osa
KRANJSKI ZVON
^^ZUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja, mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1932. Št. 3.
Posamezna štev. 2 Din.
Med dvema ognjema.
. Komunistična internacionala je izdala lani 28. oktobra |\v°jim sekcijam v Avstriji, na Ogrskem in Čehoslovaškem edeča navodila: „V Avstriji in na Ogrskem je treba najprej 'jotniti duhovno silo katoliške cerkve, ki predstavlja danes oino komunizmu nevarno in aktivno, njemu nasproti de l^lPčo silo. Zlasti je treba ljudem predočevati duhovščino °t načelno čuvarico povojnega kapitalizma, ki iz sebičnih azlogov ščiti posedujoče sloje. Med masami je treba spra v tok živo antiklerikalno gibanje . . ." Iz teh navodil se jasno vidi, da smatrajo komunisti a svojo največjo sovražnico katoliško cerkev in da je njih obneči ogenj v prvi vrsti naperjen proti katoliški cerkvi, Je dejansko edini resni, dosledni in aktivni nasprotnik *°munizma.
' Komunisti dobro vedo, da je kapitalizem v svojem ^'erijaliziranem egoizmu tako zaslepljen, da podira sa-|JSa sebe. Svetovni kapitalisti ponujajo denar in blago .O'iševikom, da morejo ti kovati puške in topove, s kateri bodo podirali kapitalistične gradove. Saj vidimo, kako adnje čase kapitalizem v raznih državah tekmuje v borbi „a Prijateljstvo bcljševiških mogočnjakov.  Kapitalizem je
^uoben oni pravljični kači, ki je v svoji požrešnosti j a sama sebe pri repu in tako sama sebe umorila. Kapi-2I ,zem je kakor oni skopuh, ki pogine pri polnih kupih ata. Le denar, le premoženje, le materija, le kopičiti bo-j> stV0] £e tQ jg i(jeaj kapitalizma, če pri tem umirajo J!1)011' lakote, če izsesava ta pijavka ljudskim množicam § "J0 kapljo krvi, to ga nič ne gane, da je le Moloh sit. »građane množice, lačni otroci, brezposelni delavci, iz-
1 Pano ljudstvo to materijalističnega kapitalista ne gane.
tako ni čudno, če raste potem v ses'radanih množicah j|.^v, srd nad vsemi, ki kaj posedujejo. In to razpoloženje ln J" tli, dokler ne izbruhne in pokonča vse, kar zaseže. v0i- .rat se podero zlati gradovi, se uniči blagostanje iz-TJen'h in v človeški družbi zavlada neizmerno pogorišče.
2 ° torej kapitalizem pravzaprav ustvarja tla za komuni-v j!!;.Za brutalni boljševizem. In tako vidimo zanimiv prizor
katvtn^m ^'v'JenJu> ^a^0 se zaljubljeno objemata zastopnika okPltalizma in komunizma, vsak računajoč, kaj bo iz tega IfJ!013 profitiral ... In tako komunizem v tem sladkem Solističnem obj emu celo pozabi na »kapitalistično stra-Poh* 'n n,est0' da bi predvsem udrihal po „kapitalizmu", pa °'la — katoliško cerkev.
vftn- Katoliška cerkev oznanja pravico in ljubezen, spošto-larj'6 ^° oseDne svobode in svobode vesti, prednost duha v8e baterijo. Vse to pa je zavrgel boljševizem. Njemu je pt'e materijal In v tem se srečava s kapitalizmom, je it,at 2aPrav brat kapitalizma, ker oba imata za očeta — Has^riiauzem. Komunizem ve, da je katoliška cerkev načelna laCrt n'ca nJeSovm materijalističnih, brezbožnih načel in se t0vi da se katoliška cerkev ne proda, da zna trpeti, da e ukloni terorizmu, naj pride od koderkoli, da ona ne
baranta za premog, zlato in petrolej, ampak da dela in trpi in se žrtvuje za zveličanje duš in dobrobit narodov.
Na drugi strani pa stoji moderni materialistični ka-; pitalizem, kateremu je ideal le bogatstvo, kateremu je denar več, kakor duše; kateremu je kapital več, kakor človek in njegovo dostojanstvo; ki sesa iz revnih zadnjo srago, da1 se z njo obogati.
Da pa ne bo kakega nesporazumljenja, naj povdarjamo, da z besedo »kapitalizem" ne mislimo katoliški duhovniki vseh ..'kapitalistov", to je onih, ki imajo kapital. Je lahko kdo bogat, pa ni „kapitalist" v slabem pomenu besede, če svoj ali pa njemu izročeni kapital tako upravlja, da ne škoduje človeški družbi. Kapitalist v slabem pomenu besede je oni, ki svojo gospodarsko moč izrablja v škodo človeški družbi, v škodo gospodarsko šibkim, zlasti delavnim slojem.
Kapitalizem, kakor ga pojmujemo v slabem pomenu besede, je bil vedno in povsod nasprotnik katoliške cerkve, ker ta vedno uči, da je to v nebo vpijoč greh, delavcem zaslužek pritrgovati, revne izžemati, uboge zatirati, stisko revežev izrabljati.
Ko je z valom liberalizma začel po Evropi prodirati njegov otrok moderni kapitalizem, sta se oba združila v boj proti katoliški cerkvi. V Italiji, Nemčiji, Avstriji in na Francoskem je morala iti katoliška cerkev skozi ogenj kulturnega boja, ki ga je započel laži - liberalizem. In v tem boju za svobodo cerkve je povsod materijalistični kapitalizem podpiral in finansiral boj proti Cerkvi. One časopise, ki so bili vodilni glasniki kulturnega boja proti katoliški cerkvi je skoro povsod vzdrževalo kapitalistično bankarstvo svobodomiselnih magnatov.
Danes se nam nudi v Nemčiji zanimiv prizor. Na eni strani vodijo komunisti strupen boj proti vsem veram in posebno pa proti katoliški cerkvi. Na drugi strani pa otvarja bobneči ogenj na vse, kar je katoliškega, nacionalistični tisk hitlerjancev in nacijonalistov. In kdo podpira to šovinistično in katoličanstvu sovražno propagando? Nemški svobodomiselni kapitalisti, ki imajo strah pred komunizmom. In tako streljajo sedaj od obeh strani na katoliško cerkev in na katoliško misleče: nacijonalni in materijalistični kapitalisti in komunisti!
