JUBILEJNA ŠTEVILKA OB 25 LETNICI
ANO (LETO) XXV. (19) No. (štev.) 48
ESLOVENIA LIBRE:
Buenos Aires, 1. decembra 1966
MILOŠ STARE
PETINDVAJSET LET
Zakaj je Svobodna Slovenija začela izhajati pred petindvajsetimi leti? Kaj je bil njen namen tedaj in kaj hoče danes?
Odgovor, o vzrokih nastanka Svobodne Slovenije bo manj razumljiv tistim, ki nisp doživljali časov njenega rojstva. Teže, jih bo prepričati, da je Svobodna Slovenija v domovini nastala kot zgodovinska nujnost tistega časa, izraz nezlomljive volje naroda do življenja in odpora proti nasilju-
Četudi smo pred vojno brali nacistično propagando, poznali Hitlerjev Mein Kampf in napovedi o novem evropskem redu, v katerem »bi gospodovala nemška rasa, nismo mogli-ipovsem verjeti v izvedbo peklenskega načrta, da naj slovenski narod kot narod izgine. Na tem delčku Evrope, ki ga je Bog obdaril s toliko 'lepotami, naj zamre slovenska beseda, slovenski človek pa naj bo izgnan ali uničen. Poznali smo tudi fašistični pohlep po slovenski zemlji. Pa smo sami sebe prepričevali, da morda le ne bo tako hudo-
Že v prvih dneh in tednih okupacije pa so nas dogodki z vso krutostjo prepričali, da se izvaja načrt iztrebljenja slovenskega naroda z železno doslednostjo. Polnjenje ječ, obešanje in streljanje, preseljevanje celih vasi in okrajev, plenjenje slovenske imovine, vse to je bilo v sklopu načrta za uničenje našega naroda. Kdor je tedaj stvarno motril dogodke, je moral priti do spoznanja:. Če zmaga nacistična Nemčija v drugi svetovni vojni, na slovenski zemlji ne bo več Slovencev in slovenski narod ne bo obstajal nikdar več.
Temu bridkemu spoznanju se je pridružila po 22. juniju 1941 nova nesreča. Komunistična partija, ki je bila do tega dne zaveznica nacistov in je mirno gledala njih uničevalno početje, je po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo šla v
Napetost na Bližnjem Vzhodu
Razmere na Bližnjem vzhodu so se j raelu. V izgrede je poseglo jordansko v preteklem tednu močno zaostrile. Z vojaštvo ter je bilo več izgrednikov ubi-
jordanskega ozemlja so jordanski vojaki izvedli v' prejšnjih tednih več napadov na izraelske vojaške postojanke vzdolž izraelsko-jordanske meje, nakar je Izrael vrnil' napade z močnim vojaškim posegom na jordansko ozemlje ter je izraelsko vojaštvo uničilo več jordanskih vasi. Po uničenju se je izraelsko vojaštvo umaknilo za svoje meje.
Jordan je poslal protestno noto Varnostnemu svetu ZN, ki je na svojem zasedanju obsodil Izrael z glasovanjem 14:1. Nova Zelandija se je glasovanja vzdržala. Varnostni svet je tako skoro enoglasno cibsodil izraelski napad na Jordan, ni pa v svoji obsodbi omenil
vero v življenje naroda in buditi upanje v svobodo.
Nismo gojili nobenega sovraštva do nastajajočega partizanstva; le svarili smo. To pričajo tele besede v uvodniku prve številke: „Delo posameznikov, ki ima svojo osnovo v neslovenskih partizanskih načelih komunistične internacionale, je zvabilo nekaj slovenskih idealnih ljudi, toda njihovo početje je prineslo doslej samo škodo in uničevanje...“
Prva številka 'Svobodne Slovenije je bila med Slovenci sprejeta s nepričakovanim razumevanjem in zadoščenjem.
Saj je v moreče vzdušje udarila beseda,
ki je oznanjala, da naj kljub vsemu veru- arabskih napadov na izraelske postajemo v vstajenje in življenje slovenske- j janke-
ga naroda.	! Jordansko prebivalstvo, predvsem pa
Več kot tri leta je izhajala Svobodna' tisoži arabskih juncev iz Palestine, ki Slovenija kot ilegalni list. Okupatorji in 80 ^tanjeni na področju ob izrae sko-komunisti so ji stregli po življenju, pre-1 j°rdanskl “f« 80 s-Dnco «raeIškega
življala je težke čase, toda klonila ni	I* svoJ\se,ste fl°te;. v
in ni je bilo sile, ki bi uničila to znanilko resnice ter budilko vere in upanja v življenje in svobodo naroda.
.V stotine in stotine gre število sodelavcev, razširjevalcev, ki so jo ohranjali pri življenju in bili pripravljeni
tih. Razen v Jeruzalemu so bili hudi izgredi tudi po drugih jordanskih mestili.
Hussein je končno objavil splošno mobilizacijo moških od 18 do 40 leta starosti in zaprosil Sandijevo Arabijo, naj pošlje del svoje vojske v Jordan za vzdrževanje reda in za odpor proti Izraelu. Saudijeva Arabija se je pozivu odzvala ter je kralj Fejsal poslal v Jordan 20.000 svojih vojakov.
Proti' jordanskemu kralju Husseinu pa sta s propagando začela nastopati Egipt in Sirija, ker je Nasser nasprotnik Husseinove protikomunistične vlade. Nesoglasja in nasprotstva so med Arabci tako huda, da se nikakor ne morejo zediniti proti svojemu nasprotniku Izraelu.
Husseins podpirajo od zahodnih velesil predvsem ZDA, ki so za zaščito obstoja njegove vlade poslale, kakor so vedela nekatera poročila, v vzhodni del
Huseinu, češ da je neodločen proti iz- ■ Wàshingtonu so ta poročila zanikali.
Proti članstvu Kitajske v ZN
V Glavni skupščini ZN so v iponede- ; bi nacionalistična Kitajska bila izbrisa-ljek zaključili z debato o včlanjenju na iz članstva v Varnostnem svetu, ka-rdeče Kitajske v ZN- Začetek glasova-; mor naj bi vstopila rdeča Kitajska kot
na največje žrtve. Mnogi so jih tudi do- [ nJa o	tej zadevi je bil napovedan za	velesila.
prinesli. Pomrli so v taboriščih ali padli j torek.	Na tem glasovanju je bil sprejem	| Na vse te debate v ZN	pa	je Peking
pod kroglo komunistov. Ob spominu na! rdeče	Kitajske s precejšnjim številom	po svoji radijski postaji	in	časopisju
vse mrtve sodelavce smo ob srebrnem j glasov odklonjen.
jubileju lista dolžni spoštljivo skloniti glave.
Nova doba se je začela, ko smo prišli v izseljenstvo. Mnogi narodi, ki . so bili podjarmljeni med drugo svetovno vojno, so ob koncu doživeli največ jo srečo: postali so svobodni. Nam Slovencem so svobodo ugrabili komunisti- Pa ne samo to. Namesto resnice je zmagala laž, namesto pravice se je razlilo na Slovence morje žgočih krivic.
Znova in v tujem, neznanem okolju v Buenos Airesu je začela izhajati Svobod-
Francoski delegat je v debati izjavil, da morajo ZN včlaniti rdečo Kitajsko-
poudaril, da Maocetung ostaja pri svojih zahtevah za včlanjenje rdeče Kitajske v ZN: izgon nacionalistične Kitajske in
„ne glede na posledice“. Mnoge delega- j prenehanje ameriško-sovjetske dominacije je ta neresna izjava francoskega : cije te svetovne organizacije. Peking je delegata močno presenetila ter ugotar- označil za „absurdno“ debatiranje o
ljajo, da gre Franciji predvsem za nasprotovanje Washingtonu in ne toliko za včlanjenje rdeče Kitajske.
Nekatere delegacije so predlagale, naj bi v ZN obstali obe Kitajski, le da
včlanjenju rdeče Kitajske, ne da bi v ZN jemali v poštev kitajskih zahtev.
Opazovalci menijo, da si je rdeča Kitajska s temi objavami sama še vsaj za eno leto zaprla vrata v članstvo ZN.
Franco demokratizira Španijo
Grab Francisco Franco, desničarski enoglasno ter je bil določen 14. decem-
bcrbo. Toda ne za obrambo slovenskega | »a Slovenija. Uvodnik prve številke ja-
diktator Španije od poraza komunistov leta 1936, je minuli teden v španskem parlamentu slovesno objavil prve večje spremembe v političnem življenju Španije, s katerimi bodo dobili Španci več politične in verske svobode.
nuarja 1948 jo je že v naslovu predstavil: Zvestoba svobodi, resnici in pravici.
V tej zvestobi je Svobodna Slovenija vztrajala do danes. Pri tem pa ni opustila nobene priložnosti, da je bila v oporo vsem, ki ohranjajo slovenstvo med izseljenci.
Ob srebrnem jubileju Svobodne Slovenije moremo z zadoščenjem ugotoviti, bra^ izmed treh kandidatov, ki mu j in da nam priznanja in sporočila sodstev- bo mora| Predložiti kongresni ^svet, za cev in bralcev, predvsem pa razvoj do- ! dobo petih let. Franco bo obdržal pob
naroda, šla je na pomoč mednarodnemu komunizmu, še več! Stopila je v neizprosno borbo proti vsem tistim Slovencem, ki se niso hoteli podvreči njenemu vodstvu, ko so spoznali, da jih hoče žrtvovati za tuje interese. Da bi komunistična manjšina ustrahovala večino, so začele padati žrtve pod komunističnimi kroglami.
Tako so nas napadali na treh frontah. 1 rije propagandni^ stroji, nacistični,	samih *đokazuieio da i»" bi’a žaJ predsednika države, ki ga je imel
fašistični in komunistični so bruhali dan gooicov samin, aosazujejo, aa j„ m.a „	__ , . .	,	,
za dnem laži in potvorbe. Svobodnega njena osnovna smer od prvih začetkov ze dos ej ebenem s položajem predsed-tiska ni bilo, ker je vso javno tiskano do danes pravilna. Tudi danes ni nobenih m 'a vlade'
ber t. 1. kot datum referenduma v Španiji. Franco je tudi predlagal zvečanje števila članov kongresa za 100 oseb, ki naj bi bile voljene direktno.
Francov 53 minutni govor v kongresu, ki ga je vsa Španija mrzlično priča-Franco je poudaril, da bo vrhovno kovala, smatrajo za prvi resničen korak
oblast obdržal v svojih rokah do svoje k vzpostavitvi monarhije v Španiji, smrti. Predsednika vlade bo on sam iz-	" “	—
IZ TEDNA V TEDEN
V	Bonnu v Zahodni Nemčiji so bili
prejšnji teden živahni politični razgovori predstavnikov krščanske - demokracije, nemške 'socialdemokratske ter neodvisne liberalne stranke za rešitev politične krize. Ko so krščanski demokrati ugotovili, da se neodvisni liberalci, ogrevajo bolj za vladno ‘kombinacijo s socialdemokrati, kakor pa za obnovitev dosedanje koalicijske vlade s krščanskimi demokrati, so se ti raje sami dogovorili za sestavo bodoče nemške vlade s socialdemokrati. Sporazum za sestavo vlade krščansko-demokrat-ske stranke in socialdemokratske stranke, ki sta ga napravila kandidat kršč. dem. stranke za bodočega min. predsednika Kurt Georg Kiesinger in predsednik socialdemokratske stranke Willy Brandt. Veliko koalicijo sta odobrili in se dogovorili glede razdelitve resorov. Vodja socialistov Brandt je v Kiesin-gerjevi vladi ipodpredsednik in zunanji minister.
Nova zahodnonemška vlada bo imela v parlamentu od 496 poslancev 447 poslancev. 49 poslancev neodvisne lir beralne stranke bo predstavljalo opozicijo.
V	Uruguyu so imeli v nedeljo, 27. novembra, splošne volitve- Volili so 99 poslancev, 31 senatorjev, predsednika republike, župana v prestolnici Montevideo ter po mestih v notranjosti države ter občinskih svetovalcev, 9 članov volilnega sodišča, obenem pa so se vo-lilci morali tudi izjaviti glede bodočega vladnega sistema. V državi, ki ima površine 187.000 kv. km. ter 2,500.000 prebivalcev, od katerih jih pa živi 1,200.000 v prestolnici Montevideo, je bilo vpisanih v volilne imenike 1,685-368 volilcev. Za predsednika je bil izvoljen general Oscar Gestigo, ker so se volilci izrekli za predsedniški sistem. Po 8 letih je prišla na vlado znova stranka „Colorado“, ki je prej v Uruguayu vladala 93 let.
V	Venezueli so prejšnji teden komunistični teroristi znava potrdili, da hočejo z nasilnimi sredstvi še naprej rušiti sedanji demokratski ustavni red v državi. Najprej so odvrgli v Caracasu več zažigalnih bomb na ameriška poslovna lokala, nato pa spustili rafal 'iz strojnice na ameriško trgovinsko razstavo.
Sz življenja las d®gajanja v Argentimi
Stara politika je končana	j
Notr. min. dr. Enrique Martinez Paz
nejši- Delavstvo dela po novem urniku;
ni nobenih nadur, pa ladje prej nato-
.............. ,	...	„ ... i vorijo in iztovorijo kot poprej, in zato
je bil prejšnji teden na obisku v Salti.'
J e j j	ladje lahko zapuščajo buenosairesko pn-
V radijskem in televizijskem govoru jc
besedo usmerjal okupator. Radijski aparati so bili zaplenjeni ali zapečateni. Za poslušanje ali razširjanje vesti radijskih postaj zahodnih zaveznikov so bile za-' grožene smrtne kazni.
Svoboda slovenskega naroda je postala daljni sei), podoben prividu umi-
okolnosti, ki bi narekovale drugo pot, kot jo hodimo. Res ni v Sloveniji več nacističnih in fašističnih okupatorjev. Je pa komunistična diktatura- V Slovenili z nasiljem vladajo komunisti, ki so danes edini krivci, da slovenski narod nima svobode. Komunisti so tudi edini in glavni krivci, da Slovenija ni dosegla
rajočsga potnika v puščavi. Neposredna , razvoju ^ višine> M M jo v svobo;U
Franco je tudi objavil, da se z novimi spremembami Španija približuje demokratski monarhiji. Objavil je navodila za izvolitev kralja, če pa ne bo primerne osebe za to, pa izvolitev regenta, ki bo po Francovi smrti vladal kot predsednik države.
Kongres je Francove predloge sprejel
i stanišče že po teden dni in tudi več kot
omenjal poglede vlade argentinske re-	.	,.
■ J. p B	_	,	! pa poprej. Bojkot, ki ga je proti
volucne na politično stvarnost. Foudar-	,.	, .	...	. , ,
J *	, ■	,	„ .	,	,	! argentinskim ladjam m letalom pripo-
ročila Mednarodna federacija transportnih delavcev, je dejansko ostal brez
stvarnost je bila smrtna obsodba naro da, ki se je že izvrševala. Grob je bil izkopan. Osamljenost, v kateri smo živeli, je bila spričo teže dogodkov boleča in dušeča. Zapadni zavezniki, v katere smo stavili upe, so bili šele v pripravah. Doživljali so poraze na frontah. Moč Nemčije je rastla iz dneva v dan.
Zavedali smo se, da Slovenci vere vase in upanja v rešitev ne smemo izgubiti- Osnovna nujnost pa je bila storiti vse, da narod ostane živ in da ne izkrvavi na treh frontah.
Kako to povedati ? Kako prepričevati in dajati poguma?
Ilegalni list je 'bila edina pot. Samo tak list more svobodno povedati resnico.
gotovo dosegla zaradi sposobnosti in delavnosti Slovencev. Slovenija je po j
Zadnji politični sporazum, ki sta ga
jal je, da ima vlada pred očmi potrebe vseh delov države. Te je upoštevala tudi pri izdelavi načrta za gospodarski in tehnični napredek države. Pri gospodarski obnovi države bodo imeli prednost doslej gospodarsko zapostavljeni deli. V govoru je notr. minister omenjal tudi razpust političnih strank. Navajal je škodo, ki so jo stranke povzročale s tem.
krivdi komunistov v takem stanju, da napravila brazilska politika Kubiček in i ker so svojo delavnost usmerjale sam)
Lacerda, daje prav tistim, ki zatrjuje- | s pogledi na volilne uspehe. Nekatere jo, da politični slovar besede „nikoli“ j očitke z njihovih vrst na sedanjo vlado ne pozna. Kajti tega političnega spo- je zavrnil: s trditvijo, da so imele na razuma tako. velikih in odločnih politic- i oblasti priložnost, da bi bile lahko iz-nih nasprotnikov, ki sta si vse življe- j vedle vse to, za kar se danes zavze-nje bila Lacerda in Kubiček, pred leti J majo. Če bi pa skušale motiti obnovit
doživlja novo množično izseljevanje.
. Zato bo Svobodna Slovenija nadaljevala z delom vse dotlej, da bo v Sloveniji odstranjena komunistična tiranija, ki je največja in edina ovira, da Slovenci nimajo svobode in da jim je zaprta pot do blagostanja v lastni domovini.	;
V osnovah ne poznamo kompromisov. Zato ne soglašamo s tistimi, ki vidijo zboljšanje že v tem, da komunisti ponižujejo Slovence v vlogo ubogega Lazarja, ki naj ponižno sprejema drobtinice nekakih svoboščin s komunistične
Zato je izšla pred 25 leti 22. novembra mize. še te drobtinice padajo predvsem 1941 prva številka Svobodne Slovenije.' za varanje lahkovernežev v svobodnem V uvodnih besedah smo jo predstavili s gvetu, da bi z njihovo pomočjo komu-pozivom vsem Slovencem k enotnosti ta ; nisti vzdrževali svojo diktaturo, ki
medsebojni duhovni povezanosti. Nato ,pa je sledil klic:
“Naša velika naloga je, da se pripravljamo za čas, ki bo prišel. Ta čas nas ne sme najti nepripravljenih ali utrujenih. Takrat bomo v strnjenih vrstah kot slovenska narodna vojska stopili na branik slovenske zemlje..
Slovencem prinesla že toliko gorja m sramote.
ne bi mogel nihče pričakovati. Pa zadeva še ni končana. Lacerda misli oditi v Uruguay tudi k biv. predsedniku Gou-
veno delo. sedanje vlade, bo vlada proti njim z vso strogostjo uporabljala zakon o prepovedi političnega delovanja v dr-
lartu ter ga poskušati pregovoriti, da, žavi. Po zatrdilu notr. ministra je na-
bi se tudi on pridružil gornjemu političnemu dogovoru za ustvaritev opozi-cionalnega bloka. Pot ne bo lahka, razgovori še manj, ker je bil Lacerda glavni Goulartcv nasprotnik- ter ga je dejansko z vojsko tudi zrušil.
V Grčiji je nevarnost, da pride do krize vlade- Povzročil jo je predsednik vlade iStephanos Stephancpoulos, ki je naznanil, da bo sedanji volilni zakon, ki je neka mešanica večinskega in pro-Hočemo popolno narodno, politično in j porcionalnega sistema, zamenjal s či-osebno svobodo v naši domovini. Do- j stjm proporcionalnim sistemom. Proti kler ta cilj ne bo dosežen, bo Svobodna I taki spremembi je večinska vladna Slovenija vztrajala v borbi kljub očit- j stranka Narodna radikalna zveza s kom „reak#ionarnosti“. Ne bo klonila, svojimi 99 poslanci v parlamentu, ki
temi besedami smo hoteli ohraniti; kakor ni pred nikomer v vseh 25 letih, j je vodi Panajotis Canellopoulos.
men sedanje vlade obnoviti pravo demo. kracijo, v kateri bodo vladali red, zakonitost tel’ koristi skupnosti. Za tako demokracijo je pa treba ustvariti potrebne pogoje, t. j. obnoviti gospodarstvo, konsolidirati duhovne in moralne vrednote, dvigniti kulturno stopnjo znanosti, šole in tehnike, doseči primerne delovne odnose ter zagotoviti socialno bla-. ginjo. Pri. tem je odločno naglašal, da je stara politika za vse čase končana. Želi, vda je to znova in močno poudarjeno.
Na poti k ureditvi
učinka- V Evropi ga velike državo, kot npr. Nemčija, Francija, Italija, Španija sploh niso izvajale, v Latinski Ameriki le nekatere manjše države. Države, v katerih niso hoteli iztovarjati blaga iz argentinskih ladij, so kmalu občutile, da je proglasitev bojkota dvorezen nož, kajti argentinski pristaniški delavci so odklonili razkladanje ladij iz držav, ki izvajajo bojkot proti argentinskim ladjam. Tako je bila npr. pred buenosaireškim pristaniščem cela vrsta britanskih in tudi nekaj čilenskih ladij, ki jih mcrnarji-piloti niso marali voditi v pristanišče. To stanje je trajalo tako dolgo, dokler v Buenos Aires ni prišlo sporočilo, da so v dotičnih državah začeli razkladati argentinske ladje. Tako je bojkot, ki ga je priporočila Mednarodna federacija transportnih delavcev dejansko propadel, zlasti še, ko je britanski Sindikat transportnih delavcev objavil, da ga ne bo več izvajal.
Vsa javnost, zlasti .pa gospodarstvo in železniško uslužbenstvo, pa sedaj nestrpno pričakuje objave načrta vlade za obnovo železniškega prometa in ureditve dela na državnih železnicah. Načrt bi moral biti že objavljen. Da se to ni zgodilo, pripisujejo dejstvu, da vlada preučuje vse možnosti in učinke, ki jih ■ bo lahko povzročilo izvajanje načrta, ko bo objavljen — npr. morebitne stavke
Položaj v pristanišču je po poročilih ali podobno — in bo pripravile vse, da oblasti in listov iz dneva v dan normal- " bo takoj odgovorila na ev. motnje.
«- jr.-. »-«,
-
M. d'il
a Kraljeva
ob vrnitvi
Vrnitev v domači kraj po tolikih letih je tudi meni prinesla veliko presenečenje- Najlepše je bilo srečanje z nekdanjimi prijatelji, ki so me sprejeli, kakor da bi me vsak dan pričakovali, da se vrnem. Kolika zvestoba, koliko ne-prtergane, nesebične ljubežni- Prijateljstva, ki je nastalo in se utrjevalo v letih hudega trjóljeiija ped iašizhiorii, moja odšotiiost tolikih let rii pretrgala- Vendar pa — smo začutili, kako je važen osebni stik, brez katerega tudi prijateljstvo lähkb poštahe počasi sterilno.
Čudila setti sé, da so mi prisrčno stiskali roko tudi ljudje, ki Sem jih komaj poznala ih tudi taki, ki irte niso Š3 nikoli videli. Bila sem doma!
Radovedno sem gledala okoli sebe prve dni. Ugotovila sem takoj, da so rtaši ljudje že v zunanjem obnašanju drugačni kot so bili: otresli so se, sé mi zdi, občutka manjvrednosti, ki ga je počasi v naš klesàlà trda pest tuje diktature; zaživeli so, gibljejo se veselo ih samozavestno bodisi v mestu ali nà deželi. Bila sem vesela tudi zunanjega lica naše dežele. Izginile so iz vasi reVne hiše; Če nišo noVè, so vsaj prenovljene in pobeljene. Kmetje se ne pehajo več toliko in zelo pogosto vidiš na polju traktor ali druge stroje, pred hišo pa avto- V hiši pa vse aparate, ki ženi olajšajo trud. Ognjišča so izginila, plinski štedilnik opravi delo brez truda in dima. V obleki težko ločiš mestno žensko od vaščanke.
Prvemu občutku veselja pa so sledila druga odkritja, ne tako vesela, ki so posledica zunanje blesteče spremembe.
Visoki življenjski standard je dvorezen nož. Prinaša človeku velike pozitivne možnosti, a tudi nevarne- Zavisi od posameznika: ali si udobje pametno podredi, ali udobje njemu zagospoduje. Videla sem oboje, manj prvega kakor drugega.
Prav prijeten oddih pa je, ko človek vsak dan občuti blagodejnost reda. Vlaki vozijo točno, informacije so hitre, veliko skrbijo za ohranitev naravnih lepot, zgodovinskih zgradb- Sprehod po Rimu je nepopisno doživetje, kakor jo bil pred desetimi leti. V Asiziju imaš še vedno občutek, da si v hipu postavljen v srednji vek. Cestne luči so zastrte, v mestu ni dovoljeno plakatiranje... -— Ljudje so se mi zdeli bolj prijazni, kot so bili pred vojno. Vendar sem pa na drugi strani opazila, da je tudi „latinsko proverbiamo kavalirstvo“ tudi tam popustilo. Hodniki na vlaku polni, matere z otroki v naročju — v kupejih pa sedijo mladi vojaki...
Mlad izobraženec s Primorskega gre z lahkoto študirat za nekaj časa v Pariz ali London — tudi samo v počitniškem času. Stiki s tujimi izobraženci na delu so mu brez dvoma koristni. Tudi je lepo, če se družina lahko od-
pelje za en dan v Benetke, da otroci vidijo kraj in umetnine, ki jih ljudje iz vsega sveta občudujejo. Saj je recimo iz Trsta santo dVe dobri uri vožnje. In avto v pametnih rokah je zares lahko velika dobrina, če pomislimo, da v preteklih časih naši ljudje niti svoje ožje domovine niso mogli spoznati.
Avto pa jé tudi skušnjava za beg iž doma- Je tuđi iBég pred dolžnostjo. Posebno v mladem človeku ustvarja nemir in nestalnost. Nišem si na jasnem, ali nam tam v osrčju Evrope, kjer že po nekaj kilometrih trčimo s tujino, hé skodujé tä možnost stalnih „ekskurzij“ v tuje. Žrtvujemo nekaj svojega zìahtriéga, za tuje blesteče, ile vedno dobro blago.
Hitro in ž lahkoto pridobljeno bogastvo je nevarno-
„Smó gospodje po dèrtàrju, a ne po glavi in srcu,“ je rekel stari mož, ki ga je v nòvi veliki hiši sram svojega gosposkega „kota“.
Blagostanje je prišlo na še zrahljana tla, ni bilo pridobljeno s trudom.
Res, da nimamo več revnih študentov, zapuščenih starih ljudi, tudi ni več brezpravnih služkinj in kolonov. Starostna preškrba je urejena. Stari ljudje so mirni, imajo občutek pravičnosti in reda. Toda druga plat medalje je, da je mogoče veš večer poslušati družbo, ki ne govori drugega kot o pokojnini. Imam občutek, da se mnogi prezgodaj in po nepotrebnem odtegnejo iz še bogatega življenja.
Vsa Evropa diha v turističnem nemiru. „Četrt ure stojte na robu avtomobilske ceste in boste videli preseljevanje narodov,“ mi je smeje rekel bogat kmet, ki živi ob cesti blizu Gorice. Iz skrajnega severa Evrope, vzhoda, zapada in juga se podijo turisti na (počitnice proti morju, proti goram v šotore ali hotele. Vrsta se ne pretrga. Videla sem bregove Osojskega jezera pokrite s šotori in hišicami na kolesih, tesno druga ob drugi. Če ne bi bilo radijskih aparatov in iplošč, bi mislila, da je to begunsko taborišče, kjer ni videti samo drugemu v želodec, ampak moraš tudi prenašati glasbeni okus mladega novovalnega soseda. Brrr!
Neki premožni prijatelj v družbi pripoveduje: „Bil šem letos na Finskem- Krasna dežela! Lansko leto šem pa v dveh tednih pregledal vse zani-vosti Španije!“ (Spomnila sem se prijateljice, stare izobražene Bolgarke, ki mi je pozno v noč z ognjem v očeh pri-ipovedovala, kako je skozi mesec dni vsak dan obiskovala Louvre v Parizu. „Manj kot mesec dni,“ mi je zatrjevala, „je vse premalo!“
Svet teži k izenačenju- Vsak bi rad spoznal vse, a vse le površno in tako
Poglavitni greh človeka, posebno modernega človeka, je njegova brezbrižnost, pasivnost do idej in do idealov, ki bi bile v stanja dvigniti in poplemenititi njegovo življenje. In kdo je bližji kakor emigrant nevarnosti, da bo zapadel v duševno otopelost, češ, saj se ne da nič napraviti. Toda spomnimo se francoskega reka: ,,C’cst quand il n’ya rien à faire qu’il y a tout a faire •— Vprav takrat, ko ni kaj za storiti, je treba vse storiti! .
,Ideja, zaradi katere smo bili preganjani in smo začasno izgubili domovino, mora v nas ostati živa in po nas živeti dalje! Emigracijo, ki si vzdržuje svojo tiskano besedo, ni mrtva! Ona živi in ppa v svoje vstajenje. Vsaka številka slovenske tiskane publikacije, ki prihaja iz našega kroga, se nam zdi kakor nova izpoved vere v resničnost ideje, za katero sme trpeli; nem jc vedno novi klic, ki dviga srca v upanju, da bo pravica triumfirala nad krivico in zlobo; nam je bodrilo k novi delavnosti za zmago resnice in pravice. Emigrantski tisk je izraz in odsev notranjega življenja, ki ga izseljenstvo živi, je dokaz njegove vitalnosti, ki se ne da potlačiti, ne preplašiti od zunanjih sovražnikov.
(Dr. Ivan Ahčin — Pomen emigrantskega tiska, ob 10. letnici Sv. Slovenije, Sv- (Sl. št- 47 z dne 29- novembra 1951)
SLOVENSKA KRŠČANSKA DEMOKRACIJA — SLS Glavno tajništvo
V New Yorku, 19. novembra 1966-
Dragi gospodje m prijatelji!
