznemu davku od dobička. Sredstva občinskega investicijskega sklada se morajo uporabiti za investicije Po vrstah gospodarske dejavnosti, v istem sorazmerju posameznih virov teh sredstev Sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo uporabljala po posebnih predpisih o upravljanju in uporabi teh sredstev. 2. Ustanovi se stanovanjski sklad občine Cirkovce. Sklad je samostojno pravna oseba. Sklad upravlja poseben odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor. Dohodki sklada so: a) 10% stanovanjski prispevek, ki se plačuje od plač, b) drugi dohodki, ki jih določijo posebni predpisi. 3. • Ustanovi se cestni sklad občine Cirkovci. Sklad upravlja svet za gospodarstvo. Odredbodajalec sklada je tajnik občinskega ljudskega odbora Dohodki cestnega sklada občine so določeni v 3. razdelku XX. poglavja republiškega družbenega plana. XIII. p o g 1-a v j e Pregled občinskih sredstev Sredstva, s katerimi bodo razpolagali občinski organi v letu 1956, se bodo natekala iz sledečih virov: A. SREDSTVA OBČINSKEGA PRORAČUNA I. Dohodki iz gospodarstva: 1. Del prometnega davka splošno družbenega in zadružnega gospodarstva 2. Del prometnega davka od'vina In žganja 3. Del prometnega davka zasebnikov 4. Del prometnega prispevka iz dobička 5. Prispevek za proračun iz plač 6. Del zemljarine 7. Občipskl prometni davek 8. Prometni davek od maloprodaje II. Dohodki od prebivalstva 9. Del dohodnine od kmetijstva 2,148.000 10. Ded dohodnine osta. lih obveznikov 509.000 11. Občinske takse (brez taks na mot. voz.) 340.000 t2. Davek na dediščine in darila — 13. Občinska doklada 5,899.000 III. Dohodki uradov in zavodov: 14. Dohodki uradov in zavodov — IV. Ostali dohodki: 15. Ostali dohodki 100.000 Skupaj proračunska sredstva 12,269.000 B. SREDSTVA OBČINSKIH SAMOSTOJNIH SKLADOV 1. Cestni sklad — 30% od taks od vprežnih cestnih vozil prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil — dohodki od prodane trave, sadja in dohodki z zemljišč, ki spadajo k cestam IV. reda ((resele, gramoznice) — denarne kazni, plačane zaradi kršitve pro-metnih predpisov, ki jih izrečejo ' pristojni organi, dotacije proračuna 616.000 10.000 Skupaj cestni sklad 626.000 2. Občinski investicijski sklad — obresti na osnovna sredstva od obrtnih podjetij in delavnic 86.000 — 55% od občinskih doklad na dohodek iz kmetijstva od 3% obvezne občinske dokla- de, določeno po Zvez- • nem družbenem planu 1,819.000 — 45% od taks na orodje za proizvodnjo 139.000 a) za kotle na žganjekuho b) na mlatilne _ c) na mline — d) na hibridno trto — e) na meljavo žit — 50% od dobička obt-nlh in komunalnih podjetij 120.000 — del pavšalnega zneska obrtnih podjetij 150.000 Skupaj obč. investicijski sklad 2,414.000 3. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš — 90% prispevka, in sicer: a) od plač iz gospodarstva 610.200 b) od plač iz dobička 419.800 c) od plač iz proračuna 477.000 d) od ostalih plač privatnega sektorja 411.300 —- obresti od danih posojil - Skupaj sklad za zidanje slan. hiš 1,518.300 Skupaj sredstva obč. samostojnih skladov (skupaj B) 1 +2 + 3 4,558.300 C. STALNI REZERVNI SKLAD — 6% obvezna rezerva iz lei a 1955 255.565 — ostanek presežka proračunskih dohodkov iz leta 1955 758.631 Skupaj sredstva stalnega rez. sklada 1,014.196 Skupaj sredstva občine (A f B + C) 17,841.496 XIV. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956 dalje in se objavi v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«. Številka: 02/1-474/4-56 Cirkovce, dne 12. oktobra 1956 Predsednik ObLO Janez Jurič, 1. r. ' 0. Po 15. členu in 25. točki 50. »lena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88(2). 