Komunizma ne bo ustavila sila, ne kanoni, ne denar in ne ječe, ampak edino moč katoliške vere, ki uči, da je treba dati revnim, posebno delavnim stanovom pravice, ljubezni in kruha, ki pa ima v sebi tudi toliko neustrašene odločnosti, da si upa tudi zatiranim, nahujskanim in zre-volucioniranim množicam klicati v spomin, da so tudi one dolžne spoštovati pravico, lastnino in oblast.
Pred nekaj meseci je v Kranju izrekel neki gospod te le besede: „Tudi pri nas bomo upeljali španske razmere. Duhovniki ne bodo smeli več v šolo." Sicer bi moral biti dotični gospod zadnji, ki bi smel izgovoriti take besede, toda povedal je pač, kar je slišal in kar je mislil. Ravno isti gospod pa je nas duhovnike sumničil, da razširjamo komunistične ideje ...
Kaj pomeni izraz „španske razmere", vemo pač vsi! To je boj proti katoliški cerkvi!
V Španiji so izgnali iz države jezuite. Jezuitje so be-raški red, v katerem ne sme imeti noben član nič svojega premoženja. Z milodari so vzdrževali mnogo šol, kjer so se šolali tudi otroci revnih staršev. Na tisoče mladine so vzgojili v poštenosti in mnogim proletarskim otrokom omogočili boljšo eksistenco. S svojimi šolami so državi prihranili na milijone izdatkov, ki bi jih morala nositi državna blagajna. Ponekod so redovniki naravnost stradali, da so mogli vzdrževati šole in pomagati posebno revnim dijakom. In vendar hujskajo proti njim komunisti, socijalisti in svobodomiselno kapitalistično meščanstvo nepoučene množice in slikajo jezuite kot sovražnike proletarjata . . . Mesto, da bi bili hvaležni, da kdo brezplačno vzgaja mladino v morali, za red in poštenost, da kdo lajša državi nositi težka bremena za šolstvo, pa izženejo iz države one, ki so največji dobrotniki ljudstva, mladine in države. Vse to kaže, da jim ni za dobrobit ljudstva, ampak le za borbo proti Cerkvi, proti krščanstvu!
Pred takimi, ki bi želeli tudi pri nas vpeljati „španske razmere", bo pač treba nujno svariti naš narod!
Niko Kun:t:
Pasijon.
Velikonočno praznovanje katoliške Cerkve je nad vse pomembno za vso moderno dramo: izhodišče tvori novemu teatru, ki se je razvil v okviru zapadne krščanske kulture po propasti antične poganske kulture in njenega klasičnega teatra.
Obredi katoliške velike noči so bili povod za nastanek prvih dramatičnih prizorov, ki se je do njih povzpel krščanski človek. Bili so kakor gorčična zrna, iz katerih se je raz-rastlo silno košato drevo srednjeveškega teatra (misteriji in farse), katero je menil požlahtiti humanizem, pa je s tem samo preokrenil razvoj, ki išče danes spet nazaj do prvotnih osnov in virov . . .
Preprosti prizori med bogoslužjem v 9. stoletju so se v 11. stoletju začeli razširjati v prave velikonočne igre po cerkvah. Začeli so nastajati Pasijoni, ki so se s časom preselili pred cerkvena vrata, nato pa na mestni trg.
Pasijoni so se ohranili do dandanes le še ponekod. Zlasti pa so se ohranili v alpskih deželah: prirejajo jih kakor nekdaj ali pa vsa složna srenja kot skupno farno zadevo. Najslovitejši tak Pasijon je oberammergauski.
Za nas pa je še večje važnosti, da imamo v skoraj neposredni bližini onkraj Karavank, na Koroškem, kraje, kjer se tudi še dandanes redno prirejajo slovenske pa-sijonske igre v vsej tradicionalni preprostosti, kakor jih je uvedel preprosti kmet-literat Andrej Drabosnjak 1. 1818. s svojim prevedenim besedilom „Komedije od celiga gren-kiga terpljenja ino smerti Jezusa Kristusa, našiga ljubiga Gospoda" (Popisano od Andrea Drobosnjaka, eniga pavra v Korantane, iz nemškiga v koroško špraho v rajme na-pravlano). Pri nas takih predstav ni več. Imamo sicer več Pasijonov, pa so večinoma umetna zadeva ali kompilacija z literarno-nabožnimi tendencami. Priznati je treba, da ba-ročno-reformirani oberammergauski tekst tudi ni najboljši.
Po drugod pa beležimo naravnost presenetljivo število odkritih in prirejenih besedil srednjeveških miste-rijev. Vsakdo pri nas pač pozna predelavo starega srednjeveškega „Slehernikovega" teksta, ki si ga je bil lotil znani nemški pesnik Hugo v. Hofmannstal (1874-1929). Število pasijonskih iger po starih tekstih je v nemški dramski literaturi v zadnjih letih zelo veliko. Pasijoni se poslej uprizarjajo le v priredbah takih starih besedil, ki čudovito odgovarjajo modernim odrskim in dramskim zahtevam. Doba naturalističnega teatra in klasičnih formul je namreč srečno mimo, — upam, da tudi pri nas . . .
Že nekaj let se bavim s podobnimi problemi in želel sem si vedno, tudi za slovenske odre najti kak star tekst ter ga prirediti. Dasi namreč stari teksti srednjega veka ne morejo biti alfa in ornega današnjega ljudskega odra (»ar-sikje v Nemčiji in Franciji pač žive v obilici takih obnovljenih tekstov) in je treba človeku sodobnosti dati tudi tistega, kar raste prav iz sodobnih razmer in problemom je vendar v takih starih tekstih nekaj, kar je za našega človeka neizmerne važnosti: zdrava preprostost in klen2 vernost brez umetničenja in zunanjih iskanih efektov. Ne* skvarjeno jedro v okorni obliki, ki jo ogladi oder.
Pa revni smo Slovenci na takih tekstih. V mestih so nam gospodarili Nemci in mesta bi bila za tak name11 najvažnejša. Tako vemo, da so se vršile pasijonske igre v Kranju (Das Leiden unseres Herrn und Heilands JesU Christi, vollstandig dargebracht. Welches zu Krainburg ati> dem offentlichen Platze den 6. April 1730 als ein schmert zenvolles Tragod, allen nicht ohne haufige Thranen isj vorgestellt worden), vršile so se v Novem mestu in Prl jezuitih počenši s 17. stoletjem v Ljubljani. Poslednje so bile latinske, ostale so bile nemške. Vrhu tega nam Pa teksti niso ohranjeni.