Petindvajset let mineva, odkar je zagledal luč sveta list SVOBODNA SLOVENIJA v najbolj strašnih in usodnih dneh, kar jih beleži zgodovina našega naroda in domovine.
Narodno politično vodstvo je bilo zasledovano in pregnano v podzemlje, Slovenija nasilno razkosana in slovenski narod je zajela skrajna stiska-
Tedaj se je rodil kot svetel plamen v temni noči Vaš 'list, da 'bi v zmedi in nesreči, ki jo je skoraj do obupa stopnjevala krvava komunistična revolucija, pravilno obveščeval zbegani narod o dogodkih in mu kazal kar moč varno pot iz strahot tistih dni.
(Slovenska krščanska demokracija, ki je takuat kot Slovenska ljudska stranka nosila soodgovornost za usodo naroda, se je zavedala tačas in se zaveda danes izredne važnosti lista SVOBODNA .SLOVENIJA v onih usodnih letih; pa tudi njegov pomen danes — v begunstvu, je odločilno veljave,-
Zato naj mi bo dovoljeno, da se ctb petindvajsetletnem jubileju Vašega lista v imenu glavnega tajništva Slovenske krščanske demokracije v pregnanstvu zahvalim vsem, ki so sodelovali pri ustanovitvi lista, vsem, ki 80 £a vzdrževali in razvili do sedanje odličnosti, in obenem, čestitam k tolikemu uspehu in tako imenitno opravljenemu delu!
Skupna naloga vašega lista in naše stranke je jasna: hočemo svobodno slovensko domovino in srečen narod v svoji lastni hiši. Za ta ideal se skupno borimo po načelih krščansko-demokratske filozofije, ki danes zajema svet.
Želim Vašemu listu vsakršen uspeh in krepak razvoj — naša skupna naloga še ni rešena — ter prosim in vabim vse številno članstvo Slovenske krščanske demokracije — SLS, da vaš odlični tednik ne samo redno bere, marveč tudi naroča in gmotno podpira! Zavedajmo se vedno, da je tisk med najučinkovitejšim orožjem za pribojevanje zmage.
Sprejmite moje najtoplejše pozdrave!
glavni tajnik Slovenske krščanske demokracije — SLS Dr. Ludovik Puš,
I površno pozna tudi svoje. Temeljito spo-! znanje tujih vrednot človeka bogati. A ' tako zavestna spoznavanje tujega za-! hteva truda. Današnji človek pa teži j za komodnostjo in prijetnostjo. Goriška I občina je pred (kratkim slavila prihod gostov iz nekega 'holandskega mesta. Vesel in zanimiv, a le bežen dogodeki Preveč tuj je holandski človek, da bi dobili Z njiirt V énem dnevu stik..
V Devinu, majhni obmorski vasi, bodo za veliko noč Danci in Norvežani zasedli letoviščarska stanovanja, da preživijo praznike ob toplem Jadranu. Devinci bodo od njih imeli sicer denar, a prazniki ne bodo več domači.
Na Primorskem je sedaj svoboda. A koliko pelina že v prvih odkritjih! Spoznala sem z žalostjo propadanje narodne zavesti v nekaterih ljudeh. Mlad mož, boritelj za naše pravice pod fašizmom, mi je rekel: „Vidite, gospa, nismo zreli za svobodo; pod bičem smo vedeli, kje je naše mesto, zdaj pa zametujemo še to, kar nam ponujajo.“
Nekateri nespametneži trdijo, da ja zdaj novi čas, da ni važno, kakšen jezik govoriš, drugi se pa izgovarjajo, češ, da bo sin dobil boljšo zaposlitev, če bo obiskoval italijansko šolo. Taka trditev ni samo narodni greh, je tudi nespameten in slab račun, ko skoraj v vsaki službi na Primorskem raje sprejmejo uslužbenca, ki obvlada oba jezika.
In potem, kaj more dati svojim otrokom slovenski oče, ki pa noče biti Slovenec? Najostrejši njegov sodnik bo njegov lastni otrok.
Slovenska mladina na Primorskem ni to, kar bi morala biti. Posebno bridka je ta ugotovitev pri izobraženi mladini. Profesor mi je tožil: „Mladi ne poznajo več žrtve, izbegavajo vsako dolžnost in odgovornost za delo v prid skupnosti. Avto, katerega ima večina, je velika izkušnjava za lenobo. Morda t bi še kaj naredili, če ibi jim delo plačali ------------“
Toda, če rečem, da je mlada inteligenca v glavnem odpovedala, moram pristaviti, da so tudi v njej častne izjeme. A na Primorskem je še vedno veliko požrtvovalnih in vnetih prosvetnih delavcev, med njimi kmetje, obrtniki, uslužbenci, ki so v borbi za vsakdanji kruh, a z veseljem (darujejo proti čas z.i igre, posebno pa za zborovo petje. Pri prosvetnih nastopih sodelujejo redki dijaki.
Ves svet toži danes, da ni voditeljev. Tudi za Primorsko je to dejstvo prava nesreča. Ni močnih osebnosti, premalo je pa tudi požrtvovalnih ljudi. Zato so prav ti maloštevilni občudovanja vredni in naši ljudje jim morajo biti od srca hvaležni, da tako tiho nosijo bremena, katera jim nalaga vodstvo in s katerim je tudi združena grenka odgovornost.
Tudi v duhovniških vrstah se opaža mrtvilo, ponekod celo brezbrižnost in komodnost. Včasih je vidna velika razlika med eno faro in drugo. Kjer je vnet duhovnik, mu ljudstvo sledi.
Žena iz neke briške vasi se je pohvalila: „Naš gospod ni dvignil samo naše fare, tudi iz sosednih vasi prihajajo k nam poslušat njegove pridige. Ob sobotah pa so ob njegovi spovednici
vrste, kakor da bi bil misijon!“ Kar bojimo se, da bo obolel, ker nič ne počiva!“ Dušni pastir, ki ljudi ljubi in se zanje žrtvuje, doživlja čudeže.
Evropa je drugačna, kakor je bila ob našem odhodu, in se z veliko naglico še vedno spreminja.
Seveda me je zanimalo pred vsem, kar je naše. Kar sem mogla govoriti z ljudmi, ki so prihajali iz Slovenije, kar sem imela možnosti in časa spoznat', sem ugotovila, da so se vsi spremenili. To velja zlasti za mlajše. Marsikdo se ne 'bi več spoznal, ko bi se vrnil domov. •Kakor da bi minilo pol stoletja!
Pomislila sem, kako bi bilo marsikateremu buenosaireškemu fantu, ki bi ga oče (poslal v Slovenijo, o kateri je otroku pripovedoval.
’ Ne mislim pa samo na negativne spremembe, šole in organizacije so naredile svoje. Med pogovorom, ki prisrčno teče, se odkrije drugačno čutenje,
drugačno gledanje, nekaka svoboda izražanja, kakršne nekoč nismo poznali, obenem pa tudi negotovost.
Mislila sem si: Je pač minilo dvajset let, dvajset neizbrisnih let izkušenj zanje in — za nasi
Evropa se je izenačila z drugim svetom. Industrializacija je pripomogla, da med enim in drugim kontinentom ni , več razlik v obleki, jedilu, opremi, gradnji.
Prav odpočilo se mi je oko, ko sem v Beljaku videla starejše gospode v irhastih hlačah in gospe, pa tudi veliko deklet v koroški noši.
Seveda pa tudi ti niti ne trenejo z očmi, ko gre mimo njih dolgolasec v ozkih rumenih hlačah in. kričeči pisani bluzi.
O življenju v (Sloveniji, kolikor sem ga mogla bolje spoznati, o tem, kako gledajo v Evropi na dialog, o tem kako naši ljudje v Evropi gledajo na nas in j kaj od nas pričakujejo, pa drugič-
Slovenščin» v š©S:I In javnem življenj n
Nadaljevanje govora prof. čara na zborovanju Slavističnega društva v oktobru v Mariboru
Kako pa ta podjetja tiskajo, že vemo. Svetel primer je tu Stanovanjsko podjetje v Mariboru, ki je vrnilo kamion tiskovin, ker niso bile natisnjene v taki slovenščini 'kot je treba.
Naravnost smešni se pokažejo iz- \ govori nekaterih podjetij, če pomislimo, da prodajajo celo italijanske tovarne proizvode z navodili tudi v slovenščini. 'Spomnimo se na reklamo za avtomobilski lak DUPLI COLOR, ki je bila priložena VEČERU- Kako to, da se tujemu tovarnarju splača izdati luksuzno reklamo v štirih jezikih, slovenskemu podjetju pa ne v materinščini?! Drugo je seveda vprašanje, kakšna je slovenščina v tem reklamnem navodilu-'Za škandal je odgovoren tisti, ki je kaj tgkega razposlal, to je Večer. Če ,pa je reklamo tudi tiskal, potem je greh še hujši, saj je neposredno odgovoren za jezik in za opombo na zadnji strani: Bamoizdaja za Spodnjo štajersko in Jugoslavijo. To pa že presega meje pravopisne in terminološke napake, zato je marsikoga po pravici o-gorčilo. Prav omenjena reklama je tipičen primer, kam lahko pelje takšna brezbrižnost in neodgovornost glede rabe slovenščine v javnem življenju, kakršna vlada sedaj.
Število podjetij, ki ne izdajajo reklam, navodil in prospektov v sloven-
ščini, je še vedno precejšnje, čeprav pravijo trgovci, da se stanje izboljšuje. Mimogrede sem pred nekaj dnevi dobil v treh trgovinah tele:
Himno Maribor (navodilo za rabo centrifuge: Pranje i cedjenje rublja)
MTT Maribor (navodila za pranje, likanje blaga; pripis: Roba sa greškama)
Tekstilna tovarna Prebold (ženska vestja; tu celo meša vuna — volna).
Jugotextil IMPEX Ljubljana (Uput-stvo za pranje, glačanje... na prvi strani piše z véliki črkami NE PODLEŽE JUS-u)
Pinus Rače (55 strani obsegajoča knjižica o kemičnih zaščitnih sredstvih)
Aero Celje (školske bojice, Aero št. 323: Boja za tkanine svijetlo siva)
Color Medvode (naslov Unutarnji emajl)
Posebno zanimiva je Lager lista podjetja Ferromoto Maribor z dne 1.
30.	1966- Tu so našteti artikli: telefonsko pretikalo, TV mizice, aparati za kuhanje kave... zraven pa: frižideri, laštalice, brijači aparati, strojevi za pranje rublja, električni štednjaci, u-sisivači prašine. — Podjetju svetujemo, naj si priskrbi še usisivač za malomarnost!
Našteli bi jih lahko še kaj. Če imamo torej taka podjetja, se čuje povsem utopistično, da naj bi imeli proizvodi jugoslovanskih podjetij — saj je jugoslovansko tržišče . enotno tržišče — oznake in navodila v vseh jezikih jugoslovanskih narodov. Zaenkrat poznam en sam primer: fosfin, strup za miši in podgane. Nerazumljivo pa mi ja, kako je mogoče, da so navodila pri zdravilih samo v enem ali -— v redkih primerih — le v dveh jezikih jugoslovanskih narodov.
Mnogo hujše in nevarnejše pa je pačenje slovenskega jezika v raznih dopisih, na tiskovinah, objavah, vabilih in naročilih, samoupravnih aktih, dalje na sestankih, zborih, zborovanjih itn. Nekaj te stvari doživi zasluženo obsodbo v dnevnem časopisju; a to je le manjši del. še vedno srečamo napake na nekaterih poštnih tiskovinah, na raznih reklamah, občinskih aktih itn. (Ljudje dobivajo odločbe, in ne vedo dobro, za kaj gre!). Posebna poglavja so razna vabila (na glasbeni leksikon, na časopis za hišne svete ipd.). Velikokrat so prišle in še prihajajo te stvari na tako vidno mesto, da je človeku kar nerodno (na pralnem stroju Gorenje, tip 370: isključitev centrifuge; tovarna Marles': rastegljiva miza itn-).
O pravi invaziji tujk smo že večkrat govorili, pa še vedno jih po nepotrebnem sprejemamo. Dovolite, da pogrejem že tolikokrat postavljeno vprašanje: Komu je potreben supermarket, snack bar ipd.? Mnogo je v tem pogle-
du kriv tudi dnevni tisk, kot smo žo omenili.
Posebej velja spregovoriti še o odnosu do srbohrvaščine. Zaradi odprtih meja in tesnih stikov marsikateri srbohrvatizem (v zadnjem času: zalagati se, razpravljati po vprašanju ipd.). Takih in podobnih nam res ni treba, zato jih moramo odločno odkloniti. Drugače pa je z nekaterimi starejšimi izposojenkami iz srbohrvaščine. Te so se udomačile, dobile celo pomenski odtenek in so živi del našega jezikovnega zaklada. Ozko „ohrambništvo“. ki ga opažamo v zvezi s tem, je škodljivo, posebno še, če ljudje ne ločijo med velikosrbskimi tendencami ter Beogradom ir. Zvezo. Seveda pa so tudi na tej relaciji še neurejene stvari. Značilen tak primer je carinska služba. Pred dvema letoma je bilo v Sloveniji v tej službi le 25% Slovencev, danes jih je nekaj nad 50%. Takrat so tudi sprejel sklep, da bodo vsi, kateri se ne bodo naučili slovenščine, premeščeni. Prav bi bilo, da bi zanje organizirali intenzivni tečaj iz slovenščine in izpit. (Tudi nekateri miličniki, neslovenci,. ne obvladajo slovenščine.). Največ kritike pa leti na carino zaradi srbohrvaških obrazcev- Izgovarjajo se, da jih iz tehničnih razlogov ni mogoče izdati v več jezikih. Praksa v večnacionalnih državah (Švica) to demantira- Poleg tega se lahko (vprašamo, kako pa smo mogli izdati obrazce za tujce v treh tujih jezikih ?
Kar velja v zvezi s carino posebej opozoriti, je to, da moramo ločiti med
imiu oaau—uu
carinskimi uslužbenci in obmejnim vojaškim poveljstvom.
Nekaj vprašanj glede upoštevanja slovenščine bo treba rešiti z železnico (napisi ipd.) in nekaterimi avtobusnimi podjetji.
In kakšno je stanje slovenščine v uradih in javnih službah ? O tem bi lahko napisali kar cel referat- Ko Sem
v neki ustanovi, katere direktor je bil tako ljubezniv, da mi je odprl omare, pregledal rednike iz leta 1965 in v njih kakih tisoč dopisov, sem ugotovil mnogo zanimivih stvari. Kultura pismenega izražanja teh dopisov zelo niha. Med njimi sem našel nekaj tako dognanih, da sem bil kar presenečen. Seveda so to bele vrane. Najslabša so razna poročila, priporočila in podobna besedila. (Za druge vrste dopisov imamo več ustaljenih obrazcev).
Kaj vse počenjajo z jezikom! Primerov ne bom navajal, saj jih poznat« iz glos v dnevnem časopisju, . človek bi pričakoval, da bodo fakultetno izobraženi ljudje jezik mnogo bolje obvladali kot niže kvalificirani kadri, velikokrat pa ni tako. V nekaterih podjetjih pravijo, da napravijo le-ti mnogo škode, ker močno vplivajo tudi na druge, saj se njihovih dopisov, poročil, elaboratov itn. ne upajo popravljati. V marsikaterem podjetju se prepirajo, kdo je kriv za slabo končno redakcijo: narekovalec ali administrator — strojepisec.
(Se bo nadaljevalo)
Buenos Aires, 1. decètribra 1966
SVOBODNA SLOVENIJA OB 25-LETNICI
Stran 8
S tem naslovom je izhajala „Svobodna Slovenija” v domovini kot ilegalni list od 22. novembra 1941'
Leto*IV.
GLASILO VSEH ZASUŽNJENIH SLOVENCEV.
2.5.X. 1944.
BARA REMEC: ŽIVLJENJE (linorez)
25 TEŽKIH VIHARNIH LET
Nastala je Svobodna Slovenija kot padtalen, ilegalen list, ko so Slovenijo okupirali nacisti in fašisti in je okupacijska oblast zatrla vsako slovensko svobodno besedo. Vsak okupator je poznal pravo razpoloženje Slovencev in vsak je vedel, da ga spremeniti ne more. Zato so okupatorji križem Slovenije postavili vislice, streljali talce, izseljevali v taborišča smrti, zmetali na grmade slovensko knjigo, prepovedali govoriti in tiskati kaj drugega kot, kar sta odobrila ducejev in fiihrerjev cenzor. Kar je le zmogla zločinska fantazija, je bilo v Sloveniji storjeno, da bi dežela in narod molče služila vojnim ciljem osi Berlin — Rim.
'Sredi takega opustošenja svobode je izšla Svobodna Slovenija, ki so jo fantje in dekleta nosili preko straž in pregraj in vseh drugih nevarnosti kot dragotino najbolj izbranim, ki so si jo upali sprejemati. Svobodna Slovenija tistih časov bo v narodni zgodovina zlato pričevanje, da slovenski narod nikdar ni klonil, da je ostal ponosno zvest svojemu imenu, slovanskemu pokolenju, demokratični politični ureditvi družbe, krščanski kulturi, osebni in narodni svobodi. Komaj so se izgnanci oddahnili po taboriščih, še preden jih je mogla obsenčiti strašna mora brezdomstva, tema negotovosti brezpravnih ljudi v tujini, se je rodila Svobodna Slovenija kot glasnik tolažbe, da ni vse izgubljeno in kot oznanjevalec upanja, da pravica vselej in povsod zmaguje, tudi takrat, kadar jo pribijajo na križ.
Sedaj je Svobodna Slovenija edini tedenski list slovenskih političnih emigrantov. V dvajsetih letih našega zdomstva je v tujini, tako ob mejah med matično Slovenijo in sosedi, kot tudi drugod po širnem svetu nastal lep gaj slovenske publicistike, ki nas ohranja sveže in mlade, žive in napredne in nam daje podobo vzorne kulturne narodnostne skupine. 'Svobodna Slovenija pa slej ko prej, danes' prav tako nesporno kot nekdaj, ko je bila sama po vojni, zavzema častno mesto narodno političnega glasila slovenskih demokratov, ki se z isto odločnostjo upirajo komunistični diktaturi in jo rušijo z vsemi močmi, kot so se nekdaj upirali in rušili nacistično in fašistično okupacijo slovenske zemlje.
Med nekaterimi dobiva Svobodna 'Slovenija glas konservativnega lista, ki da je vedno bolj odmaknjen od stvarnosti, kakršna je v matični domovini in kakršna pljuska tudi deloma preko meja med naše narodno manjšinske skupine. To so nekateri, ki se jim zdi moderno graditi mostove s komunistično diktaturo, njenim sistemom in njeno kulturo. 'Svobodna 'Slovenija mostov ne dela, ostaja na svojem, na našem in zahteva svobodo, nič manj kot popolno svobodo in red, kakršen je primeren za tako visoko kulturen in politično dozorel narod, kot je naš- Taka nam je v ponos in zadoščenje. Taka nam je poroštvo, da 'bodo izgnanci zanesljivo pomagali matični domovini preiti in vstopiti v novo državno življenje, po kakršnem 'hrepeni ves narod, v življenje svobode in demokracije.
Nič ne zmorejo zidarji, če Gospod ne zida hiše. Ko čestitamo ustvarjav-cem in ohranjevavcem Svobodne Slovenije, pristavimo, da smo jim posebno hvaležni, da nas združuje v širni Sloveniji v svetu v znamenju Križa, v veri v Boga in zaupanju v Njegovo nebeško pomoč.
Dr. Miha Krek
Cleveland, 20. novembra 1666.
Izdajatelju in urednikom časopisa SVOBODNA SLOVENIJA
R. L. Falcón 4158 Buenos Aires, Argentina
Dragi prijatelji!
Krščansko demokratska zveza za Srednjo Evropo je zvedela od sestrske stranke Slovenske krščansko demokratske stranke — SLS, da tednik Svobodna Slovenija, ki izhaja v Buenos Airesu, te dni praznuje 25-letnico svojega plodo-nosnega delovanja.
Dobro je znano, da Vaš časopis ves čas svojega obstoja iskreno zagovarja načela krščanske demokracije. Prav tako je tudi znano, pod kako žalostnimi okolnostmi je Svobodna Slovenije, kot ilegalni list, začel svoje delo; vaša dežela je bila takrat pod terorjem sovražnih okupacijskih sil in komunistična konspi-rativnost je začela svojo krvavo revolucijo; občudujemo ustanovitelje časopisa, izdajatelje in sodelavce za njihovo neustrašenost, čut odgovornosti in privrženost za stvar svobode, pod najtežjimi" okoliščinami.
S temi mislimi in priznavajoč nezlomljiv odpor časopisa proti tuji okupaciji in komunistični revoluciji med zadnjo vojno, kakor tudi njegovo privrženost in podporo stvari Krščanske demokracije
CDUCE pozdravlja časopis SVOBODNO SLOVENIJO ob priliki njegove srebrne obletnice, kot borca za cilj, ki so tudi cilji CDUCE in za katere se tudi ona bori: uničenje totalitarnega, brezverskega sistema in vzpostavitev svobode in demokracije v vseh naših, sedaj zasužnjenih domovinah in njihovo morebitno vključitev v svobodno Združeno Evropo-
Medtem, Vam želimo vse uspehe v Vaši plemeniti borbi za te ideale.
Z iskrenim pozdravom
t ■	Za izvršni, odbor CDUCE
i\ i
Dr. Ludovik Puši	Prof. dr. Adolf Prochazka,
gen. tajnik	predsednik
Megr. Anton Orehar
Šola - cerkev - parlament
„Med čudovitimi iznajdbami tehnike, ki jih je zlasti v našem času človeški razum z božjo pomočjo povzel iz stvarstva, Cerkev s posebno materinsko skrbjo sprejema in je naklonjena tistim, ki se nanašajo na človeškega duha in so odprle nova pota lahkega sporočanja vsakovrstnih vesti, misli in smernic. Med njimi se posebej odlikujejo take, ki morejo po svoji naravi doseči ne le posameznika, ampak tudi množice in vso človeško družbo, in nanje vplivati. To so tisk, film, radio televizija in druga podobna sredstva, ki jih zato po pravici smemo imenovati „družbena občila“ S temi besedami v Svojem odloku o družbenih občilih koncil „Med čudovitimi“ poudari pomen tiska.
Ko listu „Svobodna Slovenija“ čestitamo k njegovi obletnici, priznavajoč delo, ki ga je v izrednih razmerah; opravil in z njim še nadaljuje, poudarim pomen tiska sploh in tega lista posebej.
V izrednih razmerah, v • katerih izseljenci živimo, posebej tisti, ki smo ob koncu 2. svetovne vojne zapustili domovino, pogrešamo marsikaj v prvi o-bliki, zato moramo iskati nadomestila, med njimi je važno časopisje, versko ali splošno- Prav to nam izseljencem v marsičem nadomesti šolo, Cerkev in parlament, za slovenske izseljenske razmere.
1. šola. Z redkimi izjemami naši slovenski otroci obiskujejo tujerodne šole v deželah, v katerih živimo. Za poznanje slovenskih izročil in kulture sploh pomagajo precej naši šolski tečaji: ljudski in srednješolski; pa ti ne morejo vsega storiti, ker imajo malo časa na razpolago in ne zajamejo vseh otrok. Pokazati pa moramo otrokom slovensko zgodovino, leposlovje in zemljepis in slovenski način življenja sploh. Ko smo to storili, smo napolnili otroke s potrebno ljubeznijo do slovenskega; sicer smo krivični, če jih obtožujemo zaradi pomanjkanja slovenskega čutenja in zavednosti. Prva šola za vse to so otrokom starši, pa tudi njim primanjkuje možnosti in polne sposobnosti zaradi pomanjkanja časa in snovi. Na pomoč jim pride časopis, ko naravnost otrokom, nudi vse to, ali posreduje staršem snov, ki jo z otroci obdelujejo. Vedno bolj se bo čutil problem spoja dveh kultur: domačinske, iz dežele, v kateri otroci živijo, in slovenske, katero bi jim radi starši naklonili; ta spoj se mora opraviti obzirno, pripravljeno in smotrno, sicer smo v otrckih povzro-
skega odbili, tujo kulturo jim posreduje življenje kraja in šole. V tem pogledu ne smem0 biti popustljivi, ne nedostopni, ker življenje gre svojo pot, ali mi hočemo, ali ne; to življenje nam bo otroke odtujilo, če ne bomo pravilno z njimi ravnali; prisiliti se tukaj ne da nič in posledice tega nasilnega ravnanja, bi se pokazale prej ali slej; škodljive za slovensko kulturo in otrokovo razpoloženje. Isti problem muči doraslo mladino in v nekem oziru nas vse, zato smo vsi potrebni temeljite obravnave^ ki jo posebej opravi časopisje.
. 2. Cerkev. Kdor površno opazuje, bi se-dal zapeljati in uspavati po ustanovi slovenske službe božje, ki jo imamo naseljenci v tujih državah izven narodnih župnij, ki so med novimi naseljenci 'Ustanovljene samo v Kanadi. Pri slovenskih službah božjih se redno ne zbere več kot 10% naseljencev v najboljšem primeru, .drugi le parkrat na leto, zaradi daljav, ali pomanjkanja slovenskega duhovnika. Vendar mora nekdo opraviti versko vzgojo naših naseljencev, kateri so v rednih razmeran to prejemali v nedeljskih pridigah, ko je dušni pastir spremljal vernika v vseh njegovih problemih. Danes to ni mogoče, ker duhovnik redno vernikov ne dobi, niti mu ni možno opraviti tega z osebnim stikom. Problemi pa se vernikom množe zaradi dinamike časa in povsem spremenjenega okolja v pogledu verskega življenja. Tudi ' tukaj dopolni ali sploh opravi to -delo časopisje, ne le versko, ampak tudi splošno, kamor štejemo Svobodno Slovenijo. Po načrtu in dogovoru more obravnavati splbšne verske in posebne slovenske probleme. V tem bo paziti, da ne zaostanemo v ritmu časa. Po koncilu je zatrjena važna vloga laika v življenju Cerkve, nje odločanju in odgovornosti. Seveda mora biti laik na to pripravljen, sicer bi mesto slabo razumel ih r.alogo papačno izpolnil. Že Pij XII- je močno poudaril potrebo vzgoje in o-stvaritve javnega mnenja v Cerkvi. Podobno misel pove dogmatična konstitucija o Cerkvi: „Pastirjem naj (laiki) torej razodevajo svoje potrebe in želje tako svobodno in zaupno, kot se spodobi božjim otrokom. V skladu s svojim zna njem, strokovnostjo in ugledom, kate-
rega uživajo, imajo pravico, včasih celo dolžnost, da povedo svoje mnenje o tistih stvareh, ki zadevajo blagor Cerkve“. IV. 37. V svojem govoru 8. jul. 1966 Pavel VI- govori o formaciji laikov, da bodo sposobni opraviti delo v Cerkvi: „Naši laiki, kot so Izkušeni in dobri, so kakor vsi verniki v Cerkvi, učenci. Ne vzgojijo se sami po sebi, predvsem kar zadeva katehezo, rečeno, kar zadeva nauk Cerkve, kar se nanaša na molitev, kult, čut s Cerkvijo. Kakor zaupamo v katoliške laike in zahtevamo njih sodelovanje in lastno dejavnost, toliko bolj predpostavljamo, da so za to pripravljeni; in to pripravljanje pritiče prvenstveno službi duhovnikov. Čeprav v kaki organizaciji vloga duhovnega vodja ni značilna, je vendar temeljna“. Tudi ta vzgoja se more u-spešno vršiti po časopisju vseh vrst.
3. Parlamčnt, Izseljenstvo množi probleme ne le Verske ,temVeč posebej v splošno narodnehi pogledu: O njih se je treba razgovoriti, nakazati njih rešitve, pojasniti njilTmastanek ter osvetliti različne strani. Tudi nasprotovati je nekaterim predlaganim rešitvam, vzbuditi javno vest k sodelovanju ali zavračanju načrtov. To se v rednih razmerah godi po poslancih v parlamentu. V izseljenstvu to ni mogoče, smo brez i parlamenta in preveč raztepeni, da bi
se redno le enkrat letno sešli zastopniki vseh skupin in kontinentov. Za zdravo mišljenje in pravo ravnanje nam je pa javna tribuna potrebna- Ta tribuna naj bo naše časopisje. V njih moremo odkrito povedati svoje misli za in proti različnim načrtom o narodnih problemih. Ni treba, da o vseh stvareh in vedno vsi enako mislimo, različnost dopolnjuje in bogati, da je le v sklada s skupnim blagrom naroda in njegovega življenja; naj bo to življenje v izseljenstvu danes in v bodočnosti, naj bo to naše gledanje na preteklost, tudi glede našega ravnanja v polpreteklosti, naj bo to naša skrb za narod v domovini. .Seveda mora biti to razpravljanje dostojno, na višku, brez osebne sebičnosti ali skupinske užaljenosti. Vsi imamo pravico do življenja in do svojega mnenja, saj smo demokrati; tega mnenja pa ne smemo nikomur vsiljevati, ampak vsakega le prepričevati, o-dličen zgled v tem pogledu nam je dal koncil s svojim dekretom o verski svobodi. Dal ga nam je ne le za občudovanje, ampak v posnemanje. Te šole človeškega razpravljanja naj opravijo naši listi.
Svobodni 'Sloveniji ob jubileju za opravljeno delo čestitamo, se ji zanj zahvaljujemo in ji želimo, da ga še izpopolni.