3. točke XXI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1958 (Uradni list FLRJ, št. 14-135 58) XXIII. poglavja priloge I/A zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34-37P55), v zvezi s 3. členom uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55-474/53) ler prečiščenega teksta tarife davka na promet (Uradni list FLRJ, štev. 16-152(56 im L člena odloka o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Uradni list LRS, štev. 16-62/56) je Občinski ljudski odbor Gorišnica na svoji seji dne 7. julija 1956 sprejel ODLOK o uvedbi občinskega proemtnega davka I. Del SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poleg zveznega prometnega davka, kj se plačuje po veljavnih predpisih, sc pobira v občini Gorišnica občinski prometni davek, ki je predpisan v II. delu tega odloka. 2. člen Občinski prometni davek, ki sc pobira po določkab tega odloka, je proračunski dohodek občine. 3. člen Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list. FLRJ, štev. 55-474/53), z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, številka 2-25(54 in 4-21/55), uredbe o prisilni Izterjavi davkov in dingih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-283/53) in uredbe o pobiranju dohodkov proračunov in skladov gospodarskih organizacij (Uradni list FUI J, štev, 19-181/56) sc primerno uporabljajo tudi glede občinskega prometnega davka, če ni v tem odloku drugače določeno. 4. člen Občinski prometni davčk po lem odloku se ne pobira v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji v lem vzajemnost. 5. člen Pojasnila in navodila za iz:'-Zevanje tega odloka izda Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. Za iz- 398.000 575.000 770.000 940.000 410.000 180.000' vrševanje toga odloka izda Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. Za izvrševanje tega odloka skrbi Uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«, uporablja pa se od prvega dne na-»lednjega meseca po objavi. . II. Del A) SPLOŠNA TARIFA Občinski prometni davek se plača: Tar. št. 1 : Od potrošnje alkoholnih pijač vseh vrst v gostinskih podjetjih in obratih se plača od prodajne cene 5 odst. ^rlpcmba: Davek se plačuje mesečno po obračunu, ki ga morajo davčni zavezanci predložiti finančnemu organu občine do 15. v mesecu za pretekli mesec. Tar. štev. 2: Od odmerjenega zveznega prometnega davka od prometa z nepremičninam in pravicami 10 odst. Pripomba: Davek po tej tar. štev. se plača Istočasno z zveznim davkom na promet. Tar štev. 3: Od vstopnic za kinopredstave 5 odstotkdv B) PROIZVODI Proizvodi po gospodarskih panogah: Proizvodi ir oanoitp 116: Tar. štev. 4.: Izdelki iz mavca 10 odst. Tar. štev. 5.: Zemeljske barve 10 odstotkov. Tar. štev. 6.: Keramični in lončarski izdelki 10 odst. Tar. štev. 7.: Opeka, 'zidna in strešna 5 odst. Tar. štev. 8.: Izdelki Iz cementa 10 odst. Proizvedi >/ nan<>gp 117: ... Tar. štev, 9 : Kovinske peči *n štedilniki 10 odst Tar. štev. 10.: Vsi drugi proizvodi Iz panoge 117, od katerih so ne plača davek na promet po zvezni tarifi, razen izdelkov namenjenih za kmeti jsfvo 20 odst. Proizvodi U naneg** 125: ___ Tar. štev. 11.: Vsi proizvodi iz usnja, razen obutve 10 odst. j C) STORITVE Tar. štev. 12.: Od plačil za obrtne etoritve vseh vrst 10 odst. Pripomba: Prometni davek se ne plača po tej tar. štev. od krojaških, čevljarskih, šiviljskih, brivsko-fri-zerskih, gradbenih In prevoznih etoritev. Davčna osnova je skupni znesek plačila po odbitku materiala. Tar. štev. 13.: Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (zdravnikov. denttstov. arhitektov in podobno), razen za advokatske usluge 5 odst. C) PROMETNI DAVEK NA MALOPRODAJNI PROMET Tar. štev. 14.: Od vsega blagovnega prometa na drobno 2 odst. Pripomba: Po tej tar. štev. se ne plača prometni davek: a) na proizvode, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b na proizvode, za katere so t zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno; c) na proizvode, za katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno; č) na živila; d) na koleke in poštne znamke, poštne dopisnice in vse druge vrednotnice; e) na časnike, revije in knjige. Številka: 01/1-819T Gorišnica, 7. julija 1956 Predsednik Ob LO Dušan Coki, 1. r. Pritrditev k temu odloku je dal Okrajni ljudski odbor Ptuj s sklepom štev. 01-6828/1-56 z dne 6. avgusta 1956. 