En edin tekst nam je ohranjen. Ta tekst pa je slo' venski in pomenja tako prvo ohranjeno nam JnM vensko igro, — besedilo pasijonske procesije v Škof)) Loki iz leta 1721, ki jo je prvi opisal pokojni kranjsf dekan A. Koblar (Izvestje muzejskega društva za Kranj' sko, II, 1892, str. 115—12=5), besedilo v celoti pa je pr«' občil dr. J. Mantuani (Carniola, VII, 1916, str. 222 sl| Tega teksta sem se lotil leta 1930., ga predelal in ga ročil v izvajanje Radiu Ljubljani, ki ga je izvajal na cvetn" nedeljo istega leta. Po dopisih sodeč je bil uspeh kar za' dovoljiv.
Ta tekst bo služil tudi našemu Ljudskemu o dr," za uprizoritev v letošnjem letu. Uprizoritev tega Pa*1' jona se mi zdi z literarnozgodovinskega stališča pomembna* ker bo z njo doživela moderno odrsko premijero prv* ohranjena slovenska igra. V drugi vrsti pa sen" zdi prireditev in uporaba takega teksta važna tudi zato, «' damo I j u d s t v ti pristen ljudski tekst in se s tem vs*l v skromnem slovenskem merilu pridružimo nemškim francoskim tovrstnim stremljenjem.
Čaka nas še eno: da poskrbimo tudi za Drabosnjak0'' koroški tekst iu ga napravimo dostopnega našim odrotn Z dvema tekstoma bodo naši odri že izhajali.
Kakšen pa je značaj Pasijona, kot ga je nap'sa škofjeloški kapucin, p. Romald? Napisal ga ni za odersk" predstavljanje, ampak za pasijonsko — procesijo. Vrs' se je namreč sprevod, v katerem so vozili vozove s p°/j sameznimi prizori, ki so se pred gledalci po vtS.\ ustavljali (ta način prevladuje pri vseh angleških sredn]e' veških misterijih — n. pr. York Plays itd. — ter poneko tudi v Nemčiji — Kiinzelsau itd.). Besedilo za vsak pr'2° je zato zelo pičlo. :
Prirejevalec za moderni oder mora pri taki igri najpfj strniti dolgo vrsto prizorov v celoto, prav pa mu pr'n.^j filmski način prikazovanja. Z modernimi inscenacijsk"" sredstvi, ki so silno preprosta, bo dosegal nagel tetnp ' s tem pa tudi pestrost dogajanja. Približal pa bo 'f>r dušam gledalcev z vmesno pesmijo. ^
Škofjeloški pasijon (ali: Slovenski Pasijon, kakor se ga nazval) odgovarja tako zahtevam našega čuvstvovafl) ' Večini izobraženih poslušalcev se namreč zdi odrsko Pte (\ stavljanje Kristove osebe neprimerno. Prav imajo, Če tem mislijo na realistično  ali naturalistično igro, ^ Odrešenikovo trpljenje prav tako prikazuje, kakor bi k8^ drugo resno ali vedro snov. V taki obliki pa, kjer P^sejj uvaja in spremlja posamezne prizore, ki se pojavljaj0. i izginjajo kakor prividi, in kjer skoraj ni podobnos««^ tradicionalno obliko „igre", podobni ugovori, upam ne t>° na mestu.
Stev. 3.
KRANJSKI ZVON
Stran 3.
Slovenski Pasijon bo moral prestati preizkušnjo. Morda bo uspel, morda ne, Eno pa bo nujno: da se bodo zanj Pripravili ne samo igralci, ampak tudi — gledalci.
Pasijon je več kakor igra. Pasijon bodi izraz "ajsvetejšega v nas!
Rekrutski tečaj.
Kadar fantje k vojakom gredo, je pač treba pušeljca, Petja, dobro in pametno založenega kovčka in tudi fantovskega poguma. Ni pa treba vpitja in kletvine, ne žganja in surovosti. Zlasti pa je treba — pameti, ki misli naprej in se pripravi.
Za vsako reč se pripravljamo. No, le na poroko in j?a vojake se dandanes večina moških nič, ne pripravlja. Potem se jim pa odpro oči, ko je že prepozno, da bi se °gnili nepotrebnim preskušnjam.
Da bodo naši fantje šli z razumom in značajnostjo k v°jakom, priredimo v nedeljo, dne 6. marca v Ljudskem domu rekrutski tečaj za celo kranjsko dekanijo. Namen tega tečaja je pripraviti fante na vojaščino, da se bodo znali že v naprej ogniti nevarnostim v novem življenju, zlasti moralnim ter opasnostim za zdravje. Mnogo fantov Sl kvari zdravje že na poti, preden ga doseže potrebna VoJaŠka disciplina. Mislijo, da takrat smejo vse. Ker jim je Za časa vojaške službe nemogoče redno hoditi v cerkev in spolnjevati vse druge verske dolžnosti, zato jim je verska Priprava in verski pouk potreben. Zato jim bodo na tečaju strokovnjaki najpotrebnejše povedali. O skrbi za zdravje ln o življenju v kasarni bo govoril vojaški zdravnik-specialist, ° verskem življenju pa duhovnik-bivši dolgoletni vojak. Zato naj vsi fantje vojaški novinci' pridejo na ta tečaj! Začne se dopoldne ob 9., popoldne ob eni in traja kvečjemu do pol štirih, tako da morejo okoliški fantje pravočasno na avto ali na vlak.
Naši ljudje v tujini se v par letih izgube, mnogo nasih fantov se že pri vojakih ohladi in spremeni, tudi Versko. To veliko zmoto in rano bo skušal ta tečaj prihraniti. Taki fantje, bodo čast tovarišem, vojaškim predstojnikom, državi in Cerkvi!
Odpustki križevega pota.
Zadnji škofijski list je prinesel sledeče: .     Za odpustke križevega pota je sv. penitenciarija lani 12dala dva odloka, enega 25. marca 1931 in drugega 20. okt.