New York, November 2b, 1966
Dragi gospod Stare:
Moie iskreno čestitke k 25-letnici. SVOBODNE SLOVENIJE. Občudujem slovensko pridnost in vztrajnost v Vaši borbi za svobodo. Želim da bi prelepa Slovenija bila kmalu zopet domovina svobodnih ljudi, kot sem jo nekdaj poznal.
Srečen sem, da lahko čitam Vaš list.
Prav lepo Vas pozdravljam
■<: .	■■■'.	■ ■ ' '	William B. Smyth
Zedinjena Slovenija čestita tedniku SVOBODNA SLOVENJA ob njegovem jubileju, z željo, da bi list v nadaljnjem obstoju bil vedno glasnik osebnega dostojanstva in pravic človeka ter najvišje svobode slovenskega naroda.
Božo Fink, predsednik
SVOBODNA SLOVENIJA že petindvajset let vrši svoje veliko poslanstvo na idejnem, socialnem, političnem in narodnostnem polju v slovenski skupnosti Akademiki se globoko zavedamo važnosti, ki jo ima za naš idejni in na-rodnostni obstoj v zdomstvu, kakor tudi za svobodno Slovenijo, zato ji izrekamo iskrene čestitke k njenemu jubileju.
Slovensko katoliško akademsko društvo
Jože Žakelj, predsednik
Spoštovani!
Ko ob mejniku, ki ga predstavlja 25-letnica izhajanja SVOBODNE SLOVENIJE, gledate na prehojeni poti in se ozirate v bodočnost, sprejmite naše čestitke in priznanje za ideal, ki ste ga posredovali bralcem skozi četrt stoletja in ki je strnjen v samem naslovu lista.
Naj bi se ta ideal uresničil za vse rojake, je tudi naša srčna želja.
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo
v Buenos Airesu Marko Kremžar, predsednik
Slovenski planinci, ki tolikokrat doživimo, kako je biti ,,vrh planin — svobode sin!“', se'listu, ki nosi v imenu in v vsem delu ljubezen in napor za 'SVOBODNO SLOVENIJO, ob njegovem jubileju z iskrenimi čestitkami pridružujemo, zlasti še, ker je njegov Zbornik že toliko let naravnost domače ognjišče slovenskim gornikom.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V ARGENTINI Bariloče — Buenos Aires
Na naši težki poti skozi revolucijo in izseljenstvo nas že 25 let spremlja neomajen glasnik svobode in slovenstva, list SVOBODNA SLOVENIJA.
Njena jasna beseda je naši mladini prikaz pretekle borbe za ideale in vzpodbuda k novim naporom in delu za skupnost ter za zmago pravice in svobode v domovini.
Zato se zamejska mladina zahvaljuje (SVOBODNI SLOVENIJI za vse njeno delo in ji izreka iskrene čestitke!
Slovenska dekliška organizacija Slovenska fantovska zveza
ZVEZA SLOVENSKI SKAVTOV se pridružuje čestitkam k Vašemu 25-letnemu jubileju .uspešnega izseljenskega tiska za ohranitev naših narodnih in verskih prvin, z željo, da bi Gospod po svoji previdnosti kronal Vaša prizadevanja kmalu na osvobojenih tleh drage naše Domovine.
„Vedno pripravljeni“
Trtnik, slovenski šef skavt
SLOVENSKI DOM v Carapachayu Vam pošilja iskrena voščila k 25-letnemu jubileju svobodnega tiska, ki ga že četrt stoletja vrši vaš list SVOBODNA SLOVENIJA. Srčno želimo, da bi vsi Vaši napori za osvoboditev našega naroda bili plod rešitve naše zasužnjene Domovine.
NAŠ DOM v San Justu iskreno čestita 'SVOBODNI SLOVENIJI k njenemu srebrnemu jubileju. Iz srca ji želi, da bi lahko še z Večjimi uspehi izpolnjevala svoje poslanstvo med slovenskimi izseljenci v svobodnem svetu in med zasužnjenim narodom v domovini.
San Martin, 25. novembra 1966. Izdajateljem in urednikom Svobodne Slovenije!
Slovenski dom v San Martinu iskreno čestita izdajateljem in urednikom tednika SVOBODNA SLOVENIJA, ki praznuje te dni svojo petindvajsetletnico.
Dobro se zavedamo, da ni prazna beseda, da je tisk velesila, ki more usjpešno pomagati resnici in pravici do zmage. Pa tudi tega se zavedamo, da so slovenski izseljenci lahko imenujemo košček slovenskega naroda samo toliko časa, dokler imamo svoj slovenski tisk, ki je vidni znak naše narodne zavednosti. Ko tega ne bo več, bomo morali ugotoviti, da smo utonili v tujem morju.
Slovenski tisk se bori za našo pravico, razglaša resnico o razmerah v domovini in med nami v izseljenstvu, ohranja slovensko zavest, vzgaja našo mladino in je dostikrat edina vez izseljenca z domačo besedo.
Vse te naloge že 25 let odlično in uspešno opravlja Svobodna Slovenija in želimo, da bi jih opravljala še naprej vse do tedaj, ko ibo osvobojena naša draga domovina.
Lepo pozdravljamo!
Lepold Novak,	Franc Zorko,
predsednik	tajnik
Svobodni Sloveniji	27. novembra 1966
Ob 25-letnici izhajanja uglednega tednika SVOBODNA SLOVENIJA se pridružujemo številnim čestitkam.
'Istočasno se ob tej slovesni .priliki iskreno- zahvaljujemo uredništvu za vso pozornost in zanimanje, s katerim, je sledilo našemu društvenemu življenju ter objavljalo vsa ta leta naša krajevna poročila.
Društvo Slovenska vas
Jože Čampa, predsednik	Ignacij Glinšek, tajnik
ČLANI SLOVENSKEGA DOMA V BERAZATEGUI-u izrekamo topie čestitke „Svobodni Sloveniji“ ob njenem srebrnem jubileju z iskrenimi željami, da bi vztrajno in dosledno ostala zvesta velikemu poslanstvu zasužnjenega naroda in domovine:
„SVOBODNA SLOVENIJA“
Dr. MIHA KREK O SLOVENSKI IN SVETOVNI PROBLEMATIKI
MISLI IZ POROČILA PRIJATELJEM V ARGENTINI
NADŠKOFOV OBISK
Na prvem mestu navajam dogodek, ki sicer ne spalda v politično poročilo, pa gotovo zanima vse Slovence v zdomstvu v izredni meri. Je to pot ljubljanskega nadškofa dr. Pogačnika po slovenskih naselbinah Združenih ameriških držav in Kanade. Službeni cilj in namen poti je bil sestanek s škofom Noa v Marquette, Michigan, da se s skupnimi napori obeh škofov, tistega, ki sedaj vodi nekdanjo Baragovo škofijo, in tistega, ki je ordinarij škofije, v kateri je bil Friderik Baraga rojen, kjer je preživel mladost in opravljal prve duhovniške službe, pospeši postopanje za proglasitev Barage blaženim. To službeno priložnost je nadškof dr. Pogačnik uporabil, da je obiskal slovenske naselbine in si ogledal njihove ustanove po Severni Ameriki, kolikor je v kratkem času mogel- Povsod je predvsem vnemal slovenske vernike za Baragovo zadevo. V kolikor je v svojih govorih segel v kako drugo vprašanje, je vse bilo v najstrožjem pomenu le versko in dušno pastirsko področje. Obisk je lepo uspel. Slovenski naseljenci so vse storili, da se je nadškof dr. Pogačnik lahko prepričal, da so tudi v tujem svetu ohranili narodni in verski čut.
polnjuje nade, ki so se vanjo Stavile-Znamenje zdravja je dejstvo, da ima gimnazija leto za letom več učencev, dočim v Slovenskem Primorju srednješolski zavodi ravno zaradi pomanjkanja naraščaja hirajo.
Mohorjeva je tudi lastnica velikega akademskega doma Korotan na Dunaju, ki je 'bil prav te dni slovesno odprt.
Šolske sestre imajo na Koroškem . šest postojank. V Primorju pa vsaj štiri, č,e ne več. Dušno pastirska pisarna 'za .'slovensko ozemlje v Celovcu je tako znan steber slovenskega verskega življenja, da je, mislim, ni treba posebej ■poudarjati.
Goriška Mohorjeva družba, Katoliška tiskarna v Gorici, Mladinski (dom v Gorici, slovenske srednje šole v Primorju, tednik Katoliški glas in mreža prosvetnih društev vse do slovenske krščanske demokracije v goriškem in tržaškem področju so ob stalni podpori duhovnikov in redovniških zavodov izvedli neverjetno lepo in uspešno obnovo vsega slovenskega napredka-
POLOŽAJ V DOMOVINI
SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE
Mislim, da je treba pregledati novo stanje med našimi narodnimi manjšinami po slovenskem Koroškem in v Primorju. Mislim, Ida je stanje novo ali vsaj precej drugače, kot si ga mnogi še vedno predstavljamo.
Na Koroškem vodi v narodno-poli-tičnem oziru krščansko demokratsko usmerjene ljudi Narodni svet koroških Slovencev. Na drugi strani so slovenski socialisti, komunisti in še nekateri organizirani v Slovenski socialistični zvezi, ki na eni strani tesno sodeluje s titovsko vlado in vsemi uradnimi organizacijami v Sloveniji, na drugi strani pa s podporo avstrijske socialistične stranke skuša ohranjati svoj vpliv med Slovenci. Slovenska Krščansko socialna zveza je vse do zadnjega časa gledala s primernim nezaupanjem na vse, kar je prihajalo iz matične Slovenije, in tudi s primerno zadržanostjo omejevala stike med ljudmi na obeh straneh meje. Sedaj lahko rečem-o, da je vsa narodna manjšina v narodno kulturnih stvareh v celoti in popolnoma naslonjena na matično domovino. 'Vzrokov za to je več.
Vlada in uradi v Sloveniji so zadnji čas spremenili stališče do manjšinskih organizacij- Dočim so doslej poznali le socialistične, le s temi imeli zveze in samo te podpirali, kličejo v zaiinjem či-su tudi zastopnike drugih manjšinskih organizacij v Ljubljano na razgovore, k prireditvam, sejam, razpravam. Vsi se več ali manj redno odzovejo in v vseh takih skupnostih, ki nimajo očitnega komunističnega značaja, tudi sodelujejo. Ker je meja takerekeč odprta in ni prav nobene težave več pri prestopu, so potovanja in stiki na obe strani več ali manj redni, vedno pogostejši.
Vse narodno kulturno življenje po vseh delih slovenskega ozemlja postaja enotnejše, ima iste osnovne poteze in iste razvojne značilnosti, če izvzamemo strogo komunistične politične in kultur-nobojns posebnosti režima v Sloveniji. To slednje je seveda pridržano le za titovske zastopnike in skupnosti v Primorju in na Koroškem, ko potujejo v jugoslovansko Slovenijo.
Narodne manjšine so torej prišle pod vpliv življenja v matični domovini, s katero imajo redne življenjske zveze in o katero se inačijo, če izvzamemo tisti del komunističnih ustanov, ki so lastne temu sistemu, njegovi materialistični osnovi, in kolikor je vse, kar je komunističnega v diktaturi, vsiljenega.
Glede zatiranja slovenščine ni več čuti posebnih pritožb ali kričečih slučajev. Še najbolj razvpit naš nasprotnik je v tem oziru škofijski ordinariat v Celovcu, in trd je, kot je vedno bil, škofijski ordinariat v Vidmu proti beneškim Slovencem in njihovim duhovnikem.
Mohorjeva družba v Celovcu je s svojimi dijaškimi domovi in dragimi vzgojnimi ustanovami gotovo najmočnejša slovenska postojanka na Koroškem. Gospodarsko se je izvrstno konsolidirala in uveljavila v vsej slovenski družbi. Poleg tiskarne ima družba v Celovcu dva dijaška domova: V Mohorjevi hiši in v prejšnjem hotelu Trabesinger. Posebno razveseljiv pojav je, da sta oba domova premajhna.
Vzporedno z Mohorjevo je treba takoj imenovati slovensko gimnazijo, ki sicer nima svojega doma, a odlično iz-
Kar prvi pogled v razmere v matični domovini pokaže, da so tam komunisti in drugi režimovci dognali do po- i polne zmede. Ne le zmede razmer, tudi zmede mišljenja, zmede duha. Najodgovornejši med vladajočimi ne vedo, kaj bi. Tito sam je podoben nekdanjemu Nikoli Uzunoviču, ki je imel -pod Aleksandrovo diktaturo vso oblast, pa čutil, kak® slabe noge je imela JNS in je šel na misijonsko pot prenavljanja in obnavljanja JNS, ponavljal to temo od shoda do sheoa, pa ostal glas vpijočega v puščavi, ker ni priklical v svojo hišo nič novega, nič svežega, nič odrešilnega, staro gradivo se mu je pa pod prsti krušilo, ko je skušal prestavljati j in prezidavati, da hi iz svoje politično 1 zgradbe napravil bolj sodoben in primeren dom.
Po Brionih se je tudi Tito lotil predvsem reorganiziranja partije. Vse komunistično razumništvo pa ni zmoglo v teh mescih nobene nove misli, ki naj bi režim osvežila in -pomladila. Niti komunisti v Jugoslaviji, niti njihovi sopotniki doma in na tujem še ne vidijo poti, ki vodi iz gospodarsko-političnega brezna, ki so vanj spravili državo. Gospodarska reforma, ki ima zdravo jedro, a zahteva žrtve, ki so posledica vsakega razbrzdanega, nespametnega in neurejenega trošenja sil. Teh žrtev predvsem komunisti niso pripravljeni prenesti. Tito s svojo večino v režimu vztraja in hoče reformo izpeljati a!i vsaj nadaljevati životarjenje pod firmo izvajanja reforme- Vendar doslej vse reformiranje ni rodilo drugega kot pre-osnovo vrhovnih odborov partije. Sedaj je vsa .politika in vrhovna oblast osredotočena v tako imenovanem predsedstvu partije, ki ima 35 članov s Titom na čelu- Odpadla je torej važnost osrednjega tajništva in izvršnega odbora partije- Tajništvo, ki mu sedaj nače-ljuje Todorovič, je le še administrativni izvrševalni organ predsedstva. Kaže vse tako, da bo tudi federalna v.ada spremenjena in izpopolnjena tabo, da bodo dobili zagovorniki gospodarskih reform vso možnost in oblast, da svoje predloge izpeljejo, kolikor je to o tvisno od vladnega aparata. To se bo menda zgodilo takoi, ko bo v glavnem izvršena čistka tako imenovanih rankovičev-cev po vsej državi in bodo rane, ki jih čistka zahteva, v glavnem zaceljene, ali vsaj zakrite. Poleg tistih, ki so že odšli, bosta pod tem naslovom v Sloveniji menda potisnjena v ozadje Avbelj in Ribičič.
Po vsem tem ostaja partija brez obnove idejne smeri, ki hi edina mogla dati kak srečnejši prijem, če bi jo sprejele množice. Kardeljeva ideologija socializacije in samoupravljanja ie izgubila ves blišč že tudi za same komuniste in je postala osnova za notranje administrativno politične in narodnostne prepire. Srhi očitajo, da Hrvati in Slovenci pod naslovom samoupravljanja rušijo državno centralo, Hrvati in Slovenci — komunisti — se nanjo sklicujejo kot na osnovo svoje demokracije, ki omogoča neposrednim interesentom-državljanom, da sodelujejo v javnem upravljanju gospodarskih, komunalnih, republiških in državno političnih zađ-v. Korenina vsega zla pa je v diktaturi, ki je s trup za vsako zdravo pobud i, ! tudi za Kardeljevo samoupravo. Ta se J mora nehati vselej, kadar in kjerkoli je v nevarnosti kak interes komunistične oblasti, zato nikjer ne more obroditi sadu.
V stanju, v kakršnem smo, se bomo morali odločiti in zbrati vsi: oni doma in mi na tujem, ki še mislimo na usodo domovine, komunisti in demokrati, Srbi, Hrvati in Slovenci in Macedonci, vsi člani naših narodov, v vseh stanovln in političnih smereh in 'gibanjih, ali stavimo na prvo mesto srečnega družbenega. življenja svobodo, ali ne. 'Sedaj, je pri partijejh na prvem mestu interes vodilne, partijske skupine; opozicija doma je po Mihajlovu dala prvi slaboten glas, da stavlja na prvo mesto, svoboščine, kot so izražene v demokratičnem redu, mi emigranti imamo pisano polje programov, ki stavijo na prvem mestu tako ali tako obliko države, ali pa stavljamo na prvo mesto narodnost v nasprotju 7 drugimi narodnostmi v skupnosti ali pa kako drugo varianto politične urejenosti- Demokratični ljudje v .domovini se potapljajo v narodnostnih sporih. Rezultat pa je, da nihče ne more uspeti, ker. ne priznavamo prvenstva svobodi, urejeni svobodi, kakor jo vsebuje demokratični red odprte družbe.
Ker komunisti, ki vladajo, nočejo svobode zaradi svoje partijske sebičnosti, so uničili čut, soodgovornosti ogromne večine državljanov in dosledno uni-] citi tudi čut odgovornosti med svojimi lastnimi člani- Brezvestnost med njimi seveda pospešuje še njihova osnovna materialistična kultura.
Ker demokrati doma stavijo na prvo mesto neko obliko svoje bodoče svobodne družbe, najsi bo to Srbija, Hrvatska, Slovenija ali kaj drugega, ne pa svobode same in se za skupno delo za svobodo ne morejo odločiti, je v tem velik del njih nemoči. Ker med emigranti vseh. dvajset let odlično uspevajo razdiralne sile, ki skupni napor za svobodo one-mogočujejo in preprečujejo, ugled emigracije kot celote ubijajo in do porogljive smešnosti ponižujejo, zastonj kažemo na druge vzroke trajnosti komunističnega režima v naši domovini.
Dokler ne bomo vsi postavili na prvo mesto svojih ciijev svobode, ali pa, dokler ne bodo komunisti prignali razmer do obupanosti državljanov, bo režira
Dr- Ludovik Puš
SVOBODNA SLOVENIJA
Takrat, pred 25. leti, so črni oblaki padli na slovensko zemljo in zagrnili narod, ki tamkaj živi več kot tisoč let, v gorje brez primere.
Kljub velikim naporom, ki so terjali žrtve vodilnih (političnih predstavnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev, da bi S3 Jugoslavija ubranila usodnéga zapleta v svetovni spopad, so jo neodgovorni krogi z državnim udarom vrgli pod 'kolesa ogromnega nacističnega in fašističnega vojnega stroja. Na samem pragu v novo državno ureditev, kjer bi se odnosi med tremi narodi Jugoslavije uredili po medsebojnem sporazumu na široki federativni osnovi, da bi mlada država prebredla nevarnosti vojne, so jo ,pogazile soyrazne armade, jo. razkosale in uničile; Slovenija je doživljala med'vsemi deli Jugoslavije brez dvoma najbolj grozno in usodno katastrofo. Sovražniki so jo dobesedno razparceli-rali, kakor se razpareelira kos zemljišča, ki je zgubilo lastnika, da je zadoščeno grabežljivosti zemlje lačnih sosedov. Od sever-a so vdrli Nemci do Sotle in do praga Ljubljane, od zapada Lah, k: bi bil rad imel mejo na Savi, pa mn Hitler ni dovolil, od vzhoda pa je do Slovenskih goric pritisnil Madžar. Počez in podolgem so čez slovensko zemljo ipadli železni zastori, ki so hoteli neprodušno zapreti predele Slovenije, katere so okupatorji kratkomalo priključili svojim državam.
Narod se je čez noč znašel v nepopisni stiski. Nemec je z vso -brutalnostjo divjal po Štajerskem in Gorenjskem, podil s silo iz svoje cone duhovščino in drugo izebraženstvo, knjige so gorele v grmadah, gorele so vasi in naselja, •kjer. koli je okupator slutil najmanjši odpor. Ta del naše domovine, največji in najlepši, se je spremenil v pekel na zemlji. Ljudstvo je ostalo brez krajevnih voditeljev in brez duhovščine prepuščeno samo -sebi, zbegano in brez orientacije.
Lah se je poslužil drugačne taktike, češ, fašistična Italija bo dala Slovencem samostojno provinco, kjer bo ljudstvo spoznalo, kako dobro je živeti v senci rimske volkulje. Za hrbtom pa js imel pripravljen bič, da ga zavihti z vso neusmiljenostjo, če bi se izkazalo,
lahko eksperimentiral na koži in živije- da ne pojde zlepa. Slovenski človek
nju naroda, kakor se mu ho zdelo, po mnenju poznavalcev kaže, da bo stanje eksperimentiranja ostalo tja do Titovega odhoda iz političnega življenja. Od tega dogodka dalje pa je bodočnost doslej v neprodirni temi.
Mihajlova, ki sedaj skuša ustvariti neko središče opozicije ali neko skupino, ki bi začela s prizadevanjem za svobodno demokratično tekmo, označujejo večinoma kot zanesljivega, spretnega, idealnega moža. Ker js premlad, ni 0-bremenjen z revolucijo, ker je Rus-Jugcslovan, ga ne teži srbsko-hrvatski notranji spor, ker nastopa in uporablja samo zakonita, mirna sredstva in si je znal poprej zagotoviti široko mrežo publicistov v svobodnem svetu, ga je politično ali fizično uničiti, kot je to storil Tito z dosedanjimi svojimi nasprotniki.
Manjši del ljudi, ki trdijo, da ga poznajo, pa mu očita, da je domišlja/, preveč zaupa vase in da mu manjka politične razsodnosti. Meram reči,, da do-
kcli ni rad gledal Laha, tem manj se- 1 daj, ko ja zasedel njegovo domovino ! koc okupator. Toda spričo strahotnih ! vesti, ki so pronicale skozi umetne ‘me- ! je' po Sloveniji kljub vsej pazljivosti ' omenjenih straž in pripovedovale, kako i neznansko hudo se godi Slovencem pod 1 Nemci, se je v Ljubljanski pokrajini polastila ljudstva negotovost in zmeda. Vse navedene činjenice so se mešale in si nasprotovale tako, da še izobražen in razgledan človek ni zmeraj mogel najti pravega odnosa do nastalih- razmer. široke plasti naroda pa so v te- j s.nobni nejasnosti čakale na odrešilna ; navodila od strani vodilne plasti naro- , da, ki so bila nujna tem bolj, ko so se težko za'A-* Pojavljati po gozdovih prvi obo- ]
j sedanje njegove akcije ne kažejo teh slabosti. Vsekakor je uspel doslej vsaj v tem, da je na svojem zgledu postavil Tita na laž pred vsem svetom.
POLOŽAJ V SVETU
V komunističnem svetu na sploh je zmeda vedno večja, razdeljenost bujnejša in mnogovrstnejša. Poleg rusko kitajskega spora nastajajo drugi. Sproščajo se narodi in država, ker notranje komunistični sistem nikjer ne zadovoljuje, zunanjepolitičnih uspehov pa več ni od začetka vietnamske vojne sem.
Ponavljam: V vietnamski vojni ne le azijski, ampak svetovni komunizem izgublja toliko gospodarske in politične moči, bolje rečeno revolucionarne sile, da si več ne more dovoljevati raznih .,akcij“ po svetu drugod. Njegovo osvajanje je obstalo. Ker se ne izživlja na ven, ekspanzivno, notranje pa ne dovoljuje, so -bolezni organizma nujne posledice. Vietnamska vojna je doslej najuspešnejše- sredstvo, če ne edino učinkovito za usodno oslabitev vse komunistične moči na svetu. Če bo ameriško ljudstvo vzdržalo v zavednosti in žrtvi, bo komunizem imel v Aziji svoje pokopališče.
IN MI?
Za sklep še tole: Ob novih vrtincih političnih razvojev naravno v vsakem izmed nas nastaja iz skrbi porojeno vprašanje o slovenski bodočnosti, že
roženi partizani in so na ljubljanskih ulicah padle prve žrtve komunistične zarote zoper nared.
Položaj na italijanskem okupacijskem ozemlju je 'bil za izvedbo komunistične revolucije naravnost idealen. Okupatorjeva vojska plašljiva in nesi-,jj i gurna, zasedbena oblast zaradi nepo-
znanja razmer nesposobna, da bi vzdrževala red in ščitila prebivalstvo, vendar nedostopna za »pametne namiga, ljudske množice pa zbegane in zmešane. Komunisti so zločinsko izrabili to situacijo, in dobro vedoč, da jih ogromna večina narod?, odklanja, slovensko ljudstvo hote in načrtno postavili med dva
■W-ì*,	^
dolgo nisem dobival toliko pisem s tem vprašanjem kot v zadnjih tednih. Ponavljam: Edini odgovor, ki ga moremo dati, je trdo vsakdanje delo za vsak nas narodni interes danes in vse prihodnje dni.
V zadnjem času vstajajo novi zaskrbljene!, ki troijo, da vidijo neposredne usodne dogodke in kličejo k združitvi sil naše politične emigracije, da bi se složna pripravila na najboljšo obrambo slovenske stvari v zgodovinsko odločilnih dogodkih. Na vse to moramo predvsem reči, do slovenski krščanski -demokratje nismo niti zakrivili niti netili nobenega spora in nikakega razdora v politični •emigraciji in smo vselej in vedno pripravljeni do mirna razprave o vseh in o vsakem perečem vprašanju med nami.
Svobodna Slovenija, urejena v kršč. demokratičnem redu, je naš ideal in cilj. Trenutne razmere in spremembe v domovini in okoli nje vplivajo samo na to, v koliki meri ta cilj moremo doseči, ideal in cilj pa ostane vedno neizpre-menjen.
ognja;, okupatorskega in partizanskega, kar je povzročilo bratomorno borbo. Kje je pod soncem narod, ki bi ga zagrnilo tako gorje!
To je površna in bežna slika razmer v Sloveniji jeseni leta 1941.
Kakor svetel plamenček v nepredirni temi se je -kar naenkrat pojavil nekaj pred- božičem 1. 1941 drohen, litografirah listič "S ponosnim naslovom: Svobodna Slovenija, Spominjam se še prav dobro občutkovi ki so- me napolnili, ko mi je prišla v roke 'prva številka in sem vsebino:- 'pazljivo prebral- „Vendar, hvala Logu:- sem vzkikml sam zase. Vedel sem, kdo je listu oče in boter, in vedili sem tudi, da bom tudi sam poklican kaj napisati. Kakor, ogenj ob hudem pišu 3Ò je plamenček razširil po slovenski zemlji, preskakoval meje in žične ovire in romal iz roke v roko, dokler se ga je še kaj skupaj'držalo. In ljudje, ki so ga brali, so zanesljivim do pičice natančno pripovedovali, kaj je notri.
Notri pa so bile začuda preproste;, pa jasne besede. Pripovedovale so o položaju v posameznih zasedenih predelih slovenske zemlje, ocenjevale trezno in modro položaj ter ljudem dajale navodila, kako naj ravnajo, da se nesreča, ki nas je zadela, ne poveča in gorje po modnosti zmanjša. List je bil izrazito nasproten vsem okupatorjem; zato ja ves čas vojne izhajal v podzemlju in hil ilegalen. To je njegovo vrednost in ceno neizmerno dvignilo- Neusmiljeno je udarjal po škodljivih ukrepih zasedbene oblasti ter po nesmiselnih podvigih okupacijskih vojnih sil.
Na drugi strani je takoj spočetka zavzel jasno in odločno stališče do partizanstva. Razkrinkal osvobodilno fronto kot masko, za katero vodi komunistična partija boj za oblast in zatorej ne (pusti nobeni drugi skupini so-odločilne moči V OF. Ljudstvo je-pozival, naj ne nasede vabilom in pozivom OF za sodelovanje, ker bi s tem le pomagalo komunizmu do oblasti- Komunizem pa je nesreča, velika nesreča za slovenski narod1.
Danes, po petindvajsetih letih se bolj in bolj izkazuje, kako je vse to bilo res.
Ljudem širom Slovenije (raznašalska služba je bila vzorno organizirana in v rokah junaških in požrtvovalnih fantov in mož pa tudi žena in deklet) je Svobodna Slovenija vlivala v duše novega upanja in zaupanja, da v teh hudih časih niso bili prepuščeni samim sebi, vžigala, je v srcih pogum in voljo do samoobrambe in budila vero v novo bodoč-, host — SVOBODNE Slovenije. Sredi viharja, bliska in groma in smrti je obrnila pogled v vzor, v ideal- Svobodna Slovenija.
lio danes spomini romajo nazaj v ljubo domovino, tačas (polno dima iz pušk in strojnic in vso oblito z bratsko krvjo, se us.avljajo ob naslovu ali imenu tačasnega ilegainega lista, ki sedaj slavi 25-letnico svojega življenja v svobodi, — četudi je ta svoboda mogoča le v tujini. Borna je ni. ..
SVOBODNA Slovenija je naš skupni program. Program vseh pravih Slovencev doma in na tujem, brez ozira na strankarsko in vsako drugo pripadnost. Ta program vsebuje dejansko vse: svoboden narod je suveren, ker mu nihče ne krati pravic, da si svojo usodo kuje sam in po svoji volji- Svoboden narod ima svojo državo, če jo imeti hoče; se veže z drugimi narodi v državne zveze, če se mu tako zdi prav; svojo hišo Slovenijo si uredi po svoji volji, ker ima mošnjo v svojem žepu; in tako naprej-Svoboda je prečudna dobrina, ki jo prav ceniš, ko si okusil do dna njeno nasprotje, pa jo snet s polnimi pljuči vdihavaš •— čeprav na tujem.