61. Po 15. členu 25. točke 50. Člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni Ust LRS, štev. 19-88'52) 3. točke XXI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur. list FLRJ, štev. 14-135156). XXIII. razdelka 1/b poglavja priloge PA zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34-371'55) v zvezi s 3. členom uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, številka 16-474/53) ter prečiščenega teksta tarife davka na promet (Uradni Ust FLRJ štev. 16-152'56) in 1. člena odloka o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Uradni list LRS. štev. .16-62156) je Občinski ljudski odbor Juršinci na svoji seji dne 26. julija 1956 sprejel ODLOK o uvedbi občinskega prometnega davka I. Del SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobira v občini Juršinci občinski prometni davek, ki je • predpisan v II. delu tega odloka. 2. člen Občinski prometni davek, Id se pobira Po določbah tega odloka, je proračunski dohodek občine. 3. člen Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, štev. 55-474153), z vsemi poznejšimi spre-. membami in dopolnitvami. navodUo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni Ust FLRJ, štev. 2-25'54 in 4-21/55), uredbe o prisilni izterjavi davkov In drugih proračunskih dohodkov (Uradni Ust FLRJ, štev. 33-283,53) In uredbe o pobiranju dohodkov proračunov in skladov gospodarskih organizacij (Uradni Ust FLRJ, štev. 19-18U58) se primerno uporabljajo tudi glede občinskega prometnega davka, če ni v tem odloku drugače določeno. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se ne pobira v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji v tem vzajemnost. 5. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izda svet za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Juršinci. Za izvršitev tega odloka skrbi Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Juršinci. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Bradnem vestniku okraja Ptuj«, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po objavi. II. Del A) SPLOSNA TARIFA Občinski prometni davek se plača: T-j r. štev. 1.: Od potrošnje alkoholnih pijač vseh vrst v gostinskih obratih se plača od prodajne cene 5 odst. Pripomba : Davek se plačuje mesečno po obračunu, ki ga morajo davčni zavezanci predložiti finančnemu organu občine do 15. v mesecu za pretekli mesec. Tar. štev. 2.: Od odmerjenega zveznega prometnega davka od prometa z nepremičninami in pravicami 8 odst. Pripomba: Davek po tej tar. štev. se plača istočasno z zveznim davkom na promet. Tar. štev. 3.: Od vstopnlo za kino predstave 3 odart. B) PROIZVODI Proizvodi Iz panoge 117: Tar. štev. 4.: Vsi proizvodi Iz panoge 117, od katerih se ne plača davek ha promet Po zvezni tarili, i-azen izdelkov namenjenih za kmetijstvo 10 odst. Proizvodi iz panoge 125: Tar. štev. 5.: Vsi proizvodi •napravljeni iz usnja, razen obutve, konjske ali druge živalske opreme 5 odst. C) STORITVE Tar. štev. 6.: Od plačil za obrtne storitve vseh vrst 5 odst. Pripomba: Prometni davek se ne plača po tej tar. štev, od krojaških, čevljarskih, šivilskih. gradbenih in prevoznih storitev. Davčna osnova je skupni znesek plačila po odbitku materiala. Tar. štev. 7.: Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (veterinarjev. zdravnikov, duhovnikov in podobno) razen za advokatske usluge 5 odst. .C) PROMETNI DAVEK NA MALOPRODAJNI PROMET Tar. štev. 8.: Od vsega blagovnega prometa na drobno 2 odst. Pripomba: Po tej tar. številki se ne plača prometni davek: a) na proizvode, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b) na proizvode, za katere so * zveznimi predpisi določene prodajne cene na drpbno; c) na proizvode, za katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno; č) na živila; d) na koleke in poštne znamke, poštne dopisnice in vse druge vrednotnice! e) na časnike, revije in knjige. Številka: 01/1-811/1 Juršinci, 26. julija 1958 Predsednik ObLO Ivan Toplak, 1. r. Pritrditev k temu odloku je dal Okrajni ljudski odbor Ptuj s sklepom štev. 01-6828/1-56 z dne 6. avgusta 1956. 