(AAS 1931, 167; 522). V drugem odloku pravi sv. pe-"'tenciarija: Papeži so pobožno va]o križevega pota obda-z mnogimi odpustki.  Koliko je teh odpustkov, se za gotovo ne more dognati, ker so se nekatere avtentične stine poizgubile. Da bi vprihodnje ne bilo več nobenega voma v tej stvari, je sv. oče Pij XI vse prejšnje odpustke a križev pot preklical in nanovo določil: t.     a) Popolni odpustek more dobiti, kdor opravi to po-°žno vajo, in sicer „toties quoties" to je vsakokrat.
b) Drugi popolni odpustek dobi, če tisti dan, ko je tekV'' *° P000200 vaJo, prejme sv. obhajilo; ali pa če v Ku enega meseca potem, ko je desetkrat zmolil križev pot> gre k sv. obhajilu.
2a c) Nepopolni odpustek deset let in devet kvadragen t vsako postajo dobi, če je križev pot začel, pa ga iz karkoli pametnega razloga ni končal. 0c> d) Kdor ne more obiskati postaj križevega pota, dobi UPUA*e'CvS Postajnim križem, če skesano in pobožno moli: Sv °čenašev in zdravamarij in čast bodi v spomin peterih b0"dr.an Gospodovih in en očenaš in zdravamarijo in čast križ riV na.tnen sv. očeta. Med molitvijo mora blagoslovljen držati v roki in premišljevati Gospodovo trpljenje ali
se vsaj pobožno spominjati Gospodovega trpljenja. Kdor bi iz pametnega razloga ne mogel odmoliti vseh očenašev in zdravamarij za popolni odpustek, dobi nepopolni odpustek deset let in deset kvadragen za vsak očenaš in zdravamarijo.
Bolniki, ki ne morejo moliti 20 očenašev in zdravamarij, se morejo udeležiti popolnega odpustka, če prisrčno in skesano poljubijo podobo Križanega ali se prisrčno in skesano tudi samo ozro na sv. razpelo, odmolijo kratko molitev ali izreko pobožen vzdihljaj (preceni jaculatoriam) v spomin trpljenja in smrti Jezusa Kristusa. Deležen pa je popolnega odpustka tudi tisti, ki bi radi bolezni mogel samo poljubiti sv. razpelo ali se samo ozreti vanj, ne mogel bi pa dodati pobožnega vzdihljaja. Križ mora biti pravdno blagoslovljen. Da ga bolniku, da ga poljubi ali se vsaj vanj ozre, mašnik ali katera druga oseba.
Majhni in veliki ljudje.
Majhni ljudje si ne upajo pokazati svojega katoliškega prepričanja, kadar se boje kake škode ali zasramovanja. Majhni ljudje se sramujejo moliti opoldan ali zvečer, kadar zvoni ave Marija. Slabotni značaji si ne upajo k sv. zakramentom, iz strahu, da jih vidi kak „napreden"?! kolega ali koleginja. — Majhni ljudje molče, ko drugi napadajo katoliško vero in cerkev. Slabiči si ne upajo moliti pred jedjo in po jedi iz strahu pred kakim zasmehom. Majhni ljudje se pri vsem le izprašujejo po tem, „kaj bodo ljudje rekli", ne pa po tem, kaj bo Bog rekel.
Kako delajo veliki možje, močne osebnosti? Poglejmo!
Lani februarja meseca je bil v Beogradu slovesno sprejet francoski admiral Guepratte. Srbi so temu možu po pravici zelo hvaležni, ker je srbskim vojakom, ko so se skozi Albanijo umikali na Jadransko morje, storil mnogo dobrega in mnogo Srbov rešil smrti. S svojimi ladjami je izmučene srbske vojake in civiliste, mlado in staro, skrbno prepeval v francosko Bizerto v Afriki, kjer so si opomogli od prestanih naporov in trpljenja. Zato ni čudno, če so ga na belgrajski postaji sprejele številne deputacije najrazličnejših srbskih društev ter zastopniki dvora in najvišjih civilnih in vojaških oblasti. Sprejem admirala Guepratta v Belgradu je bil triumfalen.
Zgodilo pa se je, da je admiral Guepratte, stoječ sredi množice najvišjih dostojanstvenikov, opazil tam pri strani dva duhovnika, ki sta zastopala katoliško župnijo Matere božje v Beogradu. Brž ko ju je admiral zapazil, je stopil k njima, ju pozdravil in nato vprašal, kje in kdaj so v Belgradu sv. maše, da bo v nedeljo mogel priti k maši. To je značilno pojmovanje katoliške prakse s strani admirala, ki sredi triumfalnega sprejema ni pozabil na to, da je njegova dolžnost, najprvo poizvedeti, kje bo drugi dan lahko opravil svojo versko dolžnost kot katoliški kristjan,
V Rusiji preganjajo zavedne vernike in morajo mnogi prestati pravo mučeništvo radi svoje vere. Junaštvo vernikov pa neredno imponira tudi brezbožnim boljševikom. En zgled.
V nekem podjetju so odpustili nekaj delavcev. Med drugimi je ravnatelj poidical mlado dekle in ji je rekel: ,Vi ste na dobrem glasu. Žal nam bi bilo, če bi Vas izgubili in tudi vam bi bilo neprijetno. A vi — verujete. Nikar ne stavite te svoje vere na prvo mesto!" Deklica je bila v zadregi in je šla duhovnika vprašit za svet. Duhovnik je prosto odgovoril: „Kristus pravi: Kdor se bo mene sramoval pred ljudmi, tega se bom tudi jaz sramoval pred svojim nebeškim Očetom. A vi storite, kar hočete."
In deklica se je slavno izkazala. Zbrali so se vsi uslužbenci podjetja. In Krajevna komisija pod nadzorstvom kontrolne komisije, samih patentiranih komunistov, je izbirala delavce, kateri ostanejo in kateri se odpuste. Pokličejo imenovano deklico in jo vprašajo: „Vi verujete?" Deklica odgovori: „Verujem v Boga in v Jezusa Kristusa, ki je
prišel na zemljo, umrl na križu in od mrtvih vstal." Grobna tišina je vladala v dvorani. Prvi se je zopet oglasil predsednik krajevne komisije: »Stari predsodki se ne pozabijo lahko. Vi ste pač nekaj čitali in prebirali, a imate gotovo dvome." Deklica: „Ne! Verovala sem, verujem in bom verovala!" Zopet je bila v dvorani grobna tišina. Vstal je komunist iz kontrolne komisije in je vprašal: »Tovariši, kdo in kake napake morete naznaniti o tej uslužbenki?" Nihče ni zinil —zopet grobno molčanje. „Le radi verskega prepričanja ne moremo deklice odpustiti —" je končal komunist. Deklica je ostala v službi in še zdaj dela v istem podjetju.