Nepremagljiva težnja po svobodi tii v prsih slovenskih ljudi v domovini, zlasti idealne mladine, kakor vulkan, ki se zdi, da je ugasnil, pa spet bruhne na dan z vso silo in močjo. Znaki kažejo, da tega vulkana doma ni mogoče pogasiti. Mi v svobodnem svetu nosimo zaklad svobode s seboj, saj smo zaradi nje domovino zapustili, in- s svojimi rodoljubnimi dejanji aktivno pomagamo uresničiti skupni nacionalni program VSEH Slovencev: Svobodno Zedinjeno Slovenijo-
Pred nami pa sveti kot plamenica „Svobodna Slovenija“, list, spočet in rojen v ognju in dimu, sedaj pa politični begunec kot mi vsi, in nam jasno in necmajno kaže pot — kot pred desetletji doma — v svobodno Slovenijo. Takrat je 'bilo vse res, kar je pisal — izkazalo se je —; res je tudi, kar piše sedaj. Ohranimo to svetlo plamenico in pomagajmo, da se še svetleje razžari, dokler ne bo dosežen in uresničen naš skupni program, zajet v njenem imenu: SVOBODNA SLOVENIJA!
Ljubo Sire
ČASI SE SPREMINJAJO
Na seminarju o vzhodnoevropskih sistemih cen v Firencah, ki ga je septembra organiziral CESES, italijanski center za raziskovanje gospodarskih in družbenih vprašanj, se je izkazalo, ia so tudi udeleženci iz evropskih komunističnih držav navadni smrtniki. Medtem ko je bil človek doslej navajen, da so komunisti vedeli vse in so druge zviška poučevali, kaj je prav in kaj ni, so to pot mirno razpravljali o vseh vprašanjih in priznavali, da prav kakor vsi drugi iščejo pametnih rešitev. Več kot to — nič več niso bili vsi na isti liniji kot v preteklosti, marveč so se celo med seboj spuščali v burne diskusije.
V Firencah so ekonomisti iz Vzhodne Evrope na tihem ali odkrito priznali, da je prozaični razlog, zakaj so se lotili reformiranja svojih gospodarskih sistemov, ta, da se je „naš planski sistem pokazal kot neučinkovit“. Nihče med njimi ni niti skušal dokazovati, da je ibil tak sistem upravičen od začetka ter je postal neučinkovit šele, ko so gospodarstva napredovala. Profesor Paškov s Sovjetske akademije znanosti je podal nekaj marksističnih definicij, npr. da je „cena merilo dela“, a je nato začel razlagati, da v Sovjetski zvezi kakih 45% cen določajo republiške oblasti, kar naj bi bil jasen znak, da je decentralizacija že zelo napredovala. Toda njegovo razlago, kako cene določajo oblasti, je takoj napadel Čeh Oldrych Kyn, ki ji je očital meglenost ter je želel vedeti, po kakšnih sodilih in natančno s kakšnimi metodami Sovjeti določajo cene. Po njegovem mnenju tega ne morejo storiti z računskimi stroji: Čehi so namreč ugotovili, da bi zbiranje podatkov in računanje cen trajalo štiri leta, četudi bi se omejili samo na 25.000 blagovnih skupin; če bi izvedli 3 kontrolna računanja, pa celo 15 let. Tako je komaj mogoče izračunati cene za praktično uporabo. Zategadelj se Čehi poslužujejo kombinacije strojnega računanja in tržišča. Ta intervencija je bila v skladu z zaključnim stavkom v nekem češkem seminarskem referatu, da je namreč „razpravljanje gonilna sila znanstvenega napredka“.
Drugi sovjetski udeleženec, L. M-Gatovs'ky, je trdil, da je češko zanašanje na tržni mehanizem pretirano, vendar te trditve ni oprl morda na citate iz Marxa, merveč na to, da tržni mehanizem nikjer ne deluje svobodno. Celo v Združenih državah so državne intervencije na dnevnem redu in po vsem svetu važne cene določajo oblasti. Temu seveda ni mogoče oporekati, toda prav tako je res, da prenizke določene cene, recimo stanovanjske najemnine, povzročajo nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem tudi v „kapitalističnih“ državah —tako da je o njihovi koristnosti upravičen dvom —, medtem ko je v drugih primerih določanje cen omejeno na mejne popravke in nikakor ne pomeni cen,
ki bi se bistveno ločile od cen, kakršne Bi nastale, če bi tržni mehanizem deloval samostojno.
Ena izmed težav, ki so jo omenjali vzhodnoevropski udeleženci drug za drugim, je stopnja monopola, ki prevladuje v njihovih gospodarstvih, kar gre tako daleč, da je Jan Lipinski z varšavske šole za planiranje posvetil ves svoj referat „primeru, ko je prizadeto podjetje edini proizvajalec neke dobrine“. Za taka podjetja Poljaki odklanjajo profitno mero — profit deljen s količino fon-, dov — kapitala —< kot „vodilni pokazatelj uspeha“, tako da lahko izbirajo samo med obsegom profita ali „rentabilnostjo“ kot merilom v ta namen. „Rentabilnost“ definirajo kot profit deljen bodisi s polnimi stroški ali 8 proizvajalnimi stroški, človek se ne more otresti vtisa, da pri tem marksistična dediščina igra veliko vlogo. Po marksističnem nauku je namreč treba računati presežno vrednost kot višek vrednosti nad vrednostjo dela. V privatnih razgovorih so nekateri sarkastično namigovali, da so na Poljskem po letu 1956 ekonomisti postali del vladajočega razreda in želijo to ostati, zaradi česar se boje prepro-stega delovanja tržišča-
Po drugi strani so Madžari vnesli v debato že subjektivno stran cen, ko so začeli trditi, da morajo cene odražati tudi „ocenjevanje izdelkov po proizvajalcih in kupcih“. Kljub temu napredku od delovne teorije vrednosti, nameravajo sprostiti cene samo 30 odstotkov svoje proizvodnje in uporabljati za drugih 70 odstotkov določene, maksimalne in navzgor ter navzdol omejene cene. Ali so Madžari in Čehi, ki se pripravljajo na nekaj podobnega, kdaj proučili jugoslovanske izkušnje? V Jugoslaviji so se poskusi pritisniti na cene osnovnih dobrin končali s pomanjkanjem surovin, tako da so mnoge proizvodne kapacitete ostale neizkoriščene.
Kljub temu jugoslovanski komunisti sami zaradi inflacijskega pritiska trenutno uporabljajo tako rekoč totalno kontrolo cen, dasi so v teoriji pristaši svobodnega tržišča, še več, v Jugoslaviji je na dnevnem redu debata o tem, kaj je v socializmu „normalna“ cena. Vendar je profesor Bajt v Firencah opozoril, da je jugoslovanska gospodarska reforma praktična zadeva, tako da se njeni izvajalci komajda menijo za taka doktrinarna razpravljanja. Nedavno so nekateri jugoslovanski ekonomisti celo začeli previdno iznašati mejne teorije o cenah.
Kaj se zgodi s planiranjem, če se neka država želi vrniti k tržnemu gospodarstvu? Po mnenju Madžarov lahko cenovni mehanizem deluje v skladu s koristmi socialistične družbe le, če „planiranje drži gospodarstvo v ravnotežju“. Toda .ponovna uvedba cen je postala nujna prav zato, ker je dosedanje planiranje spravljalo vzhodnoevropska gospodarstva vedno bolj iz ravnotežja,
najsi ta pojem definiramo še tako ohlapno. V Jugoslaviji so ideologi nekaj časa predlagali, naj bi cene uporabljali kot temelj za kratkoročne odločitve, medtem ko bi bile dolgoročne utemeljene „na zavestnem družbenem procesu razširjene reprodukcije s plansko usmeritvijo“- Toda se je človek vprašal, kakšna sodila naj bi vodila te „zavestne“ investicijske odločitve. Vprašanje je bilo upravičeno, ker se je izkazalo, da je rav. no investicijsko planiranje centralnih oblasti — ki naj bi „zavestno“ usmerjale — vodilo jugoslovansko gospodarstvo naravnost v krizo 1964/1965. Direktor jugoslovanskega urada za cene, Peklič in direktor planskega zavoda, Vukovič, sta na seminarju razložila, da so bile prej investicije „(pod vplivom subjektivnih presoj“. Navadno pravijo, da so bile investicije „politične“ namesto gospodarske. Zatorej so jugoslovanski komunisti ukinili centralistično odločanje o investicijah, ga prenesli na podjetja in določili, naj bo sodilo zanj rentabilnost- Kot pravi poročilo Združenih narodov o planiranju v Evropi, podjetja sedaj uporabljajo jugoslovanski plan kot napoved pričakovanih sprememb v povpraševanju in ga izvajajo samo, kolikor se izkaže kot pravilna prognoza — dasi se lahko sploh ravnajo celo po svojem lastnem raziskovanju trga. Nobena druga komunistična država se ne namerava spustiti tako daleč in celo Madžari in Čehi se še trdno oprijemajo centraliziranega investicijskega planiranja. Ali se bo izkazalo, da je tudi v teh dveh državah centralizirano investiranje v glavnem pod vplivom raznih političnih pritiskov ?
Po drugi strani zahteva decentralizacija investiranja tržišče kapitala, med tem ko „je bilo v tem pogledu v Jugoslaviji komaj kaj storjeno, če izvzamemo željo, (pospešiti mobilnost kapitala in zagotoviti njegovo učinkovitost. Vprašanja investicijskih kriterijev, učinkovitosti družbenih v primerjavi s privatnimi investicijami, ozemeljske koordinacije in podobni problemi še vsi čakajo rešitve. Ali je ta vprašanja sploh mogoče rešiti v sistemu difuzne „družbene lastnine na proizvodnih sredstvih“? Z izjemo Jugoslovanov v Vzhodni Evropi še- spoh niso začeli misliti o teh vprašanjih, kaj šele, da bi jih začeli reševati. Njihov glavni problem je Janusz Zielinski opisal takole. „Tako praktične izkušnje kot teoretično razglabljanje vodijo do sklepa, da najboljši način za izboljšanje delovanja soc. gospodarstva leži v smeri uvedbe pokazateljev uspeha 7, najširšo recepcijsko sfero (sintetičnih pokazateljev uspeha), pri čemer je treba strogo omejiti uporabo direktnih informacij (t- j. direktnih ukazov) in uporabljati cene kot glavni nosilec informacij. Tak sistem pa zahteva izpolnitev vrste pogojev — ki jih povečini ni lahko izpolniti —, da bi lahko pravilno deloval. Doslej kaže, da so bili ekonomisti precej bolj uspešni v kritiziranju nepa-rameterskega sistema kot v sestavljanju načrtov — vštevši načrte za prehodno dobo — za parametrski sistem. Avtor teh vrstic ni v tem pogledu izjema.“ Za
Lojze Ambrožič st.
1000 LETNICA DOBROVSKE BOŽJE POTI
Gotovo je še malokomu znano, zato se mi zdi zelo primerno, da v tej slavnostni številki srebrnega jubileja, priljubljenega nam časopisa „Svobodna Slovenija“, objavimo bližajoči se veliki in slavni jubilej; tisočletnico najstarejše Marijine božje poti na slovenski zemlji — na Dobrovi pri Ljubljani. Pred njo je nastala le Gospa Sveta na Koroškem, ki je bila takrat vsa slovenska, kar pa danes ni več...
Zgodovina nastanka dobrovske božje poti nas popelje daleč nazaj v čase, ko je pri nas umiralo poganstvo in je ljudstvo v masah sprejemalo vero v pravega Boga, Jezusa Kristusa in njegovo Mater Devico Marijo. Nekateri trdijo, da je začetek te božje poti že v letu 630, kar pa ni dokazano. Bolj prava letnica tega nastanka je leto 970. Takrat je stal na hribu, Gradišče imenovanim, med Dobrovo in Dražev-■nikom, poganski grad z mogočno gospodo- Spodaj v dolini, pod gradom, so pa tisti čas postavili dobri verniki kapelo, v čast Mariji Vnebovzeti- Takoj je pričelo prihajati ljudstvo od blizu in daleč, ter se zatekalo k Njej v bridkostih in težavah. Ona pa jim je delila mnoge milosti. Grajski na hribu so vsemu temu zelo nasprotovali, ter se iz kapele in iz Nje, ki ji je bila posvečena, silno norčevali in Jo zasmehovali. Pa je Marija s svojimi zmagala in je pozneje iz kapele zrastla cerkev — in še druga, ki še danes stoji; do-čim je grad na hribu že pred stoletji propadel in se z grajsko gospodo zrušil v prah in pepel... Danes je komaj še zaslediti razvaline tega gradu.
Kapela je stala tam nekako 260 let. V letu 1231 so jo pa odstranili in na tem mestu zgradili gotsko cerkev, ki
temi nekoliko mističnimi besedami se skriva preprosta izjava, da je boljše pustiti podjetja, da se ravnajo po cenah, kot jih s planom voditi iz enega edinega centra, dasi je vse prej kot jasno, kako se da preiti z enega na drugo.
Zaskrbljenost v pogledu ,prehoda“, ki mora biti po mnenju Madžarov „izveden korak za korakom, postopno“, se utegne zdeti čudna, saj so 1- 1948 Nemci ta problem rešili tako, da so čez noe ukinili vse planske -omejitve in je bila posledica „nemški gospodarski čudež“. Seveda je bilo ob tej priložnosti vsakemu Nemcu na prosto, da pokaže svojo podjetnost, medtem ko imajo v Vzhodni Evropi zasebno iniciativo še vedno za „špekulacijo“. Mogoče je tudi lažje rešiti problem vojnih ruševin kot problem investicij, zabitih v gigante, ki niso nikomur potrebni. Glavna bojazen v Vzhodni Evropi je, da bi hitro racionaliziranje gospodarstva pripeljalo do tega, da bi velik del kapacitet stal neizkoriščen in da bi prišlo do velike nezapo-
je stala skoraj 500 let- Leta 1713 so pa to cerkev podrli in sezidali novo, ki še sedaj stoji. Je torej prav letošnje leto stara 250 let. V prejšnjih stoletjih je -bila to velika božja pot, kot je sedaj na Brezjah. V letih vladanja cesarja Jožefa IL, (1780 do 1790) je tudi dobrovska božja pot, kakor vse druge, mnogo trpela in obisk je močno padel. V naslednjem stoletju se je božja pot sicer poživila, a do prejšnje veljave se ni več dvignila. Verski shodi so pa še vedno med šmarnimi mašami.
Dobrovski -župnik g- Janko Moder že dalj časa misli na to slavno obletnico in je že pred leti, v sporazumu z župljani, začel cerkev obnavljati. Lotil se je v prvo notranjosti; pravi, da v smislu svetega pisma: „Vsa lepota si-jonske hčere je odznotraj“- Tako bo notranjščina predvidoma kmalu končana-Za vse to so do sedaj prispevali domačini sami. Prihodnje leto pa namerava začeti obnavljati zunanjščino. Streho na obeh kupolah, ki jo na več mestih zamaka deževnica in pronikne skozi zid oboka, kakor tudi vse zunanje stene zidu, ki se že tako obletava, da se na sliki fotografije takoj opazi, da nujno kliče po obnovi za dostojino bivanje božje. Zato bo pa treba veliko denarja, ki ga ne bodo zmogli domačini sami. Zato se je g. župnik namenil poprositi dobrovske izseljence, da bi mu priskočili na pomoč. Bo najbrž gospod vsakemu posebej sam pisal in prosil. Rad bi, da bi bila do leta 1970 vsa cerke7 prenovljena in pripravljena za velike slovesnosti, ki se bodo vršile v tem letu na Dobrovi.
Ko so me spomnili na to, da je letos že 25 let, odkar je izšla v domovini prva številka lista „Svobodna Slovenija“ v ilegali, skoraj nisem mogel verjeti. Čas res hitro beži... Spominj'a me, kako nevarno je bilo v tistih časih izdajati tak list, kako težko in nevarno ga je bilo sprejemati v Ljubljani cele pakete in nositi ven v rajon, ki je bil od Viča po vsej dobrovski in polhograjski dolini tja gori čez Črni vrh. Spominjam se, da sem se vselej, kadar sem šel s tem tovorom skozi Dobrovo, priporočil Mariji, naj me varuje pri teh podvigih. Dopovedoval sem Njej in sebi, da delam zelo dobro delo, ker z razdajanjem -med1 ljudi zdravo branje tega lista, dvigam v ljudeh vero ia ipogum, ter jim dajem upanje, da vztrajajo in ne o-bupavajo.
Draga Marija dobrovska, ki že tisoč let deliš milosti Slovencem kateri se s pravim zaupanjem zatekajo k Tebi, prosimo Te prav iskreno, izprosi našemu narodu pri BOGU milost, da bo do leta 1970 prenehala biti „svobodna Slovenija“ samo na papirju in papirnata, pač pa da bo od Tvojih velikih dnevov, ki se bodo vrstili ob slavnostnem jubileju, postala po pravici in v resnici — SVOBODNA SLOVENIJA!
Dr. Celestin Jelenc
g srečanja z
Z Markom Natlačenom sem se oseb no spoznal leta 1911 ali 1912 pri neki kazenski prizivni razpravi pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Takrat je bil odvetniški koncipient pri dr. Peganu v Ljubljani, jaz pa pri dr. Slancu v Novem mestu. Na nekem volilnem shodu v višnjegorskem okraju so se zborovalci stepli in je Natlačen prišel zagovarjat obtoženca zaradi lahke telesne poškodbe po § 411. tedanjega avstrijskega kazenskega zakonika, ker je poškodba zapustila vidne znake in nasledke. Jaz sem pa zastopal poškodovanca zaradi odškodnine. Pri razpravi sem sedel poleg državnega pravdnika dr. Antona Kremžarja, poznejšega višjega državnega pravdnika v Ljubljani, ki mi je med obravnavo, ker se je Natlačen s tako vnemo trudil za svojega klienta, omenil, da bo ta fant (namreč Natlačen) še kdaj dal govoriti o sebi-
Takrat isem ga prvič videl. Bil jo čokat, širokopleč, črnolas, rdečeličen, s štirioglato glavo. Zdravje je sijalo 2 njega. Skoro nič se ni izpremenil in prav tak je bil trideset let pozneje, ko sem ga oktobra 1942 popoldne, na dan pred atentatom, poslednjič živega videl.
Potem se več let nisva srečala. Včasih pa sem bral v časopisih njegovo ime, ker se je živahno udeleževal v mladinskem gibanju Slovenske ljudske stranke.
Prišla je prva svetovna vojna. V začetku 1915 sem bil kot črnovojnik poklican k vojakom in sem se po petih letih, konec leta 1919 iz vojske in vojne internacije v Italiji vrnil domov. Takrat je bil Natlačen že samostojen advokat
dr. Natlačenom
v Ljubljani. Bil je po letih in študijah nekako tri leta mlajši od mene, ker pa med vojno ni bil mobiliziran, me je prehitel.
Leta 1920 sem se tudi jaz preselil v Ljubljano. Vendar sem v prvih letih Jugoslavije z njim imel prav malo osebnih stikov. Živela sva vsak v svojem krogu in sva bila udeležena vsak v svoji stranki, ki ista si bili skoro v vseh političnih vprašanjih nasprotni in se nista prav prijazno gledali. -Samo enkrat, v drugi polovici leta 1928, v kritičnem času po streljanju v Narodni skupščini, ko so bili trije poslanci Radičeve stranke ubiti, Radič sam pa smrtno nevarno ranjen, sta si bili SLS in JSS v vprašanju državne politike resnično popolnoma edini. Po volitvah leta 1927 sta se namreč po čudni ironiji usode sprijaznila oba najstrastnejša nasprotnika iz časa zedinjenja leta 1918, Svetozar Pri-bičevič in Stjepan Radić, in sta se združila v Kmetsko-đemokratski koaliciji. V tej koaliciji so se takrat znašli tudi Slovenci od samostojnih demokratov dr. Žerjava in Pucljeve Samostojne kmetijske stranke do Prepeluhovih avtonomistov in republikancev, torej skoro vsi politično aktivni Slovenci — razen SLS in SSJ- Kmetsko demokratska koalicija je takrat izdala geslo: Nikdar več v Narodno skupščino v Beograd! SLS in SSJ pa sta bili mnenja, da je treba za vsako ceno obvarovati obstanek Narodne skupščine, če se hočemo izogniti nepredvidenim in samovoljnim režimom, Takrat smo na Pokrajinski konferenci v Celju sklenili, da mora naš poslanec še nadalje ostati v Narodni skupščini,
pa tudi če je postala jama razbojnikov. Strankin glavni odbor je to potrdil. Z druge strani pa je dr. Korošec, da bi se ohranil parlamentarni sistem, prevzel sestavo in predsedstvo nove vlade. Takrat je tri tedne pred šestim januarjem naš mariborski časopis zapisal, da sta Pribićević in Maček grobokopa parlamentarizma in demokracije.
V vsem času do leta 1928 sem se samo enkrat obširneje razgovarjal z dr. Natlačenom. Oba sva imela opravka pri sodišču v Škofji Loki. Srečala sva se na železniški postaji na Trati in sva šla po stezi peš v Škofjo Loko. Jaz sem grajal tedanje delo SLS, on jo je branil, češ da je treba zahtevati več, da se doseže čim več-
Prišel je 6. januar 1929. Tega dne ■popoldne sem bil pri pogrebu Valentina Komavlija v Celju. Bil je zo-prno vlažen zimski dan, ko smo gazili sneženo brozgo po celjskih ulicah. Proti večeru so raznašalci časopisov razdajali posebni izdaji Jutra in Slovenca, kaj se je ponoči zgodilo v Beogradu. Kralj je razveljavil Vidovdansko ustavo, razpustil Narodno skupščino in sam prevzel vso oblast. Ugibali smo, da bo to mogoče trpelo pet let. Kmalu pa bo poteklo 40 let! Tudi jaz na marsikaj danes drugače gledam. Nisem pa izpremenil mnenja, da je pravi izraz za 6. januar prosvetljeni absolutizem, ne pa | diktatura- Že v prvi številki Delavske politike, ki je izšla po 6- januarju že pod preventivno cenzuro in ko se ni dalo več odkrito pisati, je bil objavljen moj članek o cesarju Jožefu IL, kako so se mu vse njegove reforme izjalovile.
Vendar je tudi 6. januar prinesel nekaj dobrega. Takrat so za vselej iz-
ginile vse stranke, ki so se v Sloveniji, pojavile po letu 1918 iz špekulativnih j in oportunističnih namenov in pri socialistih tudi skupina bivšega tajnika, ki se je še leta 1927 udeležila volitev skupno s tedanjimi komunisti z lastno kandidatno listo.
Kralj Aleksander je leta 1934, preden je odšel na pot v Francijo, sklenil, da bo po vrnitvi iz Francije preuredil vlado v smislu postopne demokratizacije. Milan Stojadinovič pripoveduje v svojih Spominih, da je pri tem računal predvsem na srbsko radikalno stranko in na SLS. Ko je odpotoval v Francijo, je istočasno poslal Stojadinoviča k dr. Korošcu, ki je bil takrat konfiniran na Hvaru, da bi ga pridobil za sodelovanje- V tem času je bil tudi dr. Natlačen konfiniran v Bosni- Natlačenov sin je takrat študiral teologijo v Parizu in je tam prišel v stik z maršalom Fran-chet d’Espereyem, prejšnjim francoskim komandantom na solunski fronti, ki se je že prej brezuspešno zavzemal pri kralju, da bi Korošca in Natlačena izpustil iz konfinacije. Kralju je bilo neprijetno povedati v Parizu, da sta še vedno v konfinaciji. Zato je naročil Sto-jadinoviču, naj mu telegrafira naravnost v Pariz, če bo dosegel sporazum s Korošcem, da 'bi lahko tam povedal, da je že odredil njih odpust iz konfina-cije. Atentat na kralja dne 9. oktobra 1934 in njegova smrt je takrat vse te načrte preprečila.
Kmalu po volitvah leta 1935 je postal Stojadinovič predsednik vlade, Korošec notranji minister, Natlačen pa ban Dravske banovine, kakor se je takrat imenovala Slovenija. Jaz pa sera od takrat dalje imel z njim samo službene in uradne stike.
Poleti 1935, ko je bil še Jevtič predsednik vlade, je Delavska kulturna zveza Svoboda priredila pevski zlet v Celje, ki se ga je udeležilo nad 20 pevskih zborov iz vse Slovenije. To lepo zamišljeno prireditev pa so zlorabili komunisti, ki so takrat že delovali po naukih Stalina in Bakuninovega katekizma in so jih takrat že vodili taki komunisti, kakor sta Baebler in dr. Wil-fan. Vrinili so se med udeležence in so s svojimi parolami pokvarili vso prireditev. Povrh je tedanja vlada razpustila tudi Svobodo z vsemi njenimi podružnicami in zaplenila njih premoženje.
V tem je postal dr. Natlačen ban. Ker je razumel položaj, nam je takoj dovolil ustanovitev nove kulturne organizacije pod imenom Vzajemnost, kakor se je imenovala naša kulturna organizacija v Avstriji pred prvo svetovno vojno, ki je imela svojo centralo v Trstu- Tudi nam je vrnil vse premoženje prejšnje Svobode.
Kmalu na to je osrednja vlada da!a vsem banovinam nalog, naj zapro vse komuniste in jih pošljejo v internacijo nekam globoko v Srbijo. Na policijskem oddelku pri banovini so takrat zagrešili to nerodnost, da so uporabili neki star seznam komunistov iz leta 1921 in 1922, ko mnogi izmed njih sedaj sploii niso bili več komunisti. Takrat smo šli k banu Natlačenu v deputaciji se pritožit zoper njegovo slabo policijo. Kolikor je mogel, je popravil napako. Meni osebno je pa še posebej povedal, ia se je ta nerodnost zgodila, ko je bil on na dopustu.
Ko se je v letu 1937 zunanja politika Jugoslavije preokrenila v smeri proti Italiji in Nemčiji in se je v soglasju s tem tudi notranja politika preusmer-
Tme Debeljak
Spominu treh pisateljev, umrlih lani v domovini
Danes je vseh svetnikov dan, jutri «o verne duše.
Spomin obiskuje vse moje drage mrtve, sorodnike in prijatelje. In se je ustavil tudi ob treh mojih prijateljih —■ pesnikih in pisateljih —■ ki so leta 1966 umrli v domovini-
Cvetko Colar, Jane? Jalen, Ant»»»
Vodnik.
Pisatelji treh generacijskih gnezd, moji prijatelji.
Ne bom v teh spominskih besedah opisal, ne orisal njihovega pisateljskega dela, komaj označil, in ne njihovih telesnih potez, čeprav so mi ta hip tako nazorno pred pčmi.