62. Po 13. točki 50. čiena zakona O občinskih ljudskih odborih (Uradni Ust LRS, štev. 19-88/52), v zvezi s 1. in 2. členom temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem prispevku (Uradni list FLRJ, štev. 19-194/55), je Občinski ljudski odbor Lešje na svoji seji, dne 16. julija 1958 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade na dohodnino od obrti samostojnih poklicev in premoženja za ieto 1956 na območju občine Lešje 1. člen Na celotnem območju občine Lešje se uvede za leto 1956 občinska doklada na dohodnino od obrti samostojnih poklicev in premoženja • (v nadaljnjem besedilu občinske doklade). 2. člen Osnova Za obračunavanje občinske doklade je dohodnina po predpisih o dohodnini, izvzemši davek od dohodkov iz dopolnilnega delovnega razmerja in od honorarnega dela. Stopinja občinske doklade za ne-pavšaliste znaša 70 odst. na temeljno dohodnino iz leta 1955, dočim znaša stopnja občinske doklade za pavšaliste 25 odst. na dohodnino iz leta 1956 računajoč od 1. Julija 1956 na odmerjeno letno dohodnino. 3. člen Občinska doklada je dohodek občine. V proračun občine gre 90 odst., v občinski cestni sklad pa 10 odst. občinske doklade. Del občinske doklade, k| gre v občinski costni sklad se sme uporabljati za vzdrževanje cest na območju občine. 4. člen Za plačilo občinske doklade so smiselno uporabljalo isti roki, ki veljajo za plačilo dohodnine. 5. člen Glede olajšav pritožbenega postopka, zamudnih obresti, prisilno izterjave in ostalega postopka se za občinske doklade uporabljajo smiselno določbe temeljnega zakona o občinski dokladi (Uradni list FLRJ, štev. 19-194/65) uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, St-18-171156) ter uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni Ust FLRJ, štev. 33-283/53). 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«, uporablja pa se za pavšaliste od 1. julija 1956, za nepavšaliste pa od J 1. januarja 1956. Številka: 01/1-1009/1-56 Lešje, 16. julija 1956 Predsednik ObLO Anton Kolenko, 1. r. 1)3. Po XXIII. razdelku 1/b poglavja priloge PA Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ itev. 34-37P55) in 3. Mena uredbe o prometnem davku (Uradni Hat FLRJ, *tev. 55-474/53), 1. Men* odloka o okvimll» stopmjAh občinskega prometnega davka (Uradni Ust LRS, žtev. 19-02'56) in XXI. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956 Je Občinski ljudski odbor Ormož na seji din* 29. julija 1956 sprejel ODLOK o uvedbi občinskega prometnega davka I. Del SPLOŠNE določbe 1. člen Poleg zveznega prometnega davka, ki se izplačuje po veljavnih predpisih, se pobira v občini Ormož občinski prometni davek, ki je predpisan s tarilo v II. in III. delu tega odloka. 2. člen Občinski prometni davek, ki se pobira po določbah tega odloka, jc proračunski dohodek občine. 3. člen Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, žtev. 55-474(53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami; na vodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, štcV. 2-25/54 in 4-21/55); uredbe o prislini izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ. žtev. 33-283/53) in uredbe o prebiranju dohodkov proračunov im skladov od gospodarskih organizacij (Uradni Ust FLRJ, Itev. 19-181/56) se primerno uporabljajo tudi glede občinskega prometnega davku, če ni v tem odloku drugače določeno. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se ne pobira v primerih določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji v tem vzajemnost. 5. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izda Svet za družbeni plan In finance Občinskega ljudskega odbora Ormož. 6. člen Ko ta odlok potrdi Okrajna Ijud-ski odbor PHuj, načne vel fili z dnem objave v »Uradnem vestniku« okraja Ptuj. Uporablja pa se od 1. avgusta 1956. Il, Del I TARIFA A) SPLOŠNA TARIFA Občinski prometni davek se plača: Tar. àtev. 1.: Gostinska podjetja in gostišča, ki prodajajo alkoholno pijače na drobno potrošnikom na gostinski način — od dosežene prodajne cene alkoholnih pijač 7 odst. Tar. žtev. 2.: Na prireditve, h katerim je vstop dovoljen z vstopnino, se plača občinski prometni davek: a) od vrednosti prodanih vstopnic z* kino predstave, ne gleda kdo Jih prireja 5 odst.; b) od Vrednosti prodanih vstopnic z* športne in fizkultume prireditve 2 odst.; c) za artistične prireditve 5 odstotkov.; č) cirkusi in druga zabavišča (vrtiljaki) 6 odst. Pripombe: Cirkusi in druga zabavišča, ki ne pobirajo vstopnine z vstopnicami ali da se višina vstopnine brez velike težave ne bi mogla dognati, plača za vsak dan Izvajanja v stalnem kraju prometni davek v višini — 5 odst. od vstopnine, kakor jo določi finančni organ Občinskega ljudskega odbora Ormož po prostem preudarku. Taksa po tej tarifni štev. se ne plača za kultumoumetnižke predstave, za šolske, telovadne nastope in akademije družbenih organizacij. Prometni davek se plača ob nabavi vstopnic. Tar. štev. 3.: Oi vsakega plačljivega prenosa lastninske pravice na nepremičninah od višine zveznega prometnega davka, določenega z uredbo o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ, štev. 4-41 in 35-457/54) — 10 odst. Tar. štev. 4.: Za nameščene svetlobne in neonske reklame se plača vsako loto po 500 din. Pripomba: Za med letom instalirane neonske reklame morajo imetniki plačati takso v treh dneh po izvršeni montaži. Za svetlobne in neomsk* reklame, kd so na dan objave tega odloka že izobešene, je rok za priglasitev in plačilo 30 dni po objavi tega odloka v Uradnem vestniku okraja Ptuj. Tar. štev. 5.: Od prejetih plačil za reklamo v kinematografih 5 odst. Pripomba: Za obvestila in uradne objave državnih organov in družbenih organizacij se ta davek ne plača. Tar. žtev. 6.: Za loterije in druge igre na srečo, ki «e prirode v območju občine Ormož, plača prireditelj od vrednosti izdanih srečk oz. vplačanih vložkov z utemeljitvijo, da določeni odstotek davka skupno z odstotkom, ki se predpiše prirediteòju po uredbi o loterijah v korist proračuna. ne sme znašati več, kakor 25 odst. od izdanih srečk oziroma vplačanih vložkov 5 odst. Pripomba: prometni davek po tej tar. štev. se ne plača od loterij in drugih iger na srečo, ki jih priredijo družbene organizacije, če je dobiček prireditve namenjen za zdravstvene, «odalrRt in druge dobrodelne namene. B) PROMETNI DAVEK od proizvodov in storitev zasebnih obrtnikov In drugih zasebnikov ter od blagovnega promet* na drobno Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačujejo občinski prometni davek po teh stopnjah: I. PROIZVODI Proizvodi po gospodarskih panogah: Proizvodi iz panoge 113: Tar. štev. 7.: Kolomaz 10 odst. Proizvodi iz panoge 116; predelava nemetalnih rudnin Tar. štev. 8.: Izdelki Iz mavca 10 odst. Tar. štev. 9.: Zemeljske barve 20 odst. Tar. štev. 10.: Opeka zidna in strešna 5 odst. Tar. štev. 11.; Izdelki iz cementa, cevi, okna, stopnice, spomeniki in podobno 10 odst. Tar. štev. 12.: Keramični in lončarski izdeM 10 odst. Proizvodi iz panoge 117: 1 predelava metala Tar. štev. 13.: Kovinske peči in štedilniki 10 odst. Tar. štev. 14.: Kovinska okna, vrata, pregrade, ograje, stopnišča, rešetke, lestvice, železne