Med Francozi je posebno med inteligenco mnogo žive vere. Znanu je, da so bili skoro vsi veliki francoski vojskovodje v svetovni vojni globoko verni katoliki. Nekoč sem bral, da je v neki častniški šoli večina gojencev članov Marijine družbe! Če greste ob nedeljah v pariške cerkve, boste tam lahko videli cvet francoske inteligence pri sv. maši in mnoge boste videli prejeti pobožno sv. obhajilo! Ko slovenski duhovnik to opazuje, nehote vzklikne: „Kdaj se bo velik del naše inteligence otresel nazadnjaških predsodkov in kdaj bo naša inteligenca v večini res inteligenca, da bo v prvi vrsti služila Duhu — Bogu!
Iz življenja francoske inteligence en zgled!
Pred par leti je umrl velik pariški umetnik VVillette. Ob slovesu iz solzne doline ni pozabil na svoje tovariše. V oporoki jim je naročil, naj gredo vsako leto na pepel-nico v cerkev sv. Germana, kjer naj se udeleže pepeljenja in svete maše ter naj molijo za one umetnike, ki bodo tisto leto umrli.
Na lansko pepelnico se je mnogo umetnikov zbralo v imenovani cerkvi, kjer jim je p. Janvier toplo in krepko govoril. Molili so pa tisto molitev, ki jo je bil sestavil meseca junija leta 1914. Willette sam:
Ave, Domine, morituri Te salutant! Tisti, ki Te pred svojo smrtjo pozdravljajo, o Gospod, so tisti, ki si jih bil ustvaril po Svoji podobi, da ustvarjajo umetnost, to so tisti, ki so zrli v Tvojo delavnico in so Ti hvaležni za lepoto Tvojih del. To so ubogi v duhu, ki ne marajo za satanovo zlato in goje le to željo, da bi stali kedaj na Tvoji desnici ... Vsi ti, o Gospod, Te pozdravljajo, preden umrjejo! Umetniki stojimo v mračni areni v blesku orožja, ki si ga nam bil dal in pred množico, ki nima oči in ne ušes, pač pa usta, da nas zavržejo police verso, če pademo . . . Pozdravljamo Te, o Gospod, preden umrjemo!
Takšne molitve ne bo zlepa v kakem molitveniku, vendar je to lepa, dobra in prava molitev..
Črtice iz kulturne zgodovine Kranja.
1, Mesarsko znamenje. (Po zapiskih vseuč. prof. B.)
V sredi 18. stol., ko je pod vplivom državnega absolutizma nazadovala politična avtonomija mesta Kranja, so skušali številni cehi kranjskih obrtnikov, zlasti mesarjev, pekov, gostilničarji in pivovarnarji vsaj na gospodarskem polju ohraniti važno vlogo. Pri tem so prišli pogosto tudi v nasprotje z občimi interesi, ker so bodisi pridržali in prikrivali živila bodisi jih dražili v ceni.
Avgusta meseca v letu 1742. so kranjski mesarji sklenili, da ne bodo več sekali in prodajali teletine na drobno. Mestni svet je vljudno posvaril mesarski ceh, toda zaman; kranjski obrtniki so vobče odločno nastopali tudi proti gosposki; tako se je glasil odgovor mesarjev zelo robato. Upravitelj mestnega sodišča Ivan Vizentin pa ni bil mož, ki bi odnehal. Predlagal je na seji mestnega sveta sredstvo, ki ga v Kranju že skoro sto let niso več uporabljali, o katerem je čital v starih sejnih zapisnikih, Dejal je. naj postavijo za kranjske mesarje sramotni oder v obliki „križa", na katerega bodo privezali vsakega mesarja, ki bi se pre-
grešil proti predpisom in vsak mimoidoči naj bi imel pravico se ponorčevati iz njega. To bi bilo »mesarsko zna-manje" podobno »kladam" in drugim sramotnim odrom (Pranger), ki jih pozna zgodovina srednjega in začetek novega veka.
Na seji mestnega sveta je sodnikov predlog prodrl; sklenili so, da „postavijo mesarjem križ", da s tem omogočijo preprostemu ljudstvu, da da izraza svojim čustvom zaradi izkoriščanja mesarjev, Pri „špitalskih" vratih so postavili ob potu mesarsko znamenje. Da se pa loči od križa, so pritrdili prečni tram poševno, obenem pa pridali še železje za roke in vrat, s katerim so obsojenca privezali na sramotno znamenje in ga izpostavili občem zasmehu, Kot vzorec je služilo kranjskim mestnim svetovalcem mesarsko znamenje, ki so ga imeli v Ljubljani.
Ceh kranjskih mesarjev je bil skrajno užaljen radi postavitve znamenja ter je sklical tajno sejo, da sklepa o protiukrepih. Nič se ni dalo zvedeti, kaj so sklenili. Neko jutro pa ni bilo več železja na križu, neznani storilci so ga odstranili ponoči. Znamenje samo pa je ostalo; ljudje so kmalu pozabili, kakšen namen je zasledovala postavitev križa. Posebno iz okolice prihajajoči so menili, da gre za navadno znamenje brez kipa križanega. Kmalu so se pričeli kmetje, ki so vozili svoje pridelke na mestni semenj, odkrivati mimogrede. V mraku so romale pobožne ženice in klečale pred križem ter molile. To je pa sila dopadlo kranjskim mesarjem, ko so videli, da se je pretvorilo za nje sramotno znamenje v predmet in kraj pobožnosti.
Naloga kranjskega mestnega sveta je bila sedaj, da čimprej križ odstrani oziroma namembo znamenja kot sramotnega odra na zunaj povdari.
To nalogo je izvršil mestni čuvaj Jožef Blaznik po domače Štrukelj. Ker pa sam najbrže ni znal pisati, je naprosil nekoga drugega, da mu napiše listek s sledečim besedilom: „Kralj mesarjev". Ta listek je pritrdil na omenjeno znamenje. Radi tega napisa mesarji Še niso bili posebno razvneti, ker večinoma niso znali citati, toda menili so, da morajo vsako sled o namenu mesarskega znamenja odstraniti. Treba pa je bilo pri tem početju prav previdno postopati, da ne bi kak sum padel nanje.