CVETKO GOLAR
Visok rdečelasec, ki je „plaval“ p» ljubljanskih ulicah, to se pravi: roki sta mu mahedrali ob telesu, nikdar prislonjeni, ker je vedno mahal z njima od Sebe, krčeč prste in govoreč sam » seboj : tak je bil pesnik Rožnega grma. Pisanega polja, Poletnega klasja, Veselih «Vatov, Njive zori itd., proze Kmečkih povesti, Bratov in sester v Gospodu itd., pa dram Vdove Rošlinke in Zapeljivke, Dve nevesti, Dekle z rožmarinom itd. itd. Kmečki fant z Gosteč, z našega Sorškega polja, zaljubljen v nagelj in rožmarin, v srčke na lectih in dedov (kožuh, v nevestin bališ in kmečko skrinjo, bolj naš Gaspari v literaturi kakor po Murn. Da, prav „Cvetko“ je bil» posrečeno ime za tega pisatelja polj in rož in legend, dasi je bil za nas le „Florijan“, ali še krajše „Férjen“. Tako so ga klicali starši, tako smo ga klicali mi, ki smo mu tovariših po gostilnah, in to ime se mu je prilegalo vse bolj folklorno nepolizano- E, dragi Ferjen, v spominu mi ne boš samo kot pesnik Sorškega polja, za Jenkom najboljši, ampak tudi iz časov, ko sem z Debevcem, Srečkom Kosovelom in Francetom Vodnikom „razbijal“ z balkona v gledališču tvojo Zapeljivko, in so nas potem policaji gnali pred intendanta Župančiča, kjer smo izrekli svoj protest, in je nas Izidor Cankar bodril: „Fantje, prav imate!“ Takrat še nisva tovari-šila, šele pozneje, ko si mi v nočnih „sprehodih“ pravil, kako si hodil v Loko kot fant, kako ste hodili obiskavac Cankarja v Tivolski grad in pozneje na Rožnik. V spominu mi boš ostal tudi, kako si mi za božič leta 1941 prinesel „nedolžno“ pesmico o „Pastirički na Krimu“, naj jo prinesem v Slovencu... pa sva jo samo zalila pri činkoletu. Ko si „izdal“ naše pisano Sorško polje za vinske Slovenske gorice, kamor si se priženil na veliko posestvo, pravo vilo, sem te obiskal tudi tam. In postal si pesnik Slovenskih goric. Štajerci so ti v Mariboru izdali za 85-letnico poseben zbornik, ki ti ga Ločani s Sorškega polja nismo. Po Finžgarjevi in Meško» i smrti si postal „starosta slovenskih pi-
sateljev“, kot da je po Gorenjcu in Štajercu popolnoma prav prešlo starešinstvo na sintezo obeh pokrajin, ki si jo v življenju in v delih uresničeval ti. Zdaj je tvoj Grozdek odšel k zadnji maši... v 87. letu starosti in pokopan ležiš v štajerski zemlji, ne na Sorškem polju, ki te je dalo in te najmočneje oblikovalo. Cvetko-Florijan, tvoja zapuščina v naši književnosti je resnična „rožni grm“, optimistično veselo, včasih celo razuzdano razposajeno evetje naše folklorne poezije v pesmi, prozi in drami, ki pa je bila bolj naturalistična, kakor pa smo jo ekspresionisti mogli prenesti- Pač nisi bil iz naše generacije, pa smo vseeno bohemsko drugovali-
JANEZ JALEN,
prijatelj moj in vsakodnevni tovariš zadnjega desetletja v domovini, ti si odšel s 75 leti v večnost- Tudi Ti nisi bil iz naše generacije, dasi si časovno deloval v naši dobi po vojni, kajti pojavil si se tik pred prvo vojno in med prvo vojno pri vojakih — bil si kurat v Lebringu — si napisal svoje prvo delo, dramo „Dom“, ki Ti je prinesla ime in popularnost doma in v svetu. Pisal sem Ti že nekrolog v tem listu Svobodni Sloveniji (19. 5. 1966), omenjal Tvojo smrt v Glasu SKA, govoril sem Ti na Tvojem večeru v Slomškovem domu, ki so ti ga posvetili Tvoji častilci in bralci Tvojih povesti ne samo z recitacijami Tvojih del, ampak tudi s filmskim prikazovanjem Tvojega gorenjskega kota med Stolom in Triglavom, sveta Tvojih planšarskih postaj, planin in lovskega raja, s podobami vršacev in rož in živali v njem. Ko smo gledali jelene, sem mislil nate, našega dragega Jeléna, kot smo Te klicali in kakor Te pišejo tudi zdaj v knjigi (na pr. Književni Glasnik Mohorjeve družbe: Jalen, Jaléna!) Iz tega sveta je izšel Tvoj Ovčar Marko, ki začenja Tvoj ciklus Vozarjev. Tu je svet Tropa brez
zvoncev, ki ga letos vse leto prebirajo bralci našega tednika, in komaj čakajo na nadaljevanje te naše najboljše lovske zgodbe. V omenjenem podlistku kakor tudi na Tvojem večeru smo spremljali Tvojo pisateljsko pot od Doma skozi vse Tvoje drame (Srenja, Bratje, Grobov,, Nevesti itd.), pa skozi Tvoje povesti (Ovčar Marko, Cvetkova Cilka, Trop brez zvoncev, trilogijo Bobri, Previsi, Ograd, Razpotje, Izpodkopana cesta, Tri zaobljube... itd-, itd-). Zato se danes ne bom ponavljal, ter bom omenil samo idve stvari. Dobil sem v roke Koledar Mohorjeve družbe iz Celja za 1- 1962, kjer je Jože Dolenc napisal k Tvoji 70-letnici topel članek in ga opremil s podobami Tvojega sveta in Tvoje mladosti: s Tvojo podobo brhkega abiturienta obenem s sedemdesetletnikom, Tvojo rojstno vas Ródine, Tvojo rojstno hišo in Tvoje zadnje postojanke Ljubno pri Mariji Udarjeni. In tu je stavek: „Dom je najboljša Jalenova ljudska igra..., ki je še kot rokopis doživela prvo uprizoritev na domačem odru v Železnikih, kjer so jo igrali v režiji prof- Franceta Koblarja kmalu po vojski..(str. 89). če mu je to pripovedoval Jalen sam, ne verjamem, da bi se ne spominjal prve vprizoritve leto dni prej na ljudskem odru v Škofji Loki, ki jo je režiral on sam na prošnjo nas podnunskih študentov, potem ko sem mu rokopis izmaknil iz omare v župnišču v Stari Loki, kamor jo je odrinil, ker sta mu jo odklonila za objavo v Domu in svetu tako dr. Debevec kakor dr- Koblar, šele po naši vpri-zoritvi je prišla k prof- Koblarju in v Železnikih na oder v Koblarjevi režiji in potem popravljena v Dom in svet 1923. Ne vem, iz kakšnega razloga ni omenjena ta prva krstna predstava v Loki! To prvo uprizoritev sem jaz omenjal v nekrologu v Svobodni Sloveniji 1. 1966, pa sem o tem še posebej pisal mnogo let prej, takoj tedaj, ko smo emigranti v Argentini kot prvi odrski nastop nove emigracije tu, predvajali Jalenov Dom v veliki dvorani kolegija sv. Jožefa na Azcuenagi: 17. oktobra 1948 kot prireditev Hladnikovega Duhovnega življenja v režiji I. Špeha. Tedaj sem napisal članek „Ob tridesetletnici Jalenovega doma“ (DŽ 1948, str. 156), kjer sem imenoma omenjal vse prve igralce te igre, ko sem jaz kot petošolec nastopil prvič v odrasli vlogi profesorja Škerjanca... Da, moj prvi napisani spomin v novi domovini je bil spomin na Jalena in njegov Dom.
In še nekaj bi rad napisal od današnjem spominu nanj. Pregelj je svoj čas napisal, da bognedaj, da bi še pisal po svojem 50. letu starosti, kar je vzpod-bodlo 70-letnika dr- Tavčarja, da je napisal svoji najlepši deli Visoška kronika in Cvetje v jeseni. Kot se zdi, je tudi Jalen dozoreval v starosti, celo že po dobi svojega zlatomašništva. Saj prvih
deset let po vojni (1945—1958) ni pisal nič, potem pa se mu je odprla snov in napisal je kopico novih povesti (Tri zaobljube, Izpodkopana cesta, Razpotja, nadaljevanje Ograda) in še kakšen drobiž- In prav zadnja leta je imel vse polno načrtov, deloma že napisanih, deloma začetih, še več pa idejno zasnovanih. Dolenc navaja te načrte in nanje mislim ob tem nekrologu: zasnoval je povest o Cerkniškem jezeru (v Grahovem je bil deset let župnik!) z naslovom Trmec, ki je pa ni končal- Trilogijo (Ovčar Marko, Tri zaobljube, Izpodkopana cesta) je menil dopolniti še s tremi povestmi. Upoma zemlja bi govorila o gradnji južne železnice čez Barje, ki je kar sproti goltalo gradbeni material v svoja močvirna tla. Peta knjiga bi nosila naslov Dragi bregovi in bi govorila o grad-bi bohinjskega tunela v Bohinju, kjer je še njegova mati kot dekla vozarila. Šesti del pa bi govoril o Mostu pod zemljo, kar bi pomenilo gradnjo nemškega mostu preko slovenskega ozemlja, njegovega gorenjskega kota na morje. Tu bi nastopala že njegova generacija do prve svetovne vojne- Tako bi povezal dobo ovčarja Marka (konec XVIII. st.) z motivom vozarjenja do naših dni. Zamisel, ki je ostala nedopolnjena- -— Tudi ja imel namen napisati posebno povest Triglavu pod imenom Gora mogota in jo je že začel pisati... Nedokončana je ostala tudi nova lovska povest Sončne sence, ki bi se dogajala na loviščih Pokljuke. Deloma je bila objavljena v Lovcu, pa je ostala nedokončana.
Zadela ga je kap, ni mogel ne pisati ne govoriti skoro leto dni. Pravijo, da je lahko izpregovoril le ime „Marija“... Pa saj je bila zadnja njegova fara Ljubno pri Mariji Udarjeni. Pokopan pa je v svojih rodnih Rodinah, kjer je bil oče mežnar, in kjer je bilo od rojstnega doma za cerkveni zid samo par metrov... Par metrov od rojstva do smrti, po katerih je Jalen hodil 75 let...
Dragi Janez, počivaj v miru v svoji gorenjski zemlji, ki si jo tako ljubil, občudoval in opisoval in nisi mogel izpeti vse njene lepote, kakor bi tudi želel in si se namenil. Ostal boš v naši književnosti resničen „jelen“, mogočen, lep planinski preblisk, ki je naše gore napravil lepše in poetičnejše. Pisatelja Jaléna naše ljudstvo pozabilo ne bo. Jaz tudi ne, ki si mi bil dober tovariš večerov in prijateljski sotrudnik v Domu in svetu.
ANTON VODNIK
Tone, ti si človek moje generacije in si se poslovil v 65 letu starosti. Istočasno sva bila tiskana v Velikonjevi Zori leta 1920, čeprav si bil dve leti pred mano v šolah in v letnici rojstva (1901). Srednješolska leta sva preživljala v zavodu v št. Vidu- Ko si vodil „revolucijo“ v zavodu za „novi red“ po vojni, sem bil kot najmlajši ob tebi, in v zadnjih letih gimnazije si mi bil vodilni tovariš: preko tebe sem dobival Rilkeja, skupaj sva brala Bezruča- Naši
jala v nekako avtoritarno državo ter se je namesto svobodnih strokovnih organizacij ustanavljal Jugoras, je bilo ustavljeno tudi delovanje naše osrednje strokovne zveze, ki ji je bil glavni tajnik Bogdan Krekič, in v Sloveniji tudi strokovne zveze kovinarjev, ki je imela za tajnika Vinka Vrankarja. Na pritožbo nam je Natlačen rekel, da nas on razume, ali da ne more nič pomagati, iker je to zadeva osrednje vlade.
Septembra- 1939 je Hitler napadel Poljsko. Začela se je druga svetovna vojna. Jugoslavija se je izrekla za nevtralno- Bilo pa je gotovo, da bo prej ali slej na ta ali na oni način zapletena v vojno. Že od jeseni 1939 je vsak izmed nas in tudi Natlačen spoznaval, da je treba ne glede na politično usmerjenost ustanoviti neki narodni odbor ali Narodni svet, ki naj bi družil vse Slovence v tem nevarnem času. Zavlačevali pa smo poldrugo leto in je bil ustanovljen Slovenski narodni svet pod predsedstvom bana Natlačena šele prve dni aprila 1941, ko je bilo že jasno, da se vojni ne bomo izognili.
V prevratu 27- III- 1941 vidi, kolikor morem presoditi, večina naše emigracije zločin in največjo nesrečo! Jaz sam nisem tega mnenja, a tukaj, ko pišem v spomin pokojnemu banu, na morem začenjati polemike. Če bi mi pa kdo želel ugovarjati, mu bom rad odgovarjal. Dopoldne tega dne me je klical ban na banovino, mi povedal, kaj »e je ponoči zgodilo, da je dr. Kulovec vstopil v novo vlado in da v Beogradu ni nobenega odpora. ‘Naročil mi je, naj povem vsakomur, da ima od nove vlade nalog, naj z vso silo zatre vsako demonstracijo proti Nemčiji.
O Veliki noči so bili že Italijani v Ljubljani. Ko sem se v tednu po Veliki
noči vrnil iz mobilizacije v Ljubljano, je bila Slovenija že razkosana na tri dele in so Nemci že z vso brutalnostjo uničevali vse, kar je bilo slovenskega na Gorenjskem in štajerskem. Natlačen je čutil za svojo dolžnost, da se na sme umakniti s svojega mesta in je iskal neko rešitev. Tudi meni je povedal, da bi bili Italijani pripravljeni priznati Ljubljanski pokrajini slovens« značaj in ustanoviti neko konzulto, obstoječo iz 14 članov. Bil sem mnenja, naj vsaj konspirativno ohrani Narodni svet, on pa je trdil, da bi italijanska policija to opazila in bi lahko s tem vse pokvarili. Natlačen je bil enostaven, nič kompliciran značaj in ni mogel igrati dvolične vloge Že poprej me je ob neki priliki vprašal, kako sodim njegovo politiko. Rekel sem mu, da rad sedi zmeraj spredaj na konju in s sabljo samo v eno smer pred seboj maha-
Tudi še v emigraciji so se nekateri ljudje vzgledovali nad konzulto. Ni še dolgo, kar sem bral v nekem tukajšnjem časopisu, da je bila konzulta nedopustna kolaboracija z Italijani.
Lahko gledamo na konzulto z različnih vidikov. S strogo moralnega stališča lahko vidimo v njej grdo stvar. Tudi Natlačen se je tega zavedal. V zapisniku o ustanovitvi konzulte ni pri svojem imenu navedel, da je načelnik SLS, da ne bi umazal njenega imena. Bil pa je še v tem trenutku izrazit strankar, glede JNS ni imel take obzirnosti in je pri imenu Ivana Puclja dostavil, da je predstavnik JNS, kar mu je Pucelj takrat po pravici zameril. Sploh ni noben član rad šel v konzulto. Izpostavljali so svojo čast in so se žrtvovali v prid naši narode! skupnosti.
Takrat so mi prišli na misel požrtvovalni meščani mesta Calais, ko je v XIV. stoletju angleški kralj Edvard
III-	po enoletnem brezuspešnem obleganju končno vendarle zasedel mesto. Razsrjen, ker je med obleganjem izgubil toliko vojščakov, je ukazal pobiti vse odrasle meščane. Njegova žena, Ljudomila kraljica, je padla pred njega, naj se usmili ubogih ljudi. Uslišal jo je v toliko, naj se mu prostovoljno preda samo šest, toda najuglednejših meščanov, ki naj pridejo pred njega bosi, v samih srajcah in že z vrvjo, ovito okoli vratu- Spomin na požrtvovalnost teh meščanov je dal slavnemu kiparju Rodinu navdih za njegov svetovno znani spomenik.
Naši člani konzulte pa niso dobili spomenika. Komunistično sodišče jih je obsodilo na dolgoletni zapor, nekateri naši emigranti, ki so rešili svojo kožo, jih pa še iz emigracije obrekujejo.
Če se vprašamo, koga so člani konzulte varali ali goljufali, zaradi česar bi zaslužili moralno grajo, bomo našli, da so varali samo Italijane- Niso prevarili ali pohujšali nobenega Slovenca. Ne med izobraženci, še manj med ljudstvom, ki sploh — po krivici — gleda na Italijane zviška- Visoki komisar Grazioli se je takrat bridko pritoževa1, da bi v konzulti rad govoril o bodočem sodelovanju Slovencev z Italijo, člani konzulte pa da o tem nočejo nič slišati in govore samo o krompirju-
Če gledamo na konzulto s pravnega stališča, jim ne moremo ničesar očitati, iker so po določbah mednarodnega prava bili dolžni Italijanom pač pokorščino, ne pa lojalnosti.
Če pa gledamo na konzulto s stališča narodnih koristi, pa smo jim dolžni samo zahvalo, ker so nam pripomogli takrat k dvema življenjsko važnima pridobitvama:
1. S konzulto je bil vsaj majhni Ljubljanski pokrajini priznan slovenski
značaj in slovensko ime. Nismo več bili i narod brez zemlje. Ko se je zrušila fa- J šistična Italija, tudi Nemci tega dejanskega in pravnega stanja niso več mogli izpreminjati.
2. Z Ljubljansko pokrajino je bilo v tistih najhujših dneh ustvarjeno varno pribežališče, kamor so se takrat zatekli preganjani Slovenci, ki so z vseh strani klicali na pomoč-
Intermezzo konzulte ni trajal dolgo. Že konec junija ali v začetku julija 1941 mi je Natlačen rekel, da se je prepričal, da bo Jugoslavija prav gotovo obnovljena. Po radiu da je poslušal govore najvišjih angleških faktorjev na neki prireditvi v čast Jugoslavije. (Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšna prireditev je to bila in kateri Angleži so dajali take izjave. Dr. Miha Krek bo gotovo o tem kaj vedel.)
Kratko na to sta Natlačen in Pucelj izstopila iz konzulte. S tem je bila ta epizoda končana-
Takoj nato je dr. M. Natlačen stopil v stik z dr. Kramerjem, da bi se našla neka skupna politična formula obeh strank. Od obeh strank določeni izvedenci niso mogli priti do končnega soglasja. Stvar sta nazadnje vzela v roke dr. Natlačen in dr. Kramer osebno in j sta v šestih točkah sestavila formulo, j Točka 1.) se je glasila: Obnovitev in I razširitev kraljevine Jugoslavije- V nadaljnjih točkah pa je bila predvidena federativna ureditev Jugoslavije.
Svobodni Sloveniji, ko se danes spominjamo njene 25-letnice, pa pripada zasluga, da je to formulo javno objavila — pod fikcijo, da je iz Londona.
Od takrat do njegove smrti sva se sestajala skoro vsak teden v njegovem prijaznem domku zadaj za drugo državno gimnazijo na Poljanski cesti. Imel je neko podtalno zvezo z inozemstvom,
generaciji je bilo odločeno, da zavzame svoje mesto med tema dvema skrajno-stima: med duhovno liriko metafizične-nega iskanja, religioznega nemira, ali pa borbo za tuzemskega človeka s sprejemom socialnega revolucionarstva. Zdaj mi stopa pred oči podoba, ka.co smo hodili na Blegoš še med soškimi ofenzivami poslušat bobnenje topov na soški fronti, ki se ni samo slišalo, ampak celo videl žar z vrha Blegoša- Medtem pa smo na vrhu brali Cankarja in Župančiča. Poezija proti vojni! To nasprotje je dalo novo povojno ekspresionistično umetnost, kateri — na katoliški strani — si dajal prav ti, Tone, smer: ti si organiziral Dijaški almanah, prvi izraz „križarstva“ pred Križem n» gori. čudovito lepi so bili dnevi, ko si izdal prvo zbirko Žalostne roke in sem ti pisal „napotek“ v Mentorju. Kako si nas zajel z drugo zbirko Vigilije, kateri je pisal pionirsko kritiko dr. Rajko Ložar, eno prvo naših literarnih kritik s likovno umetnostnimi merili. Almanah, Žalostne roke, Vigilije in potem revija Križ na gori, kateri si ti dal ime po Cankarju, kakor smo ga pojmovali tedaj mi, mlada povojna dominstvetovska generacija, ekspresionistični rod, je v osnovi vsega tvojega bodočega dela- K temu moram prišteti še tvojo ureditev (skupno z dr- Ložarjem) Antologije modernega slovenskega pesništva, ki kaže tvoj izredni posluh za lepoto poezije, besede, muzike in barve. Potem te je zajelo težaško delo korektorja, urednika itd-, ko si s skropuloznostjo profesorja izbiral avtorje in pripravljal prevode » korekturami, ki so izkazovale izredno poznavanje slovenske besede, Tvoja pisava je razodevala mirno kontemplativno osebnost, spominjala me je čudovito na pisavo češkega genija Brezino. Dva pesnika iste osnovne uglašenosti. Same ti dve zbirki sta izšli pred drugo svetovno vojno in v tisku je bila že zbirk», ki je izšla potem kot prva pod okupacijo z naslovom Skozi vrtove (1941).
To je bila poezija naše ekspresionistične mlade katoliške generacije „križarstva“, kateri je ime izbral on in ga (Nadaljevanje na 8. str.)
verjetno preko Rima. Ob taki priliki mi je prebral tudi depešo, ki jo je na prošnjo tedanjega predsednika londonske vlade Slobodana Jovanoviča imtl poslati Draži Mihajloviču: 1.) Ako bi mu general Bogoljub Ilič kaj priporočal, naj ga ne posluša, 2.) Naj ne začenja zoper Nemce nobenih akcij demonstrativnega značaja, ki bi izzivale samo nemške represalije. Spoznal sem se z njegovo prijazno gospo, ki je bila znanka moje žene še iz dekliških let, ko sta obe hodili v dekliško šolo v Šmihelu spri Novem mestu- Doma je bila pri Rogovilcu v Črnučah, kjer se je tako prijetno sedelo kar v veliki veži, kjer so v kotu pod stropom imele lastovke gnezdo. V tihi rodbinski sreči sta živela v Poljanskem predmestju kot župljana šentpetrske fare, kjer je bil Natlačen tudi cerkveni ključar-
Zmenjena sva bila, da pridem dna 13. oktobra zjutraj k njemu. Ker sem pa že prejšnji dan popoldne precej zgodaj po Poljanski cesti šel domov k Devici Mariji v Polju, kjer sem med okupacijo stanoval, sem mimogrede stopil k njemu. Takrat sva zadnjič govorila-Povedal je, da je dobil iz Rima poročilo, da je neki naš človek govoril z nekim vplivnim Amerikancem, ki je prišel v Vatikan, mu izrazil zaskrbljenost, da ne bi sovjetski komunizem dobil p j vojni preveč vpliva v Jugoslaviji. Amerikaner da ga je skušal pomiriti, da b» Stalin po vojni imel toliko dela v sami Rusiji, da se ne bo mogel ukvarjati a Jugoslavijo. (Ali ne bi mogel kdo ▼ Rimu, ki bo bral te vrstice, pogledati v Vatikanskem arhivu, kateri Amerika-nec je bil v mesecih avgust, september ali oktober 1942 v Rimu?)
Drugo jutro okoli 9. ure dopoldne sem dobil v pisarno telefonsko obvesti-(Nadaljevaiije na 8. str.)
SPOMINU
Titilli PISATELJEV,
UMRLIH LANI V DOMOVINI
(Nadaljevanje s 7- strani) '
tudi duhovno izpolnil. To je globoko ' omalovaževanje vsega naturalističnega, | materialnega sveta, dematerializacija i realnosti in duševnosti še celo. Etejjič-1 nost je bila oznaka te poezije, tudi-njegove : erotike. Tonetov svet je bil svet vizije, svet El Grecove spiritualnosti m Fra“ Angelove" sim%pHzacije nebes. 3t,n-geli so bili rtjeggvi nenehni spremljevalci, ih njegova mistična, povezava z hašmrtnostjo in Bogom. Vem, da ge aadnje leto pred koncem vojne pripravljal zbirko svetniških motivov sv. /Doroteje, k’i pa hi nikdar: izšla kot enotna zbirka-	*
Tu je bilo nasilno pretrgano najino sožitje, najino redno shajanje, komentiranje časa in poezije v njem, naròdne usodnosti in naše posebej.
Po -vojni, po „osvobojenju“ se je njegova literarna , delavnost izredno razvila-Izhajale so zapovrstjo nove pesniške zbirke, kakor npr. Srebrni rog (izbor iz prejšnjih zbirk in nove pesmi, tudi. s partizansko vsebino: Mrtvi bataljon), Zlati 'krogi (1952), Glas tišine (1959) ir. Sončni milini (1964), ki je zopet antologija iz dosedanjih zbirk, pomnožena ■i novimi pesmimi in mu jo je izdala Državna založba Slovenije. To je Vodnikova pesniška žetev, ki bi jo bilo treba vrednotiti tudi v naših publikacijah. To je slovenski „poeta angelicus“, katerega pesem je vsa poduhovljena, tudi ko piše o realističnem predmetu, kamor se je iz spiritualizma pod vplivom Kocbekove Zemlje usmerjal tudi on. Plačal .je svoj oboi aktivistični partizanski poeziji, ki pa je ,šla samo do neke mere-1, ih to samo v prvi povojni zbirki „Srebrni rog“, in še ta ni šla v račun komunistom, ker je na te heroične smrti partizanov gledala z religioznimi očmi: „Tako je zapovedal Bog“. Tudi natura-listčini predmet jé Vodnik pridvignil v vizijo in metafiziko. V tó se je v poznejših zbirkah vedno bolj vračal in v zadnji Sončni milini (1964) ni o njegovi .„aktivistični“ poeziji več sledu: spet s:, Tone, ves tisti pesnik, kot si bil: ves sijaj in tišina, ki ga napolnjujeta mesečina in sanja, zemlja, denaturalizirana ■od materije, vržena v svet luči, studencev in nebeških vrtov- Tam sta Jezus ir, Marija in so njuni poslanci angeli, ■ki ti ponavljajo vse misli in doživljaje, i predvsem pa tvojo erotiko, ki je posebne vrste lepota v naši poeziji. Rad bi se, dragi Tone, pomudil dalje časa ob tvoji poeziji, katere rojstvu sem svoj «čas stal tako blizu, še tedaj, ko si jo , pisal kot dijak v Domače vaje, pa vse ; do zadnje knjige o svetnikih, ki je bila : tudi na tem, da izide tik pred „zlomom“ j «oz. „osvoboditvijo“, pa ni zagledala be- j lega dne. Pač pa gre na te vrste tvojih \ pesmi Paternu-je-va sodba: „te pesmi niso kaj nrida več kot anahronistični podaljšek konfesionalno programskega i katehetičnega pesništva ‘za ljudstvo’, že kar nerazumljiv podaljšek v sredino j revolucionarnega 20. stoletja“ (Problemi, 1965).
(Nadaljevanje s 7- strani)
lo, da je neki atentator v duhovski obleki prinesel dr. Natlačenu neko pismo in, ko ga je bral, da je streljal na njega in da je Natlačen mrtev.
Sodba o atentatih je težka. Macehia-velli je videl v Brutusu, ki je bil udeležen pri umoru Julija Cezarja, junaka v obrambi stare rimske svobode. Danto ga je postavil v peklo- šarlota Cordais, ki je sredi francoske revolucije zabodia 'krvoločnega Marata, ima v zgodovini zagotovljen lep spomin. Prejšnji mesec je poteklo 50 let, kar je Fritz Adler ustrelil avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Počakal je, da je prišla policija in ga odvedla. Atentat je imel ugodne posledice in je pospešil konec prve svetovne vojne. Lahko se reče, da je v takih atentatih, ko so tudi atentatorji dali svoja življenje na razpolago, nekaj vzvišenega- Komunistični atentati med okupacijo od inž. Emmerja do Marka Natlačena pa so iz- ! raz preračunane in organizirane podlo- I sti. Niti enega izmed atentatorjev poli- \ cija ni prijela- Komunisti jih slava kot svoje heroje, njih imena pa skrivajo. ; še danes ni prav gotovo, ali je pokoj- | nega bana umoril Vladimir Kadunec, nazadnje šef ljubljanske Udbe, ki si je pred kratkim sam vzel življenje, ali neki drugi.
Tudi ban Natlačen je žrtev in mučenik komunistične zarote.
Dve lastnosti mu posebno štejem v ' dobro. Če je kdaj obljubil, je držal be- j sedo in, kar je zelo redka lastnost, pri- | znal je napako, če jo je spoznal. Jaz mu bom ohranil lep spomin.
Marijan Marolt
Osemdesetletnica ireh velikih Slovencev
Tone, ti si bil včasih goreč verski reformator, idejni zasnovatglj- „križar-stva“, si tako postal v očeh novih socialnih reyol'uqipnarjev — konservatist, ®e§nik „za ljudstvo“, ko, si vendarle .poysod veljal za pesniškega aristokrata ,b.ajvišje vrste! Toda isti kritik daje pričevanje, „da je ideja vztrajanja v krščan- j ■ski verski iluziji in njeni tradicionalni mitologiji.... ostala v tebi nepopustljivo prisotna“. . Ostal,, si tako tudi v časa « .„mraza“: obiskovalec in pevec toplote in kozmične razsežnosti katedral in regnar skozi zeipske vrtove v božje, kamor ■ ■Si. se preselil. 4. oktobra 19.66- leta in ‘ legel v Dravljah, svoji fari, v grob zra- j ven Preglja in Sardenka. Tako je v j Dravljah postavljen kot pendant sveto- ■ križki četvorici: Cankar-Kete-Murn-Žu-pančič, «trojica katoliške moderne: Sar-denko-Pregelj-Vodnik: Tako. zdaj počivaš, dragi Tone, kakor si napisal v svoji. pesmi Pomlad v grobu:.
Ko globoko, temno spim,
. od samih svetlih sanj gorim.. .
Ležim v prsti, vlažni, črni,
. kakor dete v gozdnem mahu, ki v neznanem, sladkem strahu posluša daljni šum dolin...
. Ah vsi studenci, skriti in srebrni zvenijo mi iz globočin.
Od samih svetlih sanj gorim in vendar, draga, se mi zdi, da moj glas nikogar več ne dohiti.
Mene je dohitel v tej daljni, daljni tujini, in se mu v hip predal s spomini nate, tovariša lepe literarne mladosti. In še in še bi se rad povrnil v tvoj svet, in v tvojo pesem.
Cvetko Golar, Janez Jalen, Tone Vodnik: prijatelji iz treh generacij, zopet trije grobovi, treh pesnikov in pisateljev, ki so bili tudi del mojega srca in so lani v domovini padli kot živi v slovensko zgodovino lepe 'besede in literarne umetnosti- Počivajte v Bogu. PRIPIS:
VIDA TAUFERJEVA
Ko sem napisal za dan vernih duš spomin na te tri pokojne pesnike in pisatelje, še nisem vedel, da je tedaj umrla v Ljubljani tudi najboljša pesnica naše generacije Vida Taufer, prav mojih let (1903). Bila mi je sotrudnica Doma in sveta in skupaj smo izdali njen Križev pot (1941), napisan ob Bergantovem križevem potu v Stiski baziliki ia smo njeno izdajo opremili prav s temi slikami, katere posnetke je dal na razpolago umetnostni zgodovinar Marijan ! Marolt. Uglasbil pa je vso pesnitev naš najboljši skladatelj Matija Tomc in izvajana je bila simfonija v veliki dvorani Uniona, še prej je izdala pesniško zbirko Veje v vetru in p-jzneje po vojni Iz- | brani listi. Tauferjeva je bila resnična lirična pesnica, tiha, romantična, ekspresionistično iskrena in do zadnjega izdelana. S skrupulozno marljivostjo je Ob Novyjevi je bila najboljša pesnica ! gladila verze, da so potem resnično psi:, j naših dni. Bila je učiteljica v Stični do ' konca vojne, kaj pa po njej, ne vem. ' Naj ji kot dobri pesnici in sotrudnici ! Doma in sveta postavim ta tihi spomin na grob-
V&ŠČSLO
DRUŽABNA PRAVDA
Buenos Aires, 26. nov. 1966 Svobodni Sloveniji v Buenos Airesu
K srebrnemu jubileju, ki ga v tem mesecu obhaja „Svobodna Slovenija“, prisrčno čestitata tudi naša organizacija in naš list.