konstrukcije, kovinsko pohištvo 20 odst. Tar. štev. 15.: Noži, žepni, kuhinjski in ostali 20 odst. Tar. štev. 16.: Vsi ostali izdelki iz panoge 117, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka, razen izdelkov, namenjenih za kmetijstvo, mlekarstvo in čebelarstvo 20 odst. Proizvodi iz panoge 120: kemijska industrija Tar. štev. 17.: Vsi proizvodi razen tistih, od katerih se plačuje zvezni prometni davek po tar. štev. 38— 49 dela A. tarife prometnega davka 20 odst. Proizvodi iz panoge 122: lesna industrija Tar. štev. 18.: Val proizvodi iz lesa, razen tistih, od katerih se plača zvezni prometni davek 10 odst. Proizvodi iz panoge 123: industrija celuloze in papirja Tar. štev. 19.: Vsd izdelki iz pe-pirja, kartona in lepenke, razen šolskih zvezkov in risank 10 odst. DRUGI IZDELKI Tar. štev. 31.: Od vseh drugih proizvodov ne gledo na panogo go- ipodarc. ee dejavnosti, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi in niso zajeti v tarifni številki 8 do 31 te tarife 10 odst. Pripomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih Številkah iz te tarife sa ne plača od prometa tehle proizvodov: od moke in drugih mlev-skih izdelkov, pekovskih izdelkov, izdelkov napravljenih s predelavo mleka, mesa svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri, izdelanega za individualne poročnik* vseh vrst is njihovega materiala, od ortopedskih pri pomo okov, med katere ja šteli iodi umetne oči in zobovje od otroških igrač vseh vrst — ne glede na material, iz katerega 80 izdelane ter od vseh vrst izdelkov domače obrti. II. STORITVE Tar. štev. 32.: Od plačil obrtnih storitev vseh vrst se plača občinski prometni davek 10 odst. Pripomba: 1. Davčna osnova je skurami znesek plačila, v katerem je obsežen davek po lej tarifni številki, po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebei izkazan. 2. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od gradbenih, prevoznih, krojaških, čevljarskih, šiviljskih in brivsko-frizerskih storitev. Tar. štev. 33.: Od plačil za opravljanj* samostojnih poklicev: zdravnikov, dentistov, arhitektov in podobnih, razen na advokatske usluge, se plača občinski prometni davek 5 odsb Pripomba: Davčn* osnova je skupni znesek plačila, v katerem je obsežen tudi davek po tej tarifni številki. , UL BLAGOVNI PROMET 1 NA DROBNO A Pritrditev k temu odloku je dal Okrajni ljudski odbor Ptui s sklepom štev. 01-68?8'l-56 z dne 6. ay gusta 1956. Proizvodi iz panoge 124: tekstilna industrija Tar. žtev. 20.: Konfekcija 5 odstotkov (osnova: prodajna cena izdelka). Tar. štev. 21.: Volneni, bombažni in svileni trikotažni in pleteni oblačilni predmeti 10 odst. Tar. žtev. 22.: V«i ostali proizvodi iz panoge 124 5 odst. Tar. štev. 23.: Vsi proizvodi iz usnja razen obutve 10 odst. Proizvodi Iz panoge 127: ! ? prehrambna industrija Tar. štev. 24.: Kakaovi proizvodi 20 odst. Tar. štev. 25.: Bonboni vseh vrst 10 odst. Tar. štev. 26.: Slaščice, keksi, ratluk in podobni slaščičarski izdelki 10 odst. Tar. štev. 27.: Testenine 10 odstotkov. Tar. štev. 28.: Kavni in kakao-vi nadomestki 10 odst. Tar1, štev. 29.: Mleta paprika 10 odst. Tar. štev. 30.: Vsi drugi proizvodi iz panoge 127, razen živilskih proizvodov, od katerih se plača prometni davek po tar. štev. 88-97 zvezne tarife in prometnega davka — 8 odst. Tar. žtcy. 34.: Od vsega blagovnega prometa na drobno 2 odst. Pripomba: Davčna osnova j* znesek prodajne cene blaga na drobno. Prometni davek s* obračunava mesečno in odvaja do vsakega 10. za pretekli mesec. Občinski prometni davek po gornji tarifi se no plača: a) na promet blaga, za katero se po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b) na promet z zdravili in tobačnimi izdelki; c) na prof rede, za katere ao z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno; č) na proizvode, za katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanza cen na drobno; d) na živila; e) za kolke in poštne znamke, poštne dopisnice in vse druge vrednotnice; f) za časnike, 'revije in knjige. (Številka: 03/1-1452/3 \ Ormož, dne 30. julija 1956 1 Predsednik ObLO Zlatko Kovačič. 