Bilo je 24. avgusta 1743 na dan sv. Jerneja. Zjutraj je šel učitelj Franc Mile skozi špitalska vrata, da vrši svojo organistovsko službo v glavni cerkvi. Ni se mogel dovolj načuditi silni izpremembi, ki se je izvršila v teku noči na mesarskem znamenju. Na njem je visel silno lepo izrezljan in poslikan kip Kristusa. Nad glavo Križanega je visela običajna tablica s črkami: 1. N. R. I., toda po čudnem naključju je ostal še prejšnji listek mestnega čuvaja Blaznika nad ono tablico, tako, da se je čitalo: Kralj mesarjev, Je' zus Nazareški itd. Videz je bil, da nekdo sramoti Kristusa.
Tega mnenja je bil tudi stari učitelj Mile, ki je hitel v cerkev ter obvestil kapelana-provikarja Gotzla, kateri je vodil takrat župnijo, ker je bival pravi župnik H. J. S c h i 11 i ng kot škofov generalni vikar stalno v Ljubljani. Tudi ljudstvo se je zgražalo in glasno zahtevalo kaznovanje storilca. Mestm sodnik Matija Strupi si je hotel pomagati na ta način, da bi dal začasno odstraniti kip Kristusov, toda župnijska duhovščina je protestirala proti sodni zaplenitvi kipa tef zahtevala zase kip, da ga kot predmet bogočastja shrani-Tudi se je smatrala za edino pristojno razsojati o zadevi
Vse mesto se je kmalu razburjalo zaradi tega sram0', tenja Boga. Trdili so, da so mesarji ponovno hoteli križaj! Kristusa, da bi s tem pokazali svojo kljubovalnost. Pribi'1 so ga nalašč na svoje sramotno znamenje. Zahtevali s° Kranjčani naj se krivci kaznujejo s smrtno kaznijo in sicef naj se po kaz. zak. storilcu radi bogokletstva najprej O"' reže jezik, v kolikor se da stegniti, nato pa ga je sežga" na grmadi.
Zadeva je prišla tudi na uho državnemu glavnemu sojr niku dr. Francu Josipu pl. Abrahamspergu. Toda inkvizijs^1 postopek se je začel na licu mesta šele 17. decembra l7*>; Kljub vsemu njegovemu trudu se zadeva ni dala spraviti v
KRANJSKI ZVON
Stran 5.
pravi tir, ker je župnikov namestnik odrekel izročiti „cor-pus delicti", kip Kristusov. Ta kompetenčni spor je rešila
rečno in na salomonski način notranjeavstrijska vlada v gradcu, češ da ni treba, da se izroči kip, zadošča, ako se v zupnišču na papir obrisi križa zarišejo in se ta rizba pri-
°ži k spisom kaz. postopka. Ta sodba je izšla novembra '744. Takrat se postopek nadaljuje. Kazenski sodnik zasli-
uje v Kranju. Nato je študiral spise ter približno eno leto Pozneje septembra 1745 poslal vse spise s predlogom sodbe graški vladi. 8. novembra 1745 je bila izrečena končna sodba. Pravda je trajala torej 2 V, leti.
Iz zapisnikov, ki so ohranjeni v dež. arhivu v Gradcu,
Kupno z znamenito risbo onega kipa, sledi, da je sodnik jfkoj sumil kranjske mesarje, da so oni dali napraviti kip. £ato je vse mesarje zaslišal, toda vsak izjavlja, da ničesar
e ve in da je na stvari popolnoma nedolžen. Razume se, ~a so imeli dovolj časa, da so se zmenili, kako bodo pri-
a'i. Zato so odgovori popolnoma enaki. Dognal je pa kaz. ^dnik, da je zrezljal Kristusov kip Ivan Peternel in da §a je naročila Marija Ana M i h e 1 i č, sopr. mest. pisarja. Zasli-
ana je tudi to priznala, toda na vprašanje, zakaj je to sto-.1,a> je nekam neodločeno odvrnila, da je sicer vedela, kaj Je *riž prvotno pomenil, da pa je menila, da bi se dala pri
lamenju ustanoviti kaka pobožnost; zato je ravnala le iz POoožnosti in dobroga namena. Sodnik je tega ni posebno
erJel, ker je sumil, da obstoje tajne zveze med soprogo cestnega pisarja in mesarji ter ji tudi povpraševal v tej .^eri. Zahteval je celo od mestnega sveta izjavo o Miheli-
eyih. Mestni sodnik je zakoncema Mihelič izstavil lepo izpričevalo, češ, da bi njihovo življenje moglo le služiti kot vzor drugim.
, Zato Dr. pl. Abrahamsperg stvari ni prišel do dna. Do rvne sodbe ni prišlo; pač pa je predlagal da se Miheli-evi izreče oster in resen opomin med štirimi očmi ter ji aloži vsi stroški pravde, kiparja Peternela pa je dal zapreti 4 dni ob kruhu in vodi v špitalskem stolpu. Enak opomin
/^d štirimi očmi naj prejme mestni stražnik Blaznik. Ko-ecno zahteva kaz. sodnik, da se mesarsko znamenje takoj
°dstrani.
Notranjeavstrijska vlada v Gradcu pa je še omilila °dnikov predlog ter oprostila obtožence, stroške pa raz-^'ija, polovico naj nosi mesto Kranj, drugo pa sorazmerno ueleženci, obenem pa ukazala odstranitev križa. Stroške Pravde pa je povrnil udeležencem hvaležni ceh kranjskih ^esarjev, ki je dosegel svoj cilj in se znebil sramotnega kamenja.
Župnija Kranj.
Oznanila za marec.
8j    4. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blago-
°vom, zvečer ob 6. sv. križev pot. oh k 6      nc<*eMa v postu, prva nedelja v mesecu, j      sv. maša z blagoslovom in mesečno obhajilo za fante
"lože. Popoldne je shod za dekliško Marijino družbo, sh a 13, Tiha nedelja, služba božja po navadi. Popoldne
'°d za žensko Mar. družbo. U . 16. Pričetek tridnevnice na čast sv. Jožefu, 16., • m 18, zvečer litanije sv. Jožefa.