Mnogi se še spominjamo prve številke „Svobodne Slovenije“, ki je izšla ipred 25 leti v Ljubljani in je bila znak zdravega narodnega odpora zoper okupatorje in zoper komuniste, ki so izrabili okupacijo za svojo revolucijo. Veliko delo je tedaj iz podzemlja izvršila „Svobodna Slovenija“ med slovenskim ; ljudstvom.
Veliko delo pa opravlja tudi še danes, ! ko obvešča in usmerja slovenske izse- ! Ijenee. Obvešča jih o važnih dogodkih doma in izven domovine; usmerja pa jih v pravo demokratičnost in resnično socialnost, ki morata sloneti na krščanskih socialnih načelih, če naj bosta uspešni. Silno važno delo opravlja „Svobodna Slovenija“ s tem, da s tiskano slovensko besedo ohranja slovensko narodno zavest.
Ob jubileju Vam kličemo: Vztrajajte!
Bog, stan in narod!
Jože Jonke,	Jan Maks,
predsednik	tajnik
Letos praznujemo osemdesetletnico rojstva treh zelo pomembnih kulturnih delavcev, iki so se vsi trije posvetili umetnostni zgodovini, a bili vsi tudi leposlovno, pa še drugače delavni. Dr. Izidor Cankar in dr. Vojeslav Molé sta bila v mlajših letih leposlovno ustvarjalna, prvi kot novelist in črtičar pod psevdonimom Franc Bregar, pozneje še kot. romanopisec, drugi kot pesmic in je izdal dve pesniški zbirki: „Ko so cvele rože“ in „Tristia ex Siberia“. Tretji, dr. France Štele, je pesnil boij na skrivnem ekspresionistično in je po povratku iz ruskega ujetništva zapazil pri Dominsvetovih literatih veliko podobnost z lastnim delom, kar je tudi vplivalo potem na njegovo uredniško delo pri Domu in Svetu-
Spominjam se ns-ke teme; obravnavane - pri seminarskih vajah dr- Cankarja, ki je takrat zanikal, da hi mogel biti velik likovni umetnik tudi velik umetnostni zgodovinar ali bolje velik umetnostni znanstvenik. A baš primer teh treh mož pa kaže, da je velik umetnostni znanstvenik lahko pomemben umetnik — ustvarjavec postavim v literaturi. Po zaslugah vseh treh jubilantov — Cankar je že 22. 9. 1958 umrl — se je pokazala slovenska kulturna zgodovina v novi luči: poprej so pisali to zgodovino predvsem literarni zgodovinarji in je bil razcvet literature obenem edino visoko stanje slovenske kulture. Z upoštevanjem viš-
je na potu po podatkih o Quaglii lotil poučnega romana S poti, najizvirnejšega slovenskega ekspresionizma. Napisal je tudi Obiske, naravnost preroško slovensko knjigo. V letnem semestru 1920 sta postala Cankar in Mole docenta in leta 1923 izredna profesorja na ljubljanski univerzi. Cankar je kupil knjižnico dr. Stegenška in razvil izredno delavnost na znanstvenem polju, opustil literarno ustvarjalnost, so lotil le ustvaritve in urejevanja Slo- j znanih umetnostnih področjih. Sprva
metnost grške in rimske antike, pa tudi na umetnost nižje razvitih pokrajin, postavim Etrurije in v naših krajih bronaste in železne dobe. A dr. Mole se je vedno -izgovarjal, da ni arheolog, ampak predava to snov samo ob pot manjkanju zadevnega pravega učitelja. Enako kot je posegel v starinoslovje, je. posegal tudi v izvenzapadnoevropt sko umetnost, posebno v bizantinsko, pa tudi v umetnost daljnega vzhoda-Geprav pristaš svojega „nepozabnega učitelja“ Dvoraka spominja v marsičem na njegovega protivnika Strygow-nkega, zlasti v vprašanjih na manj por
zaposlen v Dalmaciji je mnogo pisal o dalmatinski umetnosti, zlasti iz dobg
venskega biografskega leksikona in u-rejevanja zbranih spisov svojega bratranca, ki so izšli v 21 zvezkih. Leta renesanse. V prvi svetovni vojni je bjl 1926 je izšel njegov Uvod v umevanja likovne . umetnosti s podnaslovom Si- : stematika stila, pravi katekizem nje- j( umetnostni zgodovinar zaposlen. Na
v Rusiji ujet, jugoslovanski dobrovo-ljec in že na neki sibirski univerzi kot
gove po dunajski šoli privzete umetnostne znanosti. Istega leta je pričela izhajati pri SM Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, ki je do leta 1951 zajela šele severne evropske dežele v dobi renesanse. Redni profesor je bil od leta 1928 do 1. 1936, ko je vstopil v diplomatsko službo, kot je bil že od mladih let zelo aktiven v politiki in bil; eden slovenskih delegatov 1- decembra 1918. Kot diplomat je bil najprej delaven jugoslovanski ambasador v Argentini, od 1941 do 1944 poslanik v Kanadi, 1944 prosvetni minister v šubašičevi vladi, pozneje poslanik v Atenah.
Svojo stroko najbolj na široko objemajoč pa je bil dr. Vojeslav Mole. Pi-cvanjem vib. j gec gg (j0j)ro jn g hvaležnostjo spominov likovne umetnosti je dobi a z as„i nja njegovih predavanj iz arheologije,
po Steletovi zaslugi slovenska kulturna zgodovina čisto drugačno shemo viškov in padcev. A vsi trije umetnostni zgodovinarji niso rojeni le istega leta; istočasno so tudi študirali in so se v javnem delovanju nekako med seboj spo-polnjevali Značilno je, da je že pred tridesetimi leti slavilo Umetnostno— zgodovinsko društvo petdesetletnice jubilantov na isti -dan. z isto prireditvijo in je takšno slavje ostalo tudi pri poznejših jubilejih v veljavi- Zato tuni tu ne morem Izidorja Cankarja izpustiti- In čeprav je delavno polje še živečih dr. Steleta in dr. Moleta precej različno in je bilo drugačno kot Cankarjevo, so vendar vsi trije izšli iz iste dunajske umetnostno - zodovinske šole in so bila njihova znanstvena dela v tej šoli zasidrana.
Dr. Stele je bil rojen 21. 2. kmetu v Tunjicah; spočetka se je zanimal-za slovensko filologijo in zgodovino. še!e čez dve leti se je odločil za umetnostno zgodovino ter po končanih predavanjih in seminarskih vajah pri prof. Schlosserju in Dvoraku se je šele posvetil študiju slovenskega srednjeveškega stenskega slikarstva, iz katerega je !.. 1912 predložil disertacijo. Po enoletni praksi v dunajski Centralni komisiji za \arstvo spomenikov je postal prvi strokovno . podkovani deželni konservator za Kranjsko in si pridobil nenadomestljivega sodelavca v akad. slikarju Mateju Sternenu. Sternenova restauracija starih fresk je vzbudila prvi spor 3 prejšnjimi „konservatorji“, a zmagalee je ostal dr- Stele. Po službi v vojski in sibirski epopeji je Stele spremenil kranjsko deželno konservatorstvo v slovenski spomeniški urad in že 1. 1923 napisal za DiS razpravo Umetnost- .n Slovenci, ki je izšla naslednje leto v posebni knjigi kot Oris zgodovino umetnosti pri Slovencih. Medtem je začela izhajati topografija kamniškega okraja in prav v teh 20-tih letih je razvil idr. Stele veliko delavnost na Štajerskem, v Prekmurju, na Primorskem in v Beneški Sloveniji in tudi v centralni Sloveniji je odkril nad vse važne spomenike. Tako je 1. 1935 in 1938 lahko izdal Monumenta artis Slo-venicae,I. Srednji vek, II. Barok in romantika, a isto leto vzbudil pozornost že z nastopnim predavanjem o naših poznogotskih dvoranskih cerkvah. Daši ; je s prevzemom profesure moral od- : stopiti konservatorstvo drugemu človeku, je njegovo z urbanistiko zvezano delo silno pomembno, ob sodelovanju z arh. Plečnikom. Izdal je o njem dve knjigi, eno pa o slovenskih slikarjih od baroka dalje, postal 1. 1940 redni član SAZU, potem član mnogo drugih družb, postal predavatelj na raznih mednarodnih kongresih itd., itd.
j, i
Dr Izidor Cankar, bratranec pisatelja Ivana (roj. 22- 4.) je končal v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje. V ma- j rijanišču se je zanj posebno zavzel prošt Andrej Kalan, ki je povzročil njegovo nadaljnje šolanje v Louvainu in Londonu. A Stele ga je spravil od -študija estetike na umetnostno zgodovino- Disertacijo je napisal o slikarju Giuliu Quaglii (freske v ljubljanski stolnici). Že prej leposlovno delaven se
ki so pravi prenos stilističnih posebnosti zapadnoevropskih umetnosti na u-
Ijubljanski univerzi ni dolgo vzdržal, prevzemajoč redno profesuro na jage-lònski univerzi v’ Krakowu. A tudi tam’, kjer je že kot dijak nekaj študiral, SÖ je zdaj kot ordinarij vedno zopet kazal Slovenca in populariziral slovensko Uf-metnost. V slovenščini je izdal poleg raznih razprav o bistvih umetnosti !i 19. . knjigo o ruski umetnosti, 1. 1964 pa prevod (Fr. Vodnika), S z tuke Slo*, wian Poludniowich „Umetnost južnih Slovanov“, kjer brez kakšne lokalno patriotske težnje podaja svoje ogromno znanje o umetnosti ne le Slovencev', ampak tudi Hrvatov, Srbov in Bolgarov na 587 straneh.
Klanjajoč se spominu najboljšega dr- Koroščevega prijatelja dr. Izidorja Cankarja želimo obema Cankarjevima tovarišema dr. Francetu Steletu in dr. Vojeslavu Moletu še dolgo blagoslov-1 ijeno starost in neobrabljivo delavnost!
IZ POVOJEV- V MOŠKO BOBO
Parke so bile po starih štorijah tri boginje iz podzemlja, gospodarice nad življenjem, -ki je podobno niti, ki jo Klo- ! to začne presti ob rojstvu, ki jo Lakes:s tke, in ki jo Atropos prereže, če bi ob rojstvu „Svobodne Slovenije“ stale le
kacijske meje? Kako zavarovati anonimnost sodelujočih ?
Še hujši je problem, kako priti v stik z viri solidnih informacij. Jugoslovansko in slovensko narodno in politično za-topstvo je bilo tiste dni izven meja do-
tri ženske, -bi morala Atropos prerezali movine. Imeli smo vladarja in vlado od-
nit v trenutku, ko je Kioto zavrtela ko lovrat. Pa se to ni zgodilo, čeprav marsikdo, bodisi neprijatelj bodisi pesimist, že 25 let čaka tega dogodka. Da bi ga le ne dočakal!
Težko bo dobiti primer, da bi kaza resna publikacija pri nas začela izhajati v neugodnejših razmerah, kakor je Svobodna Slovenija- Vsi činitelji so b-ni proti njej, v njeno korist je govorila le želja našega ljudstva, da mu kdo pove resnico, ter čut dolžnosti, da mu nekdo resnico pove.
Začetek vojne je Slovenijo posebno prizadel. Bila je zasedena po treh „zmagovalcih“. Oropana v po nemških če-tan zasedenem delu vsake možnosti lastnega kulturnega ali političnega življenja, je bila nasilno vključena v germansko območje. Znan je hitlerjev ukaz: Machen sie mir diese Länder wieder deutsch! Italijani so svoj vojni plen proglasili .a italijansko provinco in Madjari so Pren-murje zopet priključili „materi domovini“.
Razpad Jugoslavije nas je v hipu izoliral od ostalega sveta- Nemci so na svojem delu okupirane dežele uničili sleherno sled slovenske tiskane besede. Italijani so sicer dovolili tisk slovenskih listov, a v omejenem obsegu in pod strogo cenzuro, ki je zahtevala, da časopis servira vsak dan vsaj eno zmago hrabrega italijanskega orožja: „Ogni giorno una vittoria!“
Ljudje , so pa hoteli resnice in navodil. To jim je hotela dati Svobodna Slovenija. T-oda kako?
Ilegalno, iz podzemlja! To pa ni lahka stvar. Izdajati ilegalno časopis v okupiranem ozemlju je bolj kompliciran in nevaren podvig, kakor kaka druga ilegalna akcija, ki je vedno omejena na, kratek čas in določen kraj-
Poglejmo nekaj takih težav: Kraj, kjer se list tiska! Ni lahko dobi-ti pri-
rezano od državljanov in le redko jim je bila dana možnost, da bi potom radia govorili domovini. Dolgo časa z našimi zastopniki ni bil-o mogoče dobiti nikako zveze. Potovali so po Egiptu, Palestini, okrog Afrike, mimo Južne Amerike, «spet preko Atlantika v Anglijo, kjer so šele bili dosegljivi. Kadar je spregovoril, ipa angleškim radiu naš človek, je bil to ■dogodek prve vrste, čeprav je bilo to* kar so nam povedali, strogo kontrolirano in usmerjeno v prid angleških želja* Iskati je bilo treba tajnih pismenih in-radijskih zvez izven uradne oblike poročanja. Ogromno delo, ki je dalo la-reznatne uspehe.
Tako je končno ostal urednik in izdajatelj skoro sam, da v soglasju z resnimi elementi iz vseh plasti- slovenskega javnega življenja zbere potrebne podatke, pojasni pereča vprašanja in opozori na nevarnosti, ki prete, pa naj pridejo-od koder koli in tako vzdržuje v narodu tisto strn-njo morale, ki jo narod mora ohraniti, če noče omadeževati svojega dostojanstva v časih okupacije in poni-’ žanj.
Svobodno Slovenijo je okupator štel' med resno in nevarno orodje odpora. Ne-’ verjeten je- bil trud zlasti nemške poli-' cije, da bi prišla na sled njeni organizaciji. Bila je že tako blizu cilja, da je vprav čudež, da ni .prišlo do katastrofe.
Bolj še kot Nemcem, je bila Svobodna Slovenija na poti komunistom. Vemo, da je bil urednik obsojen na smrt; ih je le go!o naključje hotelo, da se je, dvakrat rešil iz krempljev svojih rab-, ijev.	;
Pred tujimi biriči in domačimi mo- _ rilci se je moral tudi urednik umakniti v podzemlje, tako da je nastal nad vse zapleten s’učaj: ilegalen list, ki nihče-ni smel vedeti, kje se tiska, in urednik, ki ga je iskal tuji in domači sovražnik, pa ni nihče vedel, kje je... če bi se
memo mesto, ki bi ne nudilo vohuna take stvari dogajale v velikem svetu, bi. ali polipiji sumnje, bodisi radi skriv-j 0 *-em pisali časopisi in revije, pri nas nostnosti, bodisi radi prevelikega giba- ! Pa’ ki smo tako pohlevni, o vsem tem n;a. Dalje: Vprašanje pisalnega in raz- molčimo ali kvečjemu kritično pripomni ncževataega stroja. Vemo, da strokov- nim°> kaj vse je na stvari bilo pomanj-njak kaj kmalu ugotovi posebne znake ; kljivega, kaj vse bi bili morali zapisati, črk na pisalnem stroju in že se lahko Pa n’so *n zakaj ne-prične lov za lastnikom stroja. Kje do- Pravijo -statistike, da največ ljudi ■biti in kje hraniti skladovnice papirja, umrje v đetins'ki dobi. če človek to dobo črnila, matric itd. ? Kako zabrisati sled, ! prestane, potem že rine naprej do polne
kje so bile vse te stvari nakupljene? Kaj storiti, če okupatorjeva policija pre-seneti v trenutku, ko je vse v obratu? j Kako uničiti ali poskriti stvari, ki obto- | žujejo ? Kod naj zbeži oseba, ki je pri j
moške dobe in do starih let, čeprav se tu in tam kaka bolezen pojavi.
Svobodna Slovenija je svojo detinsko dobo prestala sredi najneugodnejšega okolja. 'Prestala je preizkušnjo, in živi
delu? Kako zabrisati sled, da je bil ne- ( že 25 let. Želimo da doseže v polni moči kdo v prostoru rared nekaj trenutki? j naslednje jubileje, dokler nam en dan n» Dalje: kam z gotovimi izvodi. Kdo jih razglasi velike novice, ki jo nosi v svo-
prenaša, 'kdo sprejme in kje ? Kako spraviti čtivo preko bloka, preko demar-
jem nasiovu, da je svobodna Slovenija dejstvo.	Kk
Pavle Rant
ZBORNIK
Kdor ima doma vse Zbornike Svobodne Slovenije od leta 1949 naprej, ima pred seboj na knjižni omari 28 cm visoko steno po dolgem in počez, sestavljeno iz osemnajst zajetnih knjig, si «kupaj znesejo 5.208 strani. Visoko steno ima, pravim, za katero se skriva neizmerna količina tihih ur dela in pisanja, popravljanja, dopisovanja, pa spet popravljanja dolgo v noč, grizenja svinčnikov in peres, ropotanja pisalnih strojev in udarjanja linotipov. Visoko steno obramibe ima tudi vsak svoboden Slovenec, obrambe vsega, zaradi česar smo danes na tujem.
Ko so bila preld osemnajstimi leti končana vsa dela za prvi Koledar, je prišlo dr. Krekovo pozdravno pismo. Ra. čunajoč na koledarček, kaikor ga je Tine Debeljak izdal v Rimu, je tudi dr. Krek pozdravil izid „koledarčka“, ki pa je na vsem lepem bil lep, zares koledar, kakor se reče, knjiga, ki je tisti prvi božič večjih množic na tujem prišla kot vesela beseda v novi svet. Od tedaj naprej se je „koledarček“ razvil. Za Zbornik ga je nehote krstil dr. Basaj, ko je v Ameriški domovini delal propagando zanj, pa je povzel sklepne besede iz letnika 1951- Od tedaj naprej je Zbornik. — Samo Zbornik? —
Je brez dvoma veren zapisnik našega žitja in bitja. Najprej smo pokazali vsemu svetu našo novo domovino Argentino (1949) in obenem začeli povezovati vse slovenstvo z drobnimi članki iz vseh koncev sveta. Nekateri dopisniki so ostali zvesti do danes, drugi so se menjali, a podobo vsega slovenstva imamo. Zatem je Zbornik začel načrtno obdela-vati povojno snov, da je tako izpolnil vrzel, ki je nastala v času taborišč in preseljevanja- V to vrsto spadajo pohod čez Ljubelj (1949) in Vetrinj z vsemi različnimi podatki (predvsem dr. Mer-šolovo pričevanje 1951) pa vsi naknadni podatki v tej zvezi. Opisu tragedije ja sledil popis življenja v taboriščih — od avstrijskih do laških in nemških pa do drobnih naselij v Španiji, Franciji in drugod. Takrat je bilo v Koledarju zapisano: „Tako je naš prvi Koledar dobil podobo konca naše begunske poti po taboriščih in morjih dolgih štirih let; ? tem pregledom begunske usode postavljamo našemu Koledarju tradicijo: v drugem Koledarju za prihodnje leto bomo skušali poidati celotno podobo Slovencev v svetu, ne več beguncev, temveč novonaseljencev.“ (stran 191)
'j?a obljuba je bila izpolnjena 1950 in od tedaj naprej se sleherno leto ponavlja Izseljenski letopis: zdaj bolj bogat in zanimiv po novicah, drugič manj, kakor je pač letina, bi rekli. Nekaj podobnega je tudi z literarnimi prispevki. Vsako leto uredništvo naproša za sodelovanje: včasih je odziv, včasih ga ri, so suha in debela leta v literaturi. A Zbornik bo za dolga leta neizčrpen vir vseh prigodnic Jeremije Kalina — Tineta Debeljaka v spomin na medvojna, begunska in novonaseljeniška pota, bo pa tudi rojstni list knjige Ivana Korošca Čas pod streli, saj je Korošec dejansko ob Koledarju zrastel. In je spremna glasba Vauhnikovim spominom, saj so v Koledarjih članki, ki jih je Vauhnik napisal posebej.
Zbornik je bil brezimensko uredniški vštevši vse do leta 1954. šele v letu 1955 se prikažejo prva uredniška imena, to pa zato, ker so malo prej začeli tako močno poudarjati osebni ton v pisanju, kar se še danes vleče, in naštevati za zasluge dela, ki so naravna dolžnost slehernega intelektualca... Zbornik pa je bil tudi uvajalec nove mode v koledarskih zaglavjih, saj je prvi vpeljal pokrajinske slike, zatem umetniške priloge itd., bil pa tudi toliko pogumen, da je koledarski del (pratiko) počasi zrinil iz prvih strani na zadnje, kjer se danes na nekaj straneh gnetejo svetniki in prazniki. Je že takšna usoda koledarja! Zmagal je Zbornik! In to je bilo dobro in je še!
Sledeč slovenski tradiciji vestnega uradnikovanja je Zbornik 1951 objavil temeljit pregled vsega begunskega tiska (nekaj podatkov v letu 1952), ki ga je pripravil Janko Hafner, tedaj se Jaka Mlinar, kajti le tako je bilo mogoče rešiti vse velikansko delo taboriščnih tiskarn. Danes je zapis svobodne slovenske besede v Zbornikh že krepka zgodovina, ki ji pridno vleče nit skozi vsako leto Zdravko Novak s svojim izčrpnim seznamom vseh knjižnih novitet: takemu delu se doma posveča ekipa znanstvenikov, med nami se trudi Zdravko Novak. To je Zbornik v malem!
JE RES SAMO ZBORNIK?
Vzporedno s tiskom je Zbornik popisal šolstvo v taboriščih (1952) in tako postal Vseletno poročilo slovenskih ljudskih in srednjih in njim sorodnih šol, ki so jih posnémalci Slomška ustvarili z Markom Bajukom na čelu v lesenih ali pločevinastih barakah! In šolstvu je najbližja prosveta: tudi ta je ohranjena iz taboriščnih dni v letniku 1953, kakor sta jo podala France Pernišek in Marijan Marolt. In časovno tej sledijo vsako leto popisi kulturnega ustvarjanja v zamejstvu.
Do leta 1956, ko je Zbornik bil razdeljen v posamezna zaglavja, se je njegova vsebina lovila in prepletala med seboj. In najboljši načrt, kako naj bi knjiga prišla na svitlo, pokvari pošta — če se original dopisa izgubi in je treba počakati na prepis — ali pa zamuda avtorja, ko že ni več mogoče v tiskarni prestavljati strani po mili volji- Včasih je opaziti, kako je uredništvo nekoga „čakalo“, včasih si kdo kar sam zagotovi zadnje strani, ker ve, tda mora ujeti zadnjo, najnovejšo novico. To je s pridom porabil Janko Hafner, ki nas že nekaj let vozi po vsemirju, popelje na luno in nas sili računati z ne vem kakšnimi stroji. In če so npr. Amerikanci napovedali, da bodo novembra poslali astronavta okrog Lune, potem mora seveda Hafner počakati, da bo
ka nodatkov! Kdor bo čez dolga leta pisal zgodovino slovenske krščanske demokracije in njeno delo v svetovni kršč. demokraciji, bo moral seči po Zbornikih. Tudi tedaj, ko bo iskal podatke o gibanju Svobodna Evropa. Tudi cerkveni zgodovinar brez Zbornika ne bo delač prišel, kar zadeva izseljensko delovanje: opis nastanka slov. semenišča, ki ga danes ni več, novih cerkva in župnij — vse to je na obširnih straneh. A treba je iskati. Mimogrede: nekoč bo Zbornik moral objaviti seznam Kje je kaj?, da prihrani delo iskalcem, če le na hitro prelistaš vsak letnik, je pol ure mimo, kot bi mignil. Osemnajst letnikov je devet ur in zapisovanje podatkov niti ni všteto: kdo se bo lotil vsebinskega in avtorskega seznama? — Prostovoljci, na plan!
Hočete še več o Zborniku? — Načelni članki dr. Milana Komarja bodo za dolga leta vir citatov, navedbe dr. Vinka Brumna v številnih prispevkih bodo napotki za zdravo ohranitev slovenstva, besede Anice Kraljeve bodo potegnile za seboj slehernega bralca in pojoča pesem Mirka Kunčiča bo zaklad za hude dni, ko naših knjig na tujem ne bo več.
Ali se spomnite, kdaj je umrl prelat Odar? — Svetilnik nam je bil in luč, ki jo je izžareval, blešči v njegovih
objavil t.e zadnje izsledke in najboljše ^ člankih, ko je pisal o 'Slomšku, Mahniču
svobodni Leksikon, v katerem eo ae doslej srečali dr- Milan Komar, dr. Truhlar, dr. Žajdela, ing. Bratina, Franja Golobova, France Gorše in Bara Remčeva- Je tudi najvišja slovenska svobodna politična tribuna, saj njegove vsakoletne ankete postajajo že nujna potreba: od prve — o problemu našega obstoja pa do druge o temi: kaj sodim o komunizmu, smo prišli že do tretje: kako si zamišljam prihodnost Slovenije. S tem se je odprla široka pot sodelovanja vsem, ki se hočejo osvoboditi drobnega pogovora pri omizju in podati na glas, stvarno in pošteno, svoje mnenje. Odslej naprej gi Zbornika brez ankete skorajda ni mogoče več misliti!
Zbornik .Svobodne Slovenije je samo po sebi umevno sprejel pod svojo streho vse vprašanje slovenstva na Koroškem, Primorskem in v Benečiji. Sleherno leto spremlja boj naših bratov za svoje pravice in vsakokrat sproti boij odmeva njegova beseda v odločilnih krogih. S tem je Zbornik zajel v svoj slovenski krog vse, kar ne more delati in objavljati svojih misli in načrtov v Ljubljani, ker so tam pač komunisti. Če je tem dokazoval njihovo politično krivdo pri razkrajanju slovenskega naroda, je obenem tudi udaril po njih gospodarskih načrtih, izvedbah in še bolj neizvedbaih. Tako se je vesnu.i..u peresu Ivana Avseneka sedaj pridružil Ljubo
fotografije. Je že tako, da se mora po tem sedanjim astronavtom ukloniti tudi vse Gutenbergovo potomstvo!
In še nismo pri vprašanju: ali je Zbornik res samo Zbornik? — Telegrafsko kratko nekaj podatkov: namesto Planinskega vestnika že dolgo vrsto let Vojko Arko s svojim štabom preizkušenih andinistov — večkrat s sodelovanjem ge. Danice Petričkove — popi-
in Jegliču, branil domovino in rotil slovensko 'kri v tujini, pokopal Aleša in Franceta Ušeničniku in se ohranil s posmrtno objavo vseh del v Zborniku 1954-Kakor nam je Marijan Marolt ohranil zgodovino slovenskih narodnih noš in slovenske hiše, tako je v Zborniku tudi ohranjen popis nastanka Slovenske vasi v Lanusu in pregled gospodarskega napredka slovenske emigracije v Argen-
suje vse slovenske vzpone. (Kdaj se bo tini (letniki 1955, 6, 7). kdo od mladih lotil prestaviti vse tekste Med sotrudniki je tudi pridno kosila v španščino?) Tako Zbornik uhaja iz smrt. ,zdaj) ko je skoraj dvajseti Zbor-slovenskih mej v veliki svet in z Ber- ! nik pred r,ami( ga ne bodo brali več: toncljevim popisom Dhaulagirija in Juž- ] škof Božman, pesnik Novačan, msgr. nega tečaja orje ledino med vsemi Slo- j Hladnik; preiat 0dar in profesor Ahčin, venci. Doma smo imeli šolske knjige, ;n.g Mozetič in polkovnik Vauhnik, ne tukaj imamo priložnostne tekste: a naj- , prance Kremžar in dr- Angeletti, ne dr. boljši izbor zgodovine slovenskega slov- | Vošnjak in dr. Kuhar, tudi ne Tonček stva je prva leta v Zborniku pripravil Pangerc. Vsakdo od teh je v Zbornikih
I ohranil zanamstvu svojo besedo: Rožma. I nove uvodne besede so danes že na-j vedibe vredni citati- Novačan bo ostal j živ med nami, dokler bo pela slovenska j .pesem, Hladnikov spomin nas bo sprem-j ljal, 'dokler ne bo konec ljudskih šol med
Alojzij Geržinič, za njim pa mnogi dru gi vsako toliko časa poskrbe za zadostno čtivo in pouk. Saj ni čudno torej, da je popis nastanka slovenske zastave tudi objavil Zbornik 1955, ko je prof. Roman Pavlovčič iz svoje bogate zakladnice znanja izlil samo drobec. Kako prav so prišle tiste vrste ob letošnjem prazniku zastave! In 0 Celjanih je pisal Bogomir Pistivšek ob 500-letnici smrti zadnjega v Beogradu. Doma smo imeli pesmarice:
Zbornik je objavil že 1952 lep šopek domobranskih pesmi! Doma smo imeli Toti list in še kaj: v tujini smo se nasmejali ob Maroltovem Buhkando trabajo in Zamejski potovki. To je tako doživeto popisal, da je dobival iz več krajev povabila na obisk! Ko bi tedaj bralci vedeli, da je Marolt pisal na podlagi prejetih ipisem v skromni sobi v San Mar- j tinu, odkoder se ni ganil, ne bi verjeli! j
Doma smo imeli Terseglavovo knjigo o ; še njkjer ovržena beseda — pa se toliko J lepem vedenju: tukaj nas je Simon Pre- ; nepotrebnega piše in pisari! — msgr. i prost likal z Abu Sabujem, ki je toliko j Jagodica o Rozmanovem procesu (1965), nepotrebnega prahu vzdignil takrat! j dr pešljeva o Mačku (1965), dr. Kre-
!------------ ! kova o Jalti (1956), potem pa vsi za-
„Kdor je pred petimi leti delal na- pisi o nasi medvojni dobi: dr. Žakljev a ; črte o bodočnosti slovensko tiskane bs- 0 Ehrlichu in Tomcu (1962), Hoptnerjeva , sede v emigraciji, se je upravičeno bal ° Jugoslaviji kot nevtralcu (1962), spet senc in sap malovernosti, ki so nas te- i Hoptnerjeva o Solunu (1963), pa Cvet-daj obhajale. Zašli smo v tok najhujšega j I boja z zahtevami dnevnega obstoja; j ; redki služabniki peresa so morali v po-
zdomci, Ahčinove spominsko pisane besede na vojna Rta in na Gabrovška (1951/2) so danes zgodovinsko gradivo; to je tudi Kremžarjeva zgodovina Jugoslavije v preteklosti in sedanjosti (1955) poleg drugih člankov o zgodovini stranke SLS in narodnega gibanja sploh. Angelettov zapis boja za Trst, dr. Vošnjakov popis medvojnih homatij v Londonu pred sporazumom 1915 in delo na Krfu so danes vir zgodovinskih podatkov, popis boja za koroški plebiscit, kakor ga je znal prikazati1 Lojze Kuhar, spada med vrhunska dela zdomstva.