1. r. 64. Po XXIII. razdelku 1 ,'b poglavja priloge I/A zaKona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, številka 34-371/*55), 3. člena uredbe o prometnem davku in 2. odstavka V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 55-474/53 in 16-152/56) XXI. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956, in 1. člena odloka o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Uradni list LRS, št. 16-62/56) je občinski ljudski odbor Videm pri Ptuju na svoji seji dne 15. julija 1956 sprejel ODLOK o uvedbi občinskega prometnega davka I. Del SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobira v občini Videm pri Ptuju občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo II. in III. dela tega odloka. 2 člen Občinski prometni davek, ki se pobira po določbah tega odloka, je proračunski dohodek občine. 3. člen Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, številka 55-474/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, štev. 2-25/54 in 4-21/55) uredbo o prisilni izterjatvi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št 33- 283/53), in uredbe o pobiranju dohodkov, proračunov In skladov od gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 19-181/56) se primerno uporabljajo tudi glede občinskega prometnega davka, če ni s tem odlokom drugače določeno. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se ne pobira v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav s katerimi obstoji v tem vzajemnost. ' 5. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izda svet za go-. spodarstvo Občinskega ljudskega odbora Videm pri Ptuju Za izvrševanje tega odloka skrbi uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Videm pri Ptuju j 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ptuj*, uporablja se od prvega naslednjega meseca po objavi. TT. Del TARIFA A. SPLOŠNA T\RIFA Občinski prometni davek sc plača: Tar. št. L: Gostinska podjetja in gostišča, ki prodajajo alkoholne pijače potrošnikom na drobno na gostinski način od dosežene prodajne cene 5 % Tar. št. 2.: Od vsakega plačljivega prenosa lastninske pravice na nepremičnino v višini zveznega prometnega davka, določenega z uredbo o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ, št. 4-41/54 in 35-457/54) 10 % Pripomba: Davek po tej tarifni številki se plača istočasno z zveznim davkom na promet. B PROMETNI DAVEK OD PROIZVODOV IN STORITEV ZASEBNIH OBRTNIKOV IN DRUGIH ZASEBNIKOV Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačajo občinski prometni davek po tehle stopnjah: I. PROIZVODI: Proizvodi po gospodarskih panogah: Proizvodi iz panoge 113: Tar. št. 7 : Kolomaz 10 % Proizvodi iz panoge 116: predelava nemetalnih rudnin Tar. št. 8: izdelki iz mavca 10% Tar. št. 9.: Zemeljske barve 20 % Tar. št. 10.: Opeka zidna in strešna 5 % Tar. št. 11.: Izdelki iz cementa, cevi, okna in podobno 10 % Tar. št. 12.: Keramični in lončarski izdelki 10 % Proizvodi iz panoge 117: predelava metala Tar. št. 13.: Kovinske peči in štedilniki 10 % Tar. št. 14.: Kovinska okna, vrata, pregrada, ograje, stopnišča, lestvice, konstrukcije, kovinsko pohištvo 20 % Tar. št. 15.: Noži, žepni, kuhinjski in ostali 20 % Tar. št. 16.: Vsi ostali izdelki iz panoge 117, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka, razen od izdelkov, namenjenih za kmetijstvo, mlekarstvo in čebelarstvo 20 % Proizvodi iz panoge 120: kemijska industrija Tar. št. 17.: Vsi proizvodi, razen proizvodov, od katerih se plača zvezni prometni davek po tar. št. 37-49 dela A tarife 20 % Proizvodi iz panoge 122: lesna industrija Tar. št. 18.: Vsi proizvodi, razen tistih, od katerih se plača zvezni prometni davek 10 % Proizvodi iz panoge 123: industrija celuloze in papirja Tar. št. 19.: Izdelki iz papirja, kartona, lepenke razen šolskih zvezkov in risank 10 % Proizvodi iz panoge 124: Tar. št. 20.: Konfekcija 5 % Tar. št. 21.: Volneni, bom- bažni in svileni trikotažni in pletilni oblačilni predmeti 10 % Tar. št 22.: Vsi ostaF proiz- vodi iz panoge 124 5 % Tar. št. 23.: Vsi proizvodi iz usnja rezen obutve 10 % Pripomba: 1. Prometni davek po tej tar. številki se ne plača od krojaških, čevljarskih, šivilskih in brivsko-fri-1 zerskih, prevoznih in gradbenih storitev. 2. Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je obsežen davek po tej tarifni številki, po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material " računu posebej izkazan. Tar. št. 33.: Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (zdravniki, dentisti in podobno) razen za advokatske usluge 5 % 10. 11. 12. 13. Proizvodi iz panoge 125: Tar. št. 23.: Vsi proizvodi iz usnja razen obutve 10 % Proizvodi Iz panoge 127: Tar. št. 24.: Kakaovi proizvodi 20 % Tar. št. 25.: Bonboni 10 % Tar. št. 26.: Slaščice, keksi, ratluk in podobni slaščičarski izdelki 10 % Tar. št. 27.: Testenine 10 % Tar. št. 28.: '-'avni in kakaovi nadomestki 10 % Tar. št. 29.: Mleta paprika 10 % Tar. Št. 30.: Vsi drug! proizvodi iz panoge 127, razen živilskih proizvodov, od katerih se plača prometni davek po tar. št 88-97 tarife prometnega davka 8 % DRUGI PROIZVODI Tar. št. 31.: Od vseh drugih proizvodov, ne glede na panoge gospodarske dejavnosti, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi in niso zajeti v tarifnih številkah 1 — 23 te tarife 10 % III. BLAGOVNI PROMET NA DROBNO Tar. št. 34.: Od vsega blagovnega prometa na drobno 2 % Prpomba: Davčna osnova je znesek prodajne cene blaga na drob- 4 no. Prometni davek se obračunava mesečno in odvaja do vsakega 10. ( za pretekli mesec. r- L Občinski prometni davek po gornji tarifi se ne plača: a) na proizvode, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno i b) na proizvode, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne céne na drobno; c) na proizvode, za katere je z zveznimi predpisi določen način : oblikovanja prodajnih cen na drobno; i ?) 1 < i č) na živila; d) na koleke in poštne znamke, poštne dopisnice in vse druge vrednotnice; e) na časnike, revije in knjige. Številka: 01/1-663/3 Videm pri Ptuju, dne 15/7-1956 Predsednik ObLO Ignac Purg, L r. Pritrditev k temu odloku je dal Okrajni ljudski odbor Ptuj s sklepom št. 01-0828/1-56 z dne 6. avgu- Prlpombe: Prometni davek po tej tarifni številki In po drugih tarifnih številkah iz te tarife se ne plača od prometa tehle proizvodov: od moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih izdelkov, izdelkov napravljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila, izdelanega po meri za individualne potrošnike vseh vrst, od ortopedskih pripomočkov, h katerim je všteti tudi umetne oči in zobovja, ter otroških igrač vseh vrst, ne glede na material iz katerega so izdelane. II. STORITVE Tar. št. 32.: Od plačil obrtnih storitev vseh vrst se plača prometni davek 10 % sta 1956. 65. Po 15. členu In 25. točki 50. \ člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni Ust LRS, št. 19-88/52), 3. točke XXI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, številka 14-135'56), XXIII. razdelka 1/b poglavja prloge I/A zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št 34-371/55) v zvezi s 3. členom Uredbe o prometnem davku (Uradni Ust FLRJ, št. 55-474/53) ter prečiščenega teksta tarife davka na promet (Uradni list FLRJ, št. 16-152/56) in 1. člena odloka o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Uradni list LRS, št. 16-62/56) jo Občinski ljudski odbor Cirkovce na svoji seji dne 14/7-1956 sprejel