17. Sv. Jedert, ob 7. soseskina sv. maša na Rupi. jilo  ^" ■£'alos*na      B.» pri prvi sv. maši skupno obha-
2a žensko Mar. družbo. Ob 7. sv. maša na Hujah. bi        Sv. Jožef, zapovedan praznik, ob 6. sv. maša z f^pjsiovom, ob 10. tiha sv. maša. Ob 10. je sv. maša na So )a" z blagoslovom in darovanjem za cerkev. Popoldne "a M ^ ^ v žuPn' cerkvi litanije sv. Jožefa, ob 3. so pa
"Ujah pete litanije M. B. in darovanje za cerkev, in   20- Cvetna nedelja, ob 10. blagoslov oljk, procesija v- maša. Med sv. mašo se ob 6., 8. in 10. bere trpljenje
našega Gospoda Jezusa Kristusa in odpadejo pridige. Po 6. sv. maša vesoljna odveza za III. red. Pop. shod za III. red.
23. Velika sreda, popoldne ob 4. slovesne jutranjice.
24. Veliki četrtek. Obhajilo ob 6., ob 9. slovesna sv. maša in med sv. mašo zadnje sv. obhajilo. Po slovesni sv. maši se prenese Najsvetejše v božji grob in se razkrijejo oltarji. Popoldne ob 4. slovesne jutranjice.
25. Veliki petek, sv. opravilo se prične ob 8. zjutraj. Popoldne ob 4 slovesne jutranjice, zvečer ob 7. zadnja postna pridiga, rožni venec in litanije presv. Srca Jezusovega pri božjem grobu in petje žalostink.
26. Velika sobota, ob 7. blagoslov ognja in Krstne vode, na to slovesna sv. sv. maša z alelujo. Popoldan blagoslov velikonočnega jagnjeta: ob 3. v rožnivenski cerkvi, ob 3.30 v Čtrčičah, ob 4. na Hujah, ob 4.30 na Rupi in ob 5. ponovno v rožnivenski cerkvi. Ob 6. uri zvečer slovesne jutranjice, na to vstajenje in običajna procesija, po procesiji zahvalna pesem, Regina coeli laetare in blagoslov. K procesiji vabimo svetilke. Ta dan neha opoldan vsak post.
Molitvena ura: v četrtek popoldne ob 3. za dekliško Marijino družbo, v petek za III. red in v soboto za žensko Mar. družbo. Moli se v četrtek 23., v petek 24. in v soboto 3. ura.
27. Velikonočna nedelja, ob 6. in 10. sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 10. slovesna sv. maša. Pridig ta da ni. Popoldne ob 2.30 slovesne litanije M. B., po litani-jah vesoljna odveza za III. red.
28. Velikonočni pondeljek, nezapovedan praznik, služba božja ob 6., 8. in 10.
Mrliška kronika.
1. Pečnlk Marija, zasebnica, vdova, Kranj, Savsko predmestje 28, roj. 14. okt. 1846, umrla 1. jan.
2. Rožič Vida, hči ključavničarja, Klanec 38, rojena
16. aprila 1931, umrla 3. januarja.
3. Potrato Aleksander, železniški uradnik v pok., Kokriško predmestje 120, roj. 1. dec. 1874, umrl 27. jan.
4. Jamnik Jakob, čevljar, Savsko predmestje 30, roj.
17. jul. 1867, umrl 31. jan.
5. Jerman Anton, posestnik, Gorenje 2, roj. 17. jan. 1867, umrl 1. februarja.
6. Dr. Herle Vladimir, gimn. profesor, Kranj 131, roj. 6. jul- 1868, umrl 13. februarja.
7. Jemec Uršula, kuharica, Primskovo, rojena 1869, umrla b. februarja.
8. Pleško Antonija, zasebnica, Rupa 12, roj, 13. jun. 1883, umrla 15. februarja.
9. Bitenc Franc, vajenec, Huje, roj. 1913, umrl 16. febr.
Poročeni pari 1932.
Strgar Jakob, elektromonter, Premskovo 92 in Jelar Katarina,  delavka, Premskovo 36, poročena 31. jan.
Benedičič Ciril, delavec, Šenčur 149 in Jer as. Marija, tkalka, Klanec 34, poročena 31. jan.
Košnik Franc, delavec, Premskovo 49 in Fende Ana, posestnika hči, Premskovo 31, poročena 31. jan.
Gašperlin Matija, mesarski pomočnik, Šenčur 134 in Čebulj Marija, hči posestnika, Voklo 36, poročena 31. jan.
Aljančlč Jožef, čovljar. Klanec 16 in Bizjak Kristina, prešivalka, Klanec 8, poročena 2. jan.
Kropar Janez, delavec, Klanec 38 in Kropar Marija, hči hišarja, Lahovče 75, poročena 27. jan.
Petročnik Dragotin, skladiščnik pri pošti, Ljubljana in Malec Francka, šivilja, Kranj, poročena 6. febr.
Omahen Ciril, šofer, Kranj 133 in Okoren Ana, šivilja, Kokriško predmestje 5, poročena 7. febr.
Tomat Viljem, trgovski pomočnik, Kranj 47 in Hribar Marija, privatna uradnica, Kranj 63, poročena na Brezjah 31. jan.
Perne Lovrenc, poštni brzojavni uslužbenec, Kranj 90 in Jerina Ivana, šivilja, Kranj 166, poročena 14. febr.
Lisec Ferdinand, čevljar, Kranj 69 in Bergant
Angela, služkinja, Huje 28, poročena 17. febr.
Župnija Šmartin pri Kranju.
Oznanila.
4. marca. Prvi petek v mesecu. Sv. maša z blagoslovom pri altarju Srca Jezusovega.
6. marca. IV. nedelja v postu. Božja služba po navadi. Popoldne ob 2. ura molitve.
13. marca. Tiha nedelja. Božja služba po navadi. Po litanijab shod III. reda.
18. Spomin 7. žalosti M. B.
19. Sv. Jožef. Božja služba zjutraj in ob 9. z blagoslovom. Vesoljna odveza. Zjutraj skupno obhajilo mož in fantov.
20. Cvetna nedelja. Zjutraj in ob 9. j>v. inaša po navadi, pred drugim opravilom blagoslov oljk in lesa. Med sv. mašo zjutraj in ob 9. ter popoldan branje pasijona. Popoldne shod Marijine družbe. Cerkveniki bodo pobirali prispevke za Božji grob.
Obredi velikega tedna: V sredo, četrtek in petek ob 4. popoldne cerkvene molitve.