Temu gradivu se pridružuje doslej
kovičeva o istem problemu (1963), popis Janeza Gruma o Turjaku (1964), Že-karjev o procesu — škoda, da je moral klice, ki so jih od tega dela trgali, poleg j utihniti! , Hirscheggerjev o letih
! tega pa so bili razkropljeni še po vseh I delih svobodnega sveta. Sredstva in ; pogoji za to delo so nam bili nasprotni, bila pa je ljubezen, zvestoba in poštenost, ki nas je spremljala.“ (1953, stran 2)
Zbornik je delo generacije, ki je prišla iz domovine v tuji svet v svoji najmočnejši dobi- Vpeljala ga je in ga vzdržala- Povprečje let sotrudnikov se je tako spočetka dvigalo, kakor so se j nabirala leta, in šele v zadnjih letih j se zopet zmanjšuje, ko je začela „pritiskati“ mlajša generacija. Bog daj, da se to valovanje ne bi ustavilo!
Se spomnite popisov življenja v Mi-siones, ki jih je tako pisano trosil med nas Saša Stare? Zakaj se spet ne oglasi? (Doma so brali njegove vrste in se
1941—45 (1966). Sem je šteti tudi vse zapise o Majniški deklaraciji (tekst nadškofa Jegliča v spremni besedi dr. Jožeta Velikonje), komentar I. D. o Kreku in Šušteršiču, dr. Krekov prikaz leta 1947	(1962) dr. Jelenčevo srečanje s
škofom Rožmanom (1961).
Posebno poglavje bi brez dvoma zaslužil dr. Tine Debeljak. Saj je ohranil vso literarno rast v zadnjih letih: 1949 — leposlovje v taboriščih, 1950 — umetniško delo emigracije, 1954: spomine na mrtve pisatelje in pesnike;
I 1955 — panorama svobodnih slovenskih ustvarjalcev; Cankar in marksizem (1958), Meškova smrt (1965), ob desetletnici Narte Velikonjeve smrti (1955), ob Pregljevi smrti (1961) so samo drobci plodovitosti njegovega peresa. V letih 1951-2-3-4 je podal kratko zgodovino komunistične revolucije na Slovenskem,
seznanjali z Argentino!) Se spomnite, ,k; Vsak dan sproti postaja večja drago-zgodb Jan,četa Mlinarjevega — ing. Janka Dolinarja? Ste spoznali Ognjeno zera-: Ijo iz Zbornika 1959?
cenost: V tem delu sta si podala roke z Joškom Krošljem, ki je vestno zapisal ves čas svojega delovanja v najbližji okolici dr. Korošca (1957—1961).
Kako se danes trudijo posamez ;	'
odovinarji najti resnico, ko pa manj- i Zbornik pa je še več- Je slovenski
Marijan Marolt
„Svobodna Slovenija za likovno
Svobodna Slovenija je predvsem informativen list za protikomunistične izseljence. Protikomunistična usmerjenost je njena glavna politična smer, dasi ima večina bravcev tudi sicer precej enotno politično smer in hotenje. Takšen informativen list tudi ne more mimo kulturnih pojavov, zlasti če ima politična protikomunistična skupnost tudi svoje kulturno hotenje-
Tako je le naravno, da Svobodna Slovenija registrira vse, vsaj slovenske kulturne pojave v izseljenstvu. Pa ne samo to, ona jih svojim bravcem tudi ' nudi- Glasbenih proizvodov zaenkrat še ns, tudi malo časopisov v širnem svetu to zmore. Literarnih del je prinesla že več, tako v svojem tedniku kot tudi v svojem letnem almanahu, v Zborniku. Leposlovni listi v domovini so bili dostikrat namenjeni „pouku in zabavi“, časopisi, dnevniki so prinašali literaturo v glavnem za zabavo, t, j. stvari, ki so bravne in zanimive za širše občin-stvo. Za poduk, kakršno literaturo po- , skuša ustvariti ta ali oni avantgardist, niso bili dovzetni časopisi v domovini , niti ni Svobodna Slovenija v Argentini. A nekoliko drugače je s tem že v Zbornikih- V likovni umetnosti je pa to povsem drugače. Poročila in kritike je prinašala Svobodna Slovenija o vseh, tudi najekstremnejših likovnih pojavih, če so jih ustvarjali protikomunistični j Slovenci, a prinašala je tudi reproduk- j cije njih, posebno ipa jih je prinašal Zbornik na boljšem papirju.
Tednik Svobodna Slovenija je pri- j našala predvsem fotografije raznih osebnosti in prireditev, a pred prazniki j je prinašala tudi reprodukcije in originalne grafične odtise umetnin slovenskih umetnikov, tudi časovno najmodernejših. Še mnogo važnejše pa so bile objave v Zborniku- Takoj prvi letnik j (1949) je objavil sliko Bare Remec Mučenci, tri lesoreze iste umetnice in podobo Ahčinovega portreta padlega domobranskega nadporočnika. —■ Drugi j letnik je opremil Vilko Mazi- — Lee- j nik 1951 je prinesel na boljšem papiriu reprodukcije takrat najveljavnejših izseljenskih mojstrov Fr- Goršeta (Vrni- S tev slovenskih kneževičev), Fr. Ahčina (Marija z Jezusom), B- Kramolca (Toronto), Bare Remec (Nebotičnik v Bue- . nos Airesu), Fr. Laha (Mate), M- Ko- . ritnika (avtoportret in med tekstom portreta dr. Kreka in škofa Rožmana).
H.	Gorazd in B. Remec sta pa ilustrirala literarna prispevka Z- Simčiča in T. Debeljaka- O likovni umetnosti je pisal (tudi pozneje) M- Marolt.
Prilog na umetniškem papirju potem precej časa ni bilo več, a letnik 1952 je opremil (ovitek in mesečne vinjete) Božo Kramolc, ki je tudi ilustriral svoj literarni prispevek. Druge sr ilustrirali B. Remec (T. Debeljaka), IL Gorazd (Simčiča), C- Skebe in S- Snoj. — Naslednje leto je ilustriral C. Skebe Kociprovo povest, B- Kramolc pa svojo. — L- 1954 je naslikal ovitek in mesečna zaglavja ing- Marko Bajuk, objavljena je bila tudi reprodukcija T. Kralja- — L- 1955 je napravila ovite« B- Remec, H. Gorazd ilustriral dva literarna spisa, M- Marolt pa objavil članek o slovenski narodni noši. -— Za letnik 1956 je napravil ovitek B- Kramolc, svoje jaslice in opremo cerkve v To-
Sirc, ki s priznano mu sposobnostjo dokazuje partizanske zmote in grehe nad narodom. S članki, še bolj pa z objavo spominov iz zaporov-
Zbornik postaja tako iz zbornika tudi najmočnejše napadalno orožje proti obstoječemu režimu v domovini.“ V Sloveniji je hudo. Ne smejo svobodno govoriti, ne strnejo svobodno pisati, ne smejo moliti. Slovenska znanost tlačani kopiu-nizmu. Slovenska književnost je dekla komunizma. V hramih slovenske umetnosti poje bič komunističnih valptov-Komunizem ne prizanaša ne živim ae mrtvim.“ (iz uvoda 1952).
Danes je situacija že malo boljša* Danes nas počasi stvarni slovenski delavci v domovini že priznavajo kot dejstvo, preko katerega ni mogoče iti. Ne dejstvo samo zato, ker simo zunaj — v svobodi, ampak v dejstvu opravljenega dela- Med to veliko, garaško delo spadajo Zborniki.
Bog daj, da bi volja, zdravje in iskreno sodelovanje vseh svobodnih zdomcev, ki gradimo Slovenijo brez meja, spremljalo Zbornik naprej.
Za vse opravljeno delo pa vsem urednikom, še posebej Milošu Staretu, ki ni samo formalni izdajatelj, pa sodelavcem — iskrena hvala.
in njeni Zborniki umetnost
rontu je poslal v objavo Fr. Gorše. Oba sta poleg še H. Gorazda ilustrirala razna literarna dela. — Naslednje leto je napravil ovitek Fr. Gorše. On, 3-Kramolc in H. Gorazd so ilustrirali leposlovne spise, M. Marolt pa je objavil razpravo o slovenski kmečki hiši. — Gorše je opremil tudi naslednji letnik: ovitek in zaglavja snopičev. Mesečna zaglavja kažejo Plečnikova arhitekturna dela, o Plečniku piše M- Marolt. Kot ilustratorji nastopajo S. Snoj, B. Kramolc, M. Volovšek in izmed gojencev buenosaireške umetniške šole Iv. Bukovec pa A. Maket. — Spet je za naslednji letnik napravil ovitek Fr. Gorše, glave posameznim poglavjem so napravili J- Vombergar, Iv. Bukovec, M- Žirovnik, Fr. Papež in T. Kržišnik, literaturo so ilustrirali H. Gorazd, Fr. Gorše in B. Kramolc. — Za letnik 1960 je napravil ovitek arh. M. Eiletz, zaglavja Fr. Gorše in Iv. Bukovec, ilustracije pa B. Kramolc. Poudariti moram, da sta bila Svobodna Slovenija in njen Zbornik edina, ki sta prinašala reprodukcije dijakov in že absolventov buenosaireške umetniške šole. Šele pozneje je še kakšna druga publikacija sledila vzgledu Svobodne Slovenije. — Iv. Bukovec je naslednje leto napravil tudi ovitek, zaglavja so napravili Fr. Gorše, Iv. Bukovec, A. Makek in T. Kržišni«; Iv. Bukovec je tudi ilustriral- — Ves letnik 1962, ovitek in notranja oprema so delo arhitekta Fr. Perniška ml., — enako letnik 1963 J. Vombergarja.
Z letnikom 1964 je Zbornik na novo pričel prinašati reprodukcije umetnin slovenskih umetnikov na najfinejšem tovrstnem papirju, kar je že 1- 1951 enkrat napravil. Ovitek in oprema sta delo T. Kržišnika, na umetniških prilogah so ena umetnina B- Remec, štiri Fr. Goršeta, dve Fr. Ahčina, dve Iv. Bukovca, po ena T- Kržišnika, D. Šušteršiča, A. Makeka, J. Vombergarja, Fr. Papeža, M. Župančiča in J- Vodlana. — L. 1965 sta bila ovitek in oprema deli Fr. Papeža, na umetniških prilogah so bile tri reprodukcije Bare Remec, tri Fr. Goršeta, dve Fr. Ahčina, po ena Iv. Bukovca, M. Župančiča, M- Volovska, J. Vodlana, Fr. Papeža, H. Vet-kerja, A. Makeka in B. Kramolca. •— Že to ieto je uredništvo zahtevalo od umetnikov, naj predložijo le v zadnjem koledarskem letu nastale umetnine, da so le-te res izraz sKvajne sodobnosti, dasi za znanstveni študij umetnosti tolikšna sodobnost umetnin ni priporočljiva- — Za lansko leto je napravila ovitek spet B- Remec. Na umetniški prilogu sta bili reproducirani dve deli B. Remec, štiri Fr. Goršeta, dve Fr. Ahčina, dve Iv. Bukovca, eno A- Makeka, dve M. Župančiča, tri J- Vodlana. C reprodukcijah je pisal M. Marolt. Članek o sebi pod zaglavjem Slovenstvu v čast in ponos je napisal Fr. Gorše, o Bari Remec pa dr. Tine Debeljak v. objavo še dveh njenih grafik.
Tozadevni napori uredništva, pa zlasti trud uprave Zbornika so nad vse dragoceni in moramo poudariti, da bi tozadevno delo moralo biti na bremenu druge zamejske publikacije, kot je nekaj časa tudi bilo; nato ga je pa ne prevzela, ampak ob pomanjkanju volje do nadaljevanja pri sebi pomnožila in v smoternost uravnala Svobodna Slovenija-
Rudolf Smersu
!
KRIZA MARKSIZMA
Dogodki v slovenski domovini in po ostalem svetu dokazujejo, da se nahaja marksizem, zlasti v svoji najbolj skrajni obliki kot komunizem, v težki krizi. Lahko rečemo, da se idejni marksizem ruši m samo vprašanje časa je, kdaj se bo zrušil tudi v svojih zunanjih oblikah, ki jih vzdržuje z veliko vojaško in policijsko silo-
7	•'	-•	-
. , Marksizem je v krizi v vseh svojih oblikah; kot svetovni nazor (dialektični materializem), ikot metoda za razlago zgodovine (historični materializem) in kbt gospodarski sestav (kolektivizem).
' Marksizmu je postavil temelje njegov ustanovitelj Karel Marx. Temelj, na katerem je zidal Marx svoje teorije, je materializem. Snov ali materija mu je edina osnova vseh ' pojavov in procesov v svetu, tudi vseh duhovnih pojavov. Ta Materija je večna in sicer je večno spremenljiva in večno gibljiva. Ni je ustvarilo nobeno nadprirodno bitje-Bog; Boga ni in zato je vera opij za ljudstvo.
To svetovnonazorsko Marxovo stališča so pristaši markizma sprejeli in proglasili za znanstveno, dočim so jim vsa druga stališča neznanstvena. Zlasti je stara marksistična garda sprejela kot čisto resnico gornje Marxove teze, ki jih je ipozneje Lenin še izpopolnil. Sprejela jih je kot dogme, o katerih je vsako razpravljanje izključeno. Nove generacije intelektualcev v marksističnem taboru pa postajajo vedno bolj kritične, preiskujejo marksizem in prihajajo do zaključka, da je znanstvena podlaga marksizma zelo sporna. Kajti nobenega izkustvenega dokaza ni, Ida je materija
vojne, reformacija, protireformacija, renesansa itd-) - Naravnost nerazumljivo je npr. dati (protestantizmu na Slovenskem značaj socialne in gospodarske borbe, kar delajo nekateri slovenski zgodovinarji. Protestantizem je vendar izrazit vdor tuje miselnosti, nemške vere med Slovence. In to Jvero je širilo predvsem tuje plemstvo in meščanstvo — res s pomočjo prve slovenske knjige, ki pa je imela zgolj ta namen, da širi tuj o vero, ki bi olajšala ponemčevanje in povzročila našo narodno smrt.
Na zunaj najbolj vidni polom pa je doživelo marksistično gospodarstvo. Lenin je izjavil, da je „ekonomija glavno področje borbe za zmago komunizma“. Temelj marksističnega reda je odprava zasebne lastnine, podržavljenje ali po-družabljenje vsega gospodarstva. Docili so zmerni socialisti zgodaj uvideli, da prav v tej točki marksizem nima prav in so bili zato previdni pri odpravljanja zasebne lastnine in. pri socializaciji, pa so komunisti hiteli z odpravljanjem zasebne lastnine, uvajanjem kolhozov, načrtnega centraliziranega gospodarstva in podobno.
'Razni 'sociologi in ekonomisti so sicer že zdavnaj pisali o tem, da so Marxovi in Leninovi nauki tako neznanstveni in zmotni, da se bo komunistična družbena stavba morala ali podreti ali pa bo morala svoje temelje zamenjati s tistimi, ki so v veljavi v zapadnem svetu in katere je marksizem doslej strastno napadal kot „kapitalistične“.
Zgodilo se je drugo. Vedno večji gospodarski polomi, nizka življenjska raven, uvažanje hrane, brezposelnost in
nike, da so se lotili gospod, reform. Bistvo teh reform pa ni napredek po marksistični poti, ampak odklon od marksizma in povratek na pot zapadnega gospodarstva.
Koliko črnila so komunisti prelili v borbi zoper svobodno gospodarstvo, zoper zakon o ponudbi in povpraševanju, proti obrestim kot najizrazitejši obliki kapitalističnega gospodarstva, zoper zasebno lastnino, zoper dobičke, zoper plačo, ki naj bi se ravnala po storilnosti (po Marxu se mora ravnati plača po potre-
Aleksander Majhen
Nepristranski opazovalec bo rad pritrdil, da so slovenske osnovne šole v izseljenstvu naš ponos in naša velika (da ne rečem prva) skrb.
Namen
Tega nam razodevata geslo in smoter naših šol na tujem.
Geslo
Slovenske osnovne šole v tujini vzgajajo otroka v zavednega Slovenca in
večna. Če kljub temu jemlje marksizem | podobni pojavi so prisilili kom. cbiast-večnost materije kot osnovo, na kate.i' gradi ves svoj svetovnonazorski sistem, potem sloni ves njegov sistem zgolj na veri v večnost materije. Marksizem rad očita krščanstvu in vsaki veri dogmatizem, toda ta očitek velja tudi zanj in še celo v večji meri, ker se skuša odevati v plašč znanstvenosti.
Marksizem oz. njegov dialektični materializem je torej vera, ja religija, zoper katero pa se sicer bori in jo odklanja in katero proglaša za opij za ljudstvo. To notranje nasprotje in ta nelogičnost dialektičnega materializma j a pri marksističnih intelektualcih povzročila težko duhovno krizo. Prav zato je filozofska znanost ‘za. železno zaveso izredno slabo razvita in Še tista, ki obstoja, je zgolj prepisovanje Marxa, Engelsa, Lenina- Pri marksističnih intelektualcih izven železne zavese pa prihaja do izraza ostra kritika zoper marksistični dogmatizem, zlasti zoper znanstveno nedokazane trditve o večnosti materije, ki naj bi S3 večno gibala in spreminjala., kar je v očitnem nasprotju z zakoni termodinamike in cibernetike; dalje zoper trditev o prostorski neskončnosti vesolja, ki je ni mogoče dokazati in nasprotuje Einsteinovi relativnostni teoriji.
Ker si pa dialektični materializem ni npal postaviti dogme o večnem obstoju življenja, je pa iznašel za nastanek življenja novo dogmo, da so namreč v določenem trenutku na svetu nastali pogoji, ko je iz anorganske snovi nasta;a organska snov, ko je torej iz mrtve materije nastalo življenje. Ta stavek se nahaja v vseh učnih knjigah za železno zaveso — tudi v slovenskih, čeprav nasprotuje vsem zakonom biologije, fizike, kemije in tudi logike.
Kriza marksizma narašča prav zato, ker se vedno več, posebno mlajših intelektualcev za železno zaveso zaveda šibkosti dogmatičnega marksizma- Tako je npr. vzhodnonemški marksistični filozof Georg Klaus, ki ga sicer smatrajo za najboljšega zagovornika marksizma, odgovoril kritikom marksizma, ki zavračajo dogmo o nastanku živega bitja in zlasti še človekove zavesti iz anorganske snovi, takole: „Marksisti lahko priznajo, da je njihova razlaga odnosa materije in človekove zavesti na sedanji stopnji razvoja marksistične znanosti še zelo pomanjkljiva in s tem nezadovoljiva, toda istočasno pa lahko uspešno(?) trdijo, da zaradi tega še ni treba preiti v teološke razlage.“
Marksizem doživlja krizo tudi pri razlagi zgodovine. Njegova metoda za razlago zgodovinskih pojavov (historični materializem) se je izkazala za neznanstveno, ker ne more razložiti vrste zgodovinskih pojavov. Tudi v marksističnem svetu so vedno redkejši zgodovinarji, ki skušajo vse zgodovinske pojave razlagati zgolj z velikimi družbenimi delitvami dela ali iskanjem novih trgov ali osvajanjem novih prostorov.
Tudi za marksiste je namreč vedno bolj jasno, da mnogi zgodovinski dogodki nimajo zgolj omenjene materialistične o-snove, ampak imajo idejne osnove (verska gibanja in verski boji, križarske
bi). Danes pa isti komunisti uvajajo „reforme“, ki v odkriti ali prikriti obliki uvajajo tisti način gospo!darjenja in tista načela, ki so jih nedavno odklanjali.
Tudi v Jugoslaviji delajo reforme, ■iki./naj izboljšajo zavoženo gospodarsko stanje. Tem reformam poje sedaj slavo doma komunistično časopisje, izven doma pa od komunistov podpirano časopisje. Toda te; reforme so v očitnem nasprotju ,z marksistično doktrino. Ta pozna centralno načrtovanje, ki je sedaj nekoliko omiljeno- Odslej se smejo gospodarske odločitve delati v podjetjih — toda še vedno v okviru državnega okvirnega načrta. Odslej bodo z dobičkom razpolagala podjetja, toda samo s tistim delom, ki bo ostal, 'ko bodo podjetja oddala svoje prispevke v vse mogoče sklade in bo velik del dobička pobrala centralna blagajna v Beogradu. Pri vsaki reformi je neki „toda“, ki zavira resnično in popolno reformo.
Tudi delavsko samoupravljanje, katerega se jugoslovansko komunistično gospodarstvo cprijemlje 'kot rešilne bilke, je v svojem bistvu odklon od marksistične doktrine in povratek v Stare čase, ko so imeli kmetje in delavci svoje samostojne zadruge, ki so delale brez državnih „planov“, katere so delavci in kmetje sami upravljaji in so svobodno razpolagali z vsem dobičkom- Tako samoupravljanje — pa brez partijskega nadzorstva — bi bilo v resnično korist domačemu gospodarstvu, ampak to seveda ne bi bilo več komunistično gospodarstvo.
Marksizem — zlasti v svoji skrajni komunistični obliki — je v resni in veliki krizi. Ljudske množice za železno zaveso spoznavajo, da so bile zapeljano in da so trpele in se žrtvovale za lažne ideale. Do teh množic ima zapadni svet veliko moralno dolžnost, da jih dokončno osvobodi in jim cmogoči novo življenje vredno človeka in njegovega dostojanstva. Mi slovenski izseljenci, ki smo del trpečega naroda pod Triglavom, pa imamo še prav posebno dolžnost, da v slogi in edinosti delamo na rušenju komunističnega režima in osvoboditvi svojih bratov, na obveščanju svetovne javnosti o resničnem položaju doma, na pripravljanju načrtov za ureditev domovine po zrušenju komunizma in na pripravljanju — zlasti mladina — za delo za domovino.
° SLIKARSTVO BARE REMCEVE
Umetnost se je v iskanju (zlasti na področju slikarstva) novih potov — nove govorice ter. novega izrazoslovja po-'sebno v zadnjih dvajsetih letih precej -spremenila. Na celem obzorju je v teka 'svojega razvoja dobila po svoji podobi In-strukturi drug značaj; bi rekli ima-ginärne odmaknjenosti, ko je pogosto daljni odsev realnosti; v kolikor ni zašla v samo abstrakcijo. V takem sodobnem krogotoku umetnostne arene srečujemo žilavo in vztrajno borivko slikarko Baro Remčevo, ki hodi povsem svója bota in orje novo 'brazdo ha polja sodobnega slikarstva.
Njena paleta vsebuje zelo skromno lestvico'barv s katerimi operira, če se muzikalično izrazim, po večini njenih olj v nizkih, toda močno kontrastnih tonih, ki začuda elementarno odgovarjajo njenemu duhovnemu značaju. To se pravi slika iz sebe, naj bo ali figuralna kompozicija ali pa kak drug, denimo na pr. krajinski motiv. Njeni drzni, . širokopotezni zamahi čopiča se ne ustavljajo pri posameznih detajlih. Ta okolnost njene tehnike ustvarjanja ji daje značaj in slog monumentalnega slikarstva.
Njeno obeležje v slikarskem izražanju po vsebini je, se mpre reči, pretehtano—uravnovešena figuralna kompozicija v bolj ali manjši odmaknjenosti, če je’ njen premet osrednji krajinski motiv, V tem primeru navadno^, če le more ga poveže s človeškim, živalskim ali pa še najraje z obojim kot živim elementom. Odkar živi B. R. v južni Ameriki, se je njeno slikarstvo začuda sprostilo ter dobilo nov izraz samoniklosti. Z drugimi besedami bi pa rekli, da je dobila; pečat svoje umetniške osebnosti.
Jug in sever Argentine so dobile ▼ njej hvaležnega slikarskega interpreta in poeta, ki je že dozdaj v svojih platr nih na olju ovekovečila neštete tipične motive širnih planjav argentinske deviške zemlje- V njenih delih . pogosto srečujemo Indijanca v prastarih običaj jih, koze, ovce in zopet Indijance ter pjene- neizogibne in priljubljene indijanske pastirje. To je torej njen priljubljeni svet, v katerega se je vsa vživela in ga s svojim umetniškim čutom in silo osvojila, odkar se je njemu predala.
France Gorše
N.	Y. 9—XI—1966
Čestiifca Sl&mšhovegm d&ma
fikrb za dober časopis in knjigo je bila že doma povezana z velikimi žrtvami in odgovornostjo. Saj je njegova naloga ogromna: biti v službi resnico in pravice, most k dobremu, iposrednik narodno kulturnih vrednot in predvsem j materine govorice.
Če je bilo delo za tisk že v domovini povezano z izredno odgovornostjo-in žrtvami, velja to v toliko večji meri za ideološko izseljenstvo ! Pomen našega tiska je predvsem narodno kulturnega značaja, močna vez med izseljenci, posredovanje novic iz domovine, kronika izseljenskega življenja. Ideja, zaradi katere smo morali zapustiti demovino, mora ostati v nas nenehno živa. K temu pomaga naš izseljenski tisk, ki stalno prihaja med nas, da nas bodri, tolmači razmere dama in v novem svetu in nepristransko poroča o vssh pomembnih dogodkih med rr.mi.
Četrt stoletja že prihaja med nas SVOBODNA SLOVENIJA, ki na gostoljubnih argentinskih tleh z občudovanja vredno vztrajnostjo teden za tednom, posreduje izseljencem dobro branje.
I Slomškov dem v Argentini ji izreka ob 25-letnici najlepše častitke z željo, da bi bila vedno glasnik resnice in pravice ter posrednik naše ljube slovensko besede.
Upravni odbor (Slomškovega doma
Naš ponos
učne moči namreč skrbe za versko in jezikovno vzgojo.
Cilji
Cilji pouka slovenskega jezika v naših šolah so zlasti naslednji: ko otrok zapusti šolo, naj bi bil usposobljen za lepo in pravilno ustno in pismeno izražanje v knjižnem jeziku ali pa vsaj v narečju, ki ga govore njegovi starši; otrok naj vrednoti in vzljubi slovensko čtivo, da ga bo vselej rad bral; v otro-
\črnega katoličana- To se pravi: otrok i ku naJ bodo razvita estetska, etična m
1 verska čustva, zlasti ljubezen do Slovenije in slovenskega naroda, posebej še do slovenske skupnosti v tujini.
Cilji zemljepisnega pouka so: seznaniti otroke z naravnimi bogastvi in lepotami slovenskega ozemlja ter na ta način vzbujati v otrocih ljubezen do Slovenije; seznaniti otroke z osnovnimi gospodarskimi dejavnostmi in problemi na slovenski zemlji (kakor izseljevanje, sezonsko delo); seznaniti otroke s stiki, ki jih ima Slovenija z drugimi narodi, in z njeno lego v Evropi; naučiti otroke uporabljati slovenske zemljevide, zemljepisne knjige idr.; razviti v otrocih interes, da bi se tudi pozneje zanimali za domovino svojih staršev; pojasniti otrokom, naše običaje in najbolj znana ljudska slavja (npr. o božiču, veliki no-
se mora navzeti slovenskega duha in narodne zavesti, da bo povsod in zmeraj ponosen na to, da je Slovenec, in mora biti katoličan iz prepričanja. Nikakor pa se ne sme sramovati svoje narodnosti in religioznosti.
Smoter
Vzgoja in izobraževanje temeljita na idejnih osnovah krščanstva, na katoliških načelih, na zgodovinskih in kulturnih pridobitvah slovenskega naroeta.