24. marca. Veliki četrtek. Spomin zadnje večerje. Ob 9. peta sv. maša, med sv. mašo skupno sv. obhajilo, po sv. maši se prenese sv. Rešnje Telo na altar M. B., potem odgrnenje altarjev. Sv. obhajilo bo tudi ob 6. za one, ki vsled službe ne morejo priti ob 9.
25. marca. Veliki petek. Ob 8. pasijon, sv. maša z predposvečeno sv. hostijo, odgrnjenje in počeščenje sv. križa in prenešenje sv. Rešnjega Telesa v Božji grob. Ta dan je molitvena ura od 2. do 3. za šolarje, od 3. do 4. za dekleta, od 7. do 8. za može in fante, na to se pojo na koru žalostinke.
26. marca. Ob 7. blagoslov ognja, velikonočne sveče, krstne vode in peta sv. maša, popoldne ob 5. cerkvene molitve in procesija vstajenja po navedenem redu.
Blagoslov velikonočnih jedil: V soboto ob 1. uri na Bregu, ob pol 2. v Drulovki, ob pol 2. Št. Peterski kapelici, ob 2. Srednjem Bitnju potem v Zgornjem Bitnju in v Stra-žišču. Zvečer po procesiji in v nedeljo po prvi sv. maši v farni cerkvi.
27. marca. Praznik vstajenja Gospodovega. Ob 6.
Božja služba z blagoslovom, ob 9. slovesna sv. maša z blagoslovom, ob pol 3. pete litanije M. B.
28. marca. Velikonočni pondeljek. Sv. maša zjutraj po navadi, ob 9. z blagoslovom, popoldne ob 2. litanije M. B.
Kronika.
Poročeni pari 1932.
31. jan. Ješe Franc, tovarniški delavec iz Drulovka in Pavla Ffireder, poročena v Žabnici.
31. jan. Vidmar Matevž, posestnik na Bregu in Marija Tiringar, posestnikova hči na Bregu.
31. jan. Bajželj Valentin, tovarniški delavec in Antonija Leben, tovarniška delavka, oba iz Stražišča.
31. jan. Gregor Belec, sedlarski pomočnik iz župnije Sv. Katarina in Ivana Košmerl, tovarniška delavka iz Loškega potoka.
31, jan. Mazi Franc, mizar iz Zabukovja in Marija Rakovec, šivilja iz Besnice, poročena v Besnici.
31. jan. Tiringer Jernej, posestniški sin iz Brega in Frančiška Rebolj, posestnica vMošah.Poroč. v Smledniku.
2. febr. Klemene Rudolf, elektromonter na Gorenji Savi, rojen v Trstu in Marija Kubiček, šivilja, rojena v Božijevicah na Češkem.
7. tebr. Anton Trebar, mizar iz Pševega in Frafl' čiška Jelar, iz Zadrage, poročena v Dupljah.
7. febr. Škrab Franc, delavec, roj. v župniji Trnovo pri Ilirski Bistrici in Marija Švelc, pnsestnika hči iz Hffl
Umrli:
Uršula Tepina, roj. Križnar, vdova, stara 68 \m umrla v Stražišču 55, dne 5. febr.
Meta Potočnik, roj. Bajželj, vdova, stara 70 umrla v Smarjetni gori št. 15.
Razno.
Novomašnik. Letos bo imel sv. novo mašo kranjski rojak č. g. Fortuna Franc, rojen v Kranju 30. okt. 1906.
Zavarovanje. V zadnji številki Kranjskega zvon« smo svarili pred zavarovalno manijo, ki je bila povzročil" neko nervozno razpoloženje, da je polno ljudi hotelo n* račun starih in bolnih ljudi obogateti. Ker je bil ves način zavarovanje pri neki zavarovalnici tak, da ni bilo stvarne podlage in se je bilo bati, da bodo mnogi oškodovani, ie oblast zavarovalnico zaprla. Pri preiskavi so se odkrile take stvari, da je oblast nekatere funkcijonarje te zavarovalnic zaprla
Brezposelnost v Kranju in okolici vedno bolj narašča. Zdi se pa, da bi domače brezposelne Kranj in okolic* že za silo oskrbela, toda pritisk zunanjih v Kranj je tolM da gre že upravičeno na živce. Skoro bi bilo kmalu potreba cel dan poslušati le prošnje in jadikovanje. Pri tem se P* zopet kaže, da mnogokrat dobe največ oni, ki so najma"! potrebni, da torej nekateri izrabljajo dobroto, največji reveži pa stradajo. Ravno ko to pišem, mi je pravil mož, da je, prenočeval skupno s celo množico brezposelnih, ki so bi'1 vsi pijani! Oni, ki so posebno vajeni tega posla, naberej0 do 100 Din na dan. O enem je znano, da se je izrazil; d* ne bo šel več delati, ker več nese beračenje, neki drugi je zopet dobil podporo, a so ga že čakali tovariši pri gostilni, kjer so hitro vse zapili . . . Ponovno bi torej priporočali, naj župljani onim, ki jih ne poznajo, ne dele podpor v denarju, ampak v blagu, ali pa v nakaznicah Vincencijeve družbe, za katere dobe reveži živila ali jed v Delavske^ domu. Da se poiščejo res oni domači reveži, ki so najbol) potrebni, je Vincencijeva družba po svojih članicah obiskal* vsako revno družino posebno na Premskovem. Ugotovi!0 se je, da vlada po nekaterih družinah največja beda ifl lakota in je bila ponekod pomoč nujna. Navadno so na)' večji reveži oni, ki se sramujejo prositi.
Anonimna pisma pišejo navadno duševni slabiči, »' nimajo toliko značajnosti, da bi odkrito in osebno povedala kaj jim ni prav; neredko jih pa pišejo obrekljivci, ki sKl šajo z njimi ubiti komu dobro ime. Na taka pisma nič ne damol
Mohorjeve knjige. Te dni je zadnji čas, da se »c morete naročiti na Mohorjeve knjige. Naj ne bo nobefle zavedne slovenske družine brez Mohorjevih knjigi Knji£e Mohorjeve družbe so pač najlepše in najcenejše! Z Mohof' jevo družbo je tesno zvezan kulturni in tudi verski naprfi' dek našega naroda zadnjih osemdeset let. Knjige Mohorjeve družbe so naš narodni ponos in za to jih pač naroči vsa' zaveden Slovenec.
Za tiskarno »Tiskovnega društva" Jos. Linhart, Krafli-
Odgovorni urednik m zastopnik izdajatelja: Matija Škerbcc, župnik, Kranj.
80