Nase šole uresničujejo svoj smoter s tem, da seznanjajo otroke z borbo slovenskega naroda za svobodo in vero, da odkrivajo otrokom vrednote in lepote Slovenije, posebno naravnih in kulturnih zanimivosti, da uvajajo otroke v estetsko doživljanje slovenskih umetnostnih stvaritev in izobraževalnem 1 či. .. miklavževanje, poroko in gostijo, delu, najprej pri mladinskih in pozneje Prei°, trgatev, koline... ), dobra navade kot odrasli .pri drugih organizacijah in (pomoč ob nesreči, npr. ob požaru); se-ustanovah.	j znaniti otroke, da je Slovenija del svo-
Z uresničevanjem svojega smotra ! ^ovn8 družine in da se z njenimi zve-budijo naše šole pri otrocih narodno stimi sinovi, ki so novi izseljenci, skup-zavest, oplajajo otrokovo kulturo s slo- 110 bori za pravično ureditev naše do-venskimi vrednotami, seznanjajo otroke movine in vsega sveta, z ustvaritvami slovenskega kulturnega I Najvažnejši cilji zgodovinskega pou-genija, oblikujejo slovensko sestavino ^a v na3ih šolah so naslednji: sezna-otrokove osebnosti, gradijo naravni pre-	otroke s pomembnimi obdobji pre-
bod med starim in novim, t. j. prepre- teklosti slovenskega naroda in njego-cujejo vrzeli, in ustvarjajo pogoje za vet=a boja za svobodo in vero, a še po-I osebno srečo otrok v slovenski skupnosti.
Predmeti
'Slovenske šole dosegajo gori nave-
s&bej z najnovejšo dobo naše zgodovin, in državljansko vojno ter tako predočiti otrokom smisel naše izselitve.
Cilji pevskega pouka so: zbuditi, stopnjevati in ohranjati veselje do sle-
dem) z naslednjimi učnimi predmeti: z ; venske pesmi; gojiti s patriotskimi in ■veroukom, s slovenščino, z zemljepisom ! drugimi pesmimi domoljubna in etična in zgodovino ter s petjem in z igranjem, j čustva itd.; obvezno se morajo naučiti Verouk v naših šolah povezujemo z j brezhibno in navdušeno zapeti vse tri vsemi učnimi področji ter z življenjem.I himne (Naprej! .. Oče, mati... — in in delom otrok v šoli in izven nje. Ve- himno slovenske osnovne šole v izse-louk, kakor tudi pouk materinščine, ni ijenstvu); naučiti otroke čim več na-izoliran od drugih učnih predmetov; vse šib pesmi, zlasti cerkvenih in narodnih;
po njih se bodo najlaže vživeli v naš narodni duh in tudi sodelovali pozneje v družbi s petjem (zato se daje prednost družabnemu tonu, le pesmi za koncerte se izpilijo); pri izbiranju pesmi dajemo na višji stopnji močan poudarek domobranski pesmi; seznaniti otroke s slovenskimi glasbenimi ustanovami v njihovi bližini, kakor tudi z najpomembnejšimi doma in v tujini (Gallus), j
Vse te cilje je moči doseči le s tes- ! nim in zvestim sodelovanjem vseh star- | Sev, slovenskih domov in drugih ustanov; kar se, hvala Bogu, tudi dogaja.
Sredstva
Pri pouku slovenščine uporabljamo naslednja sredstva: pravilno materino govorico, branje in recitiranje (V prvih uven razredih so odlično učilo ročne stavnice, ki jih ima na razpolago tudi Zedinjena Slovenija. V višjih razredih se berejo literarni, zemljepisni, zgodovinski in življenjepisni sestavki; zakaj znanje branja je najvažnejše.), deklamacije, pripovedovanje legend, pravljic, pnpoveak..., doživljajev otrok..., prizori, igre, javni nastopi pri prireditvah, pitanje: čr.iopis, pravopis (vaje v na-pisovanju besed in stavkov, ki jih otroci pravimo ne pišejo), spisje (Ko otrok izstopi po 8 letih iz naše šole, mora biti vešč napisati vsaj pismo v slovenskem jeziku.), slovnico (poprava jezikovnih oblik, ki jih otroci napačno rabijo; isto velja za pravopis: popravljanje najznačilnejših napak), književnost (poznanje naših glavnih avtorjev ter najvažnejših del iz ljudske in umetne literature). Izvrstno sredstvo za to sa igralne karte, ki jih je sestavil dr. Branko Rozman: Kdo je kdo? Dobe se v dužnopastirski pisarni.
Pri zemljepisu: otroci morajo znati razbrati iz znamenj na zemljevidu glavne zemljepisne oblike, sklepati o prirodi, gospodarstvu, gostoti, omiki in življenju prebivalstva na slovenski zemlji ter imeti pojem o 'Sloveniji kot upravni enoti.
Pri zgodovini: otroci spoznavajo v naši šoli (kronološki) pregled razvoja slovenskega naroda v preteklosti; iz najvažnejših dogodkov na slovenskem ozemlju doumevajo narodno življenje v glavnih zgodovinskih in družabnih dobah, gigantski boj za obstanek in moralno silo za njim; v zgodovinskih legendah iščejo stvarnih osnov. To se dosega z učiteljevim pripovedovanjem, z branjem zgodovinskih sestavkov in razgovorom. — Isto velja tudi za slovstvo in zemljepis.
Otroci morajo umeti tudi sedanjost zaradi narodne zavesti, nujne vezanosti na materin jezik, pretežno litsrarnega značaja naše kulture, ljudske izobrazbe, razmerja do domačinov itd.
Pri petju: pevski pouk spada v naši šoli po važnosti — vsaj po izjavi pok. škofa dr. Gregorija Rožmana — na tretje mesto, t. j- takoj za veroukom :i:i slovenščino; nikakor pa ne smemo petja zanemarjati.
Pomen
Že tajnik Narodnega odbora Miloš ßtare je kot predsednik Društva Slovencev imenoval slovenske tečaje kmalu po njihovi ustanovitvi „zelena veja“. Menim, da je s tema dvema besedama povedal vso njihovo pomembnost in važnost.
Tega se zavedajo tudi naše učne moči, ki jih je doslej bilo 83; ne'katere pa vztrajajo že nad 5, 10, 15 let.
Iz slovenskih tečajev je že izstopilo 621 otrok (ne vštevši onih, ki so jih obiskovali le po 1, 2 ali 3 leta) iz 19 tečajev (brez Mendoze); obiskuje pa šo 694 otrok 13 šol, ki še delujejo- Nekateri tečaji so se namreč združili.
Vseh učnih ur doslej je bilo okoli štirideset tisoč, nastopov otrok pa 775.
Naloga učiteljstva je silno težavna ne toliko zaradi raznih ovir, ki se pogosto pojavljajo, temveč zaradi izbora učne snovi in načina pouka, da se dosežejo zaželeni nameni, med katerimi ne smeta manjkati ipredvsem povezanost otrok s slovensko skupnostjo in njihova ljubezen do nje. čeprav so naši o-troci daleč od Slovenije, morajo čutiti,, da so ji blizu po srcu in čustvovanju in da so tudi oni del naše skupnosti; zato morajo njim primerno z njo živeli na vseh poljih njenega udejstvovanja.
Naše šole ne smejo zgubiti izpred oči še drugega vidika, da ne vzgajajo in učijo samo za sedanjost, ampak posebej še za bodočnost, recimo, najmanj za 20 let naprej.
Zahvala
Svobodni Sloveniji prav topla zahvala ob njeni 25—letnici za vso zvesto podporo, ki nam jo nudi ves čas 2 brezplačnimi objavami, kakor tudi s pogostimi .poročili, v imenu Učiteljskega sveta Mladinskega odseka Zedinjene Slovenije pa najiskrenejše čestitke k srebrni obletnici z vročo željo, da bi še nadalje tako skrbno vršila to neob- ' hodno potrebno delo v korist naši mladini in v ponos vsej slovenski skupno- ' sti v tujini.	' ■ v
Plte>w See ias	ij m
Navodila za uporabo dvigala
(Pred dnevi sem bila na Celovški centi -99a. Ko sem v veži čakala na dvigalo, sem prebrala navodilo, ki je na kovinasti ploščici. Tako navodilo za uporabo dvigala je v vsakem nadstropju in v dvigalu samem, glasi se pa takole:
NAVODILO
Za uporabo dvigala dovoljena obremenitev oseb 6 ali 480 kg.
1.	Dvigalo se stavlja v pokret pritiskom na gumb oziroma ključem.
2.	Vrata se zapirajo sama.
3.	Vrata odpreti po zaustavljanju kabine.
4.	Otrokom se dovoljuje uporaba dvigala samo v spremstvu odraslih.
5.	V slučaju potrebe pritisniti na gumb „STOJ“. Če kabina zastane med nadstropji, pritisniti gumb ,,UZBUNA“ in mirno počekati paznika dvigala.
ELEKTRO SRBIJA
DAVID PAJIĆ
V pritličju in v dvigalu so nepravilne črke in besede spraskane. Vidi se, da je to že nekoga motilo. Toda ali takrat ni bilo nikogar, ki bi nastopil, ko so tablice pritrjevali na stene? Rada bi vedela, zakaj se v središču Slovenije uporablja taka „jugoslovanšči-na“? (Metka Premrl, Ljubljana, Delo, 10. XI. 1966)
Stoletnico Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu so
praznovali na Hrvatskem. Ob tej' prilliti se je povsod poudarjalo kulturno delo te velike akademije, ki jo je ustanovil djakovski škof Juraj Strossmayer. 21. februarja leta 1866 je Hrvatski sabor predložil cesarju v podpis prve akademike in ta jih je izmed 16 predloženih ■odobril 14 in 4. marca potrdil pravila. Od tega dne datira ta še sedaj imenovana Jugoslovanska akademija, katere prvi, predsednik je bil Strossmayer jev prijatelj in veliki hrvatski zgodovinar
slovenskega porekla Franjo Rački. Zanimivo je, da je izmed prvih 14 akademikov bil tudi en Slovenec: dr. Janez Bleiweis.
Arheološko Društvo Slovenije je
imelo 7. novembra občni zbor. Na njem so po običajnih formalnostih v glavnem govorili o pripravah za proslavo 1400-letnice prihoda in naselitve Slovencev v sedanji domovini. Langobardski zgodovinar Pavel Diakon (720—.790) je v svoji latinski Zgodovini (Historia Langobardorum) objavil, da so Langobardi, ko so se odselili v Italijo, prepustili ozemlje današnje Slovenije Ob-rom in Slovanom. Sporočen je bil celo dan tega dogodka — 2. aprila leta 563. Za proslavo tega zgodovinskega dogodka je Arheološko društvo začelo že sedaj pripravljati obsežen znanstveni in kulturni program.
Staro gradivo
Umrli so. V Ljubljani: Stane Kovač, vodja oddelka ročne stavnice, Karel Fakin, Amalija Kecelj, učit. v p-, Ana škof, učit- v p-, Ivanka Merhar, Matija Smrtnik, zidar, Cecilija Globovšek roj. Logar, Angela Praznik roj. šerjak, Franc Jere, revizor v p., Ivan Sešek, upok., Karol Kalin, mizar v p. in Natal Jakus, žel. upok. v Murski Soboti, Viktorija Juvan roj. Sulcer v Kranju, Ivan Sever v Celju, Vida šmuc roj. Thuma v Kranju, Anton Wagner, barvarski mojster v Radovljici, Jože Kozin v Notranjih goricah, Frane Dolinar upok. rudarski nadzornik v Grižah, Franc Prungl, elektromonter v Celju, Ivan Sever, varnostni tehnik v Celju, Josipina Sedej, šolska upraviteljica v p. v Ribnici na Dol., Anton Jurjevčič, cerkovnik in krojač na Vrhniki, Terezija Bedenik, kuharica v Šmarju pri Jelšah, Tine Janša na Dovjem, Julija Pirjevec v Divači, Antonija Rebevšek roj- Dornik v Žalcu, Antonija Slavec roj. Poljak v Podgorejah, na Krasu,
SLOV'ENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES	med njimi msgr- Raspanti, tač- pred
Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok
V	nedeljo 27 novembra je 85 slovenskih otrok prvič pristopilo k sv. obhajilu, od teh 70 v Slovenski hiši v Buenos Airesu, 15 pa v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi. Bilo je 46 fantov in 39 deklic. Sveto mašo v Slovenski hiši je daroval msgr. Anton Orehar, prepeval pa je otroški zbor iz Morona pod vodstvom ge. Marije Geržinič; s harmonijem jih je spremljal g. prof. Geržinič Al. Po svetem obhajilu so se prvoobhajanci še slikali, potem pa 30 'bili povabljeni na skupni zajtrk, pri katerem so prejeli tudi spominske podobice.
Nova cerkev za izseljence
V	nedeljo 27. novembra je kardinal Caggiano blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev Marije, Matere izseljencev v Catalina Sur, Boca (Buenos Aires). Slovesnosti je botrovala žena predsednika republike, gospa Maria E. U. de Ongania. Pred blagoslovitvijo je bila sv. maša, pri kateri je s kardinalom primasom somaševalo 16 duhovnikov, dušnopastirskih izseljenskih direktorjev,
sednik katoliškega izseljenskega odbora in ukrajinski izseljenski škof msgr. Sa-pelak. Govorili so kardinal Caggiano, apostolski nuncij msgr. Mozzoni, ki je prebral poslanico sv. očeta Pavla VI., nato župan buenosaireške občine, ki je podarila zemljišče za novo cerkev, i.i predsednik pripravljalnega odbora d c. Sailustro. Slovesnosti se je udeležilo tudi precej Slovencev z zastavo in v narodnih nošah.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini g. Magistra Albina ml. in njegove žene ge. Marjete roj Havelka se je rodila deklica Metka. Srečni družini naše čestitke. SLOVENSKA VAS
Ustanovitev
Slovenskega kovinarskega podjetja
Po daljših pripravah se je prejšnjo soboto vršila začetna seja občnega zbora Slovenskega kovinarskega podjetja (Establecimientos Metalurgicos Eslove-nos). Ob tej priliki se je ugotovilo, da je od predvidenega kapitala 10.000.000 pesov doslej prijavljenega nekaj nad 7.000-000 pesov, večina iz Slovenske vasi, vendar pa so se pričeli prijavljati
Zaključek Slovenskega srednješolskega tečaja
Zadnjo soboto, 19. novembra, je bil zaključek srednješolskega tečaja ravn. Marka1 Bajuka v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Na sporedu sta bili dve stvari: sestanek očetov in mater dijakov ter njihov stik s profesorji, potem pa slovesen zaključek šolskega leta z razdelitvijo spričeval.
Sestanek roditeljev
je bil v mali dvorani v tretjem nadstropju. Na njem se je zbralo lepo število roditeljev naših dijakov in celote? profesorski zbor, tudi profesorji iz La-nusa. Ravnatelj tečaja, g. Marko Kremžar, je pozdravil to srečanje ter pon* daril nujnost takih stalnih stikov, kajti za dober uspeh tečaja, ki naj bo pri srcu staršem ikakor je - profesorjem, so taki stiki nujni. Zato je v ta namen predlagal ustanovitev šolskega sveta. Vanj so bili izvoljeni ge. Dobovškova in Geržipičeya ter gg. Cesar in Jeločnik Gusti. Ti bodo pritegnili k petrebnema sodelovanju ostale moči iz roditeljskih vrst.
Na tem sestanku je podal jedrnate misli o vzgojnih problemih tudi g. prof. Sodja, ki je kratko analiziral krize sodobne mladine ter poudaril potrebo po harmoničnem delu, da bomo v mladih ljudeh zgradili enotno močno osebnost.
Za njim je spregovoril še prof. verouka msgr. Orehar, ki je omenil potrebo dòma pri prvi in osnovni vzgoji mladega človeka. Če dom prvih osnovnih pogojev ne ustvari, tudi šola nima kam nasloniti svojega dela.
V veliki dvorani v pritličju je nato sledil drugi del:
razdelitev nagrad in spričeval
V njej so bile lepo pripravljene mize in prostore so zasedli starši, dijaki in profesorji obeh tečajev (v Lanusu je letos obsegal prva dva letnika).
Na osrednjem tečaju v Slovenski hiši so letos poučevali: gg. Tine Debeljak ml., prof. Alojzij Geržinič, Marko Kremžar, dr- Krivec, msgr. Anton Orehar, Jože Poznič ,Simon Rajer, Pavle Rant in Miloš Stare. Na vzporednem tečaju v Lanusu pa: gg. Lovro Jan, Jože Poz-
nič, Zorko Simčič, č- g. Franc Sodja ia Dušan Šušteršič. Tečaj je obiskovalo skupaj 81 dijakov.
G. Kremžar je v svojem pozdrava med drugim dejal: ,ySrednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka je po osmih letin obstoja lep dokaz slovenske trdoživosti — tudi na trdih tleh tujega Velemesta. Počasi in vztrajno smo rasli iz preprostega literarnega krožka do sedanjega obsega — a ne zato, da bi zdaj obstali, 'kjer smo. Upajmo, da se razvoj ne ustavi prej, dokler se ne razvijemo v javno priznano argentinsko slovensko srednjo šolo v Buenos Airesu.
Do tega je sicer še daleč, a študijska komisija, ki jo je Slov. akad. starešinstvo poklicalo k življenju z, namenom, da preuči naš srednješolski problem, nam daje Upanje na nov razvoj v tej smeri.
Kar moramo letos še s posebnim veseljem pozdraviti je ustanovitev vzporednih oddelkov tečaja v Lanusu.
Ste nova generacija in vaša dolžnost je — kljub spoštovanju izročil — vtisniti novi dobi svoj pečat-
Pomagajte, da se 'konča čas, ko smo Slovenci zaverovani v iskanje medsebojnih razlik bolestno vrtali po majhnih nasprotjih, pri tem pa pozabljali na vse, kar nas veže v eno telo in izgubljali izpred oči poslanstvo, ki ga kot ideološka, politična in gospodarska emigracija v narodu in svetu imamo.. .“
G. ravn. Kremžar je nato osebno pohvalil in razdelil nagrade najboljšim študentom posameznih letnikov.- Nagrade dijakom so bile vezane knjige z lepim posvetilom: Hribovšek, Pesem naj zapojem; Balantič. V ognju groze plapolam in Vauhnikova Nevidna fronta.
Nagrade so prejeli: za prvi letni k Vesel Nada — za Lands pa Habič Marijan; za drugi letnik Osojnik Rezika -— za Lands pa Urbanija Slavka; za tretji letnik Devjak Franci; za četrti letnik Rajer Simona.
Razredniki so nato razdelili spričevala dijakom.
V imenu četrtega letnika, ki je do- , končal študije, se je poslovil dijak An .
že tudi rojaki, ki žive po drugih pred I mestjih. Prijave še vedno sprejemajo j vsi člani pripravljalnega odbora- Na.;- j višja prijavna vsota je 250-000 pesov, plačljivih v štirih letih, ako poznejše 1 seje občnega zbora ne bodo te dobe j skrajšale. Posebej je bilo povdarjeno,1 da se sprejemajo tudi nižje vsote, ker i so nekateri rojaki napačno razumeli, da je 250.000 pesov najnižja vsota, med- j tem, ko je dejansko najvišja.
V pripravljalni odbor SKP (EME) so bili soglasno izvoljeni gg.: Maks Jan kot strokovni vodja, Lovke Jan kot tajnik, Andrej Goljevšček kot blagajnik, Stane Mehle kot odbornik ter Jože Čampa in Janez Lužovec kot pra- j glednika računov.
Prva seja občnega zbora je spre- ■■ jela v glavnem naslednje sklepe: Pri- j jave delničarjev vezati v 'bodoče na j predhodno vplačilo 1% prijavljene vso- ! te; na eni prihodnjih sej določiti, v kak- ; snih obrokih se bodo vršila bodoča vplačevanja. Raizčistiti vse potrebno glede pravne oblike družbe in sestave pravil,
začeti pogajanja za nakup nepremičnin in povabiti vse rojake, da se v okviru svojih zmožnosti prijavijo kot delničarji.
Udeležba na občnem zboru je bila skoraj 100%. Udeleženci so pokazali polnost zanimanja za podvig in skoraj neposredno po občnem zboru že vplačali prvi odstotek vpisanega kapitala.
MIRAMAR
Pošiljamo vam nekaj novic o delu slovenske skupine v Miramaru.
Dne 9- oktobra sta nam v Slovenskem domu pripravila slov. dušni pastir g- Boris Koman in g. Slavko Trši-nar zanimivo predavanje o sklepih zadnjega vatikanskega koncila. Dne 16. oktobra smo imeli v domu materinsko proslavo, pri kateri so nastopili otroci slovenskega šolskega tečaja Janeza Trdine, ki ga vodi g. Tone Japelj in ga. Marija Marolt, verouk pa v njem poučuje g. Boris Koman.
Materinska proslava je bila skrbno pripravljena. Otroci so nastopili s pe-

XIV. Mladinski dai
Letošnji XIV. mladinski dan je bil pripravljen za nedeljo 6. novembra. To- j da slabo vreme je preprečilo vsako zu- I nanjo prireditev. Kkljub temu se je ti- j stega dne zbralo na Slovenski Pristavi i v Castelarju precej mladine in tudi sta- j rejših, ki se niso zbali dežja. Že takrat ; je mladina sporočila, da bo izvedba \ mladinskega dne, ki jo prirejata SDO j in SFZ, v nedeljo 27. novembra. Je i pač toliko prireditev, da je težko najti 1 kako popolnoma prosto nedeljo. Tudi to pot je bil obisk mladinskega dne zelo velik, čeprav je bila to nedeljo razen prvega sv. obhajila slovenskih otrok tudi splošna proslava izseljenskega dne, združenega z blagoslovitvijo nove cerkve v Buenos Airesu, posvečene Mariji Materi izseljencev-
Že dopoldne pred mašo, ki jo je imel č- g. Lamovšek, so bile tekme v odbojki za pokal Božo—Tomaž. Po maši So se tekme nadaljevale, pridne kuharice pa so pripravile med tem kosilo. Popoldne se je program pričel z dviganjem argentinske in slovenske zastave, petjem obeh himen in mladinske himne. Nato je v imenu SFZ spregovoril pozdravne besede predsednik 'Zveze Jernej Dobovšek. Glavne misli njgovega govora so važne za vse na3, za starše, za doraščajoče, za mladino: „Že štirinajstič se je slovenska mladina zbrala na proslavo svojega dne. Pozdravljam vse, ki z zanimanjem spremljate naše delo in se vsem zahvaljujem za sodelovanje, ki ste ga doslej pokazali- Vse organizacije — torej tudi mladinske — zrastejo zaradi potrebe jSlovenska mladina se je organizirala,
» v Beseiios Airesu
da ohrani to, kar nam je najdražje: za ohranitev slovenstva. Majhen čolnič smo na razburkanem valovju- Toda delo neke organizacije ne sme biti omejeno samo na ohranjevanje, to bi bil znak začetka propadanja. Ker sta SDO in SFZ mladinski organizaciji, je njuno delo usmerjeno k izoblikovanju značajev in k usposabljanju mladih ljudi za življenje. Poleg tega tudi združujeta hčere in sinove katoliških, demokratičnih Slovencev; to pa nalaga mladini tudi dolžnosti študija idej, zaradi katerih smo mi danes v Argentini.
Čeprav nas je sorazmerno malo, in morda ravno zaradi tega, imamo mi, slovenska mladina, kot sinovi majhnega zasužnjenega naroda veliko nalogo- Vsi imamo jasno začrtano pot: Želimo in delamo, da bodo vsi slovenski fantje in dekleta tako v šoli in na univerzi kakor v delavnicah in pisarnah res vzgled in ponos vseh Slovencev. Vedno in pov- j sod moramo jasno pokazati svoj položaj in se vedno ponosno predstaviti j kot Slovenci-
Smo mladina, ki je gonilna sila velikih dejanj, smo mladina, ki želi živeti j svobodno, ki ima čut za pravico. Smo ' mladina, ki se mora izoblikovati za bo- j dočnost in prispevati k gradnji novega sveta, ki bo nekoč naš- Pomagati m )- ; ramo pri gradnji naše svobodne Slove- i nije, ki bo sama odločala o svoji bodočnosti in o bodočnosti svojih sinov. Tz globin naših mladih slovenskih src prosimo Vsemogočnega, naj nam pri tem delu pomaga- Bož živi!“
Za njim je spregovorila predsednic-:, SDO Mila Hribarjeva, ki je prav tako
nanizala nekaj globokih misli, ki so vredne premišljevanja: „Nahajamo se ; V prehodni dobi mladinskih organizacij; moč, odgovornost in življenjte sestavlja- j jočih krogov bodo odločili našo prihod- ! nost.
Nihče ne more dati, česar nima, za-1 to potrebujemo zdravo mladino z glo- j boko težnjo po izpopolnjevanju in vi- j “oko zastavljene cilje. A potrebna je ; svobodna odločitev, ta pa ni lahka. Zah- j teva premislekov in žrtve. Kdor pa be- ' ži pred odgovornostjo in odločitvami, ge osebnostno ne razvija in ne dorašča. 1 | Samo preko izbir in odločitev osebnost [ napreduje.	I
1 Organizacije nas vabijo k delu. ì XIV- mladinski dan nas spominja na j to, kar je že narejenega. In bodočnost? Sloni na naši moči. Vsakdo je dobrodošel pri sodelovanju. Dela in načrtov je veliko-
Kdor ne živi, ne more posredovati ' življenja- Potrebno je globoko prepričanje in zato je nujna odkritosrčnost in samospoznanje. Vsakdo naj stoji na svojem mestu neprisiljeno pristen- Naj bo naša mladina zdrava, močna in velika, ker tako mora biti življenje mladega človeka — segajoče globoko do korenin in visoko do neba.“
Navzoči so pozdravili njune besede z velikim navdušenjem.
Sledila je razdelitev pokalov ki so jih posamezni odseki priborili na tekmovanjih- Največ pokalov je odnesla mladina iz Slovenske vasi: članice SDO v dekliški odbojki in lahki atletiki; člani SFZ v odbojki in lahki atletiki, ter naraščajniki v lahki atletiki. Pokala za šah in ping pong je osvojil fantovski odsek iz Ramos Mejia, v nogometu pa
je dobil pokal odsek iz San Justa. Prehodni pokal je ponovno obdržala mladina iz Slovenske vasi. Posamezni zmagovalci v lahki atletiki so prejeli medalje.
Pričel se je nato mladinski nastop. Mladina iz Morona je nastopila z živim šahom, ki ga je pripravil R. Kinkelj. Naraščajnice in mladenke iz vseh krajev velikega Buenos Aireso so se postavile z vajo Marjance Kraljeve na besedilo in melodijo prof. Alojzija Ger-žiniča- Za njimi so pokazala rajalno vajo članice iz 'Slovenske vasi, za konec pa je nastopila vrsta članov, prav tako iz Slovenske vasi, s prosto vajo.
Po telovadnem nastopu se je pričela finalna tekma v odbojki za pokal Božo—Tomaž med moštvoma iz Moro-na in San Justa- Po napeti, čeprav ne Bog ve kako tehnično izgrajeni tekmi, je moštva Našega Doma pokazalo veliko več vigranosti in je zasluženo premagalo Morončane s 3:0 (15:5, 15:11, 15:11) in osvojilo pokal, razpisan v spomin na tragično preminula člana SFZ.
Nastopile so tudi članice iz Ramos Mejia in Morona v prijateljski tekmi-Videti je, da dekleta iz Ramos Mejia dobro napredujejo, Morončankam pa očividno manjka več vaje. Zmagale so Itanioščanke s 15:5, 13:15, 15:12.
Z-a prihodnji — 15. mladinski dan bi bilo že kar sedaj pričeti z delom, da bo prireditev slovenske mladine res na višini. Niso važni rekordi, toda važno je, da 'je nastop res v celoti na višini. Prav gotovo pa je tudi potrebno misliti na primerno enotno opremo nastopajočih skupin. Le tako bo tudi kakršen koli nastop prijeten.
Vsah teden ena
BELIN A
France Balantič
Vse je belo zdaj, bela prst, bel obraz, bel neskončen kraj, bel je mrtvi, mrtvi čas.
drej Krivec: „Mi, ki smo dokončali zadnji letnik tega našega slovenskega srednješolskega tečaja, odhajamo... Odhajamo oplemeniteni z najdragocenejšimi duhovnimi dobrinami, ki so nam jih naši profesorji mogli nuditi iz svoje zakladnice, da so oblikovali osnove slovenskega duha v nas- Ponosni smo in v čast nam je, da se smemo imenovati: slovenski študentje!
Naj se prisrčno zahvalim vsem, ki so naše šolanje omogočili, ga prijazno spremljali in nam, pri njem pomagali...
Smatrani, da je to naše slovo bolj zunanje: kajti ne bodo nas ločila široka morja, ne nasilne meje. Zato obljubljamo, da se bomo radi vračali k našim slovenskim 'kulturnim ognjiščem, kakor se vračajo hvaležni sinovi v svoj rodni dom. Iskat bomo prihajali tistih večnih in neminljivih kulturnih dobrin, ki so skozi stoletja pradedom, dedom in očetom našim 'bila vsebina njihovega obstoja in rasti. Prihajali bomo v senco čiste slovenske narodne zastave, ki je simbol naše narodne pripadnosti in preko nje se bomo čutili povezane z brati in sestrami naše krvi na vseh kontinentih sveta, kjer ta naš narodni simbol plapola pod svobodnim nebom!“
Ob pijači in prigrizku se je razvilo prijetno razpoloženje med študenti, starši in profesorji. In nad vsemi so še vedno donele vzpodbudne zaključne ravnateljeve besede iz uvoda: ,Naj duh vesele podjetnosti in bratske velikodušnosti napolni v prvi vrsti srca naše študirajoče mladine in preko nje preplavi vso Slovenijo v svetu in domovini — to je moja želja in voščilo ob koncu šolskega leta!
■—jkc
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
tjem v zboru in posamezniki z deklamacijami. Posebno ljubko sta podala svojo točko Japljeva Metka ter mali Marko, ki sta z vso nežnostjo zapela pesmico „Mamica moja je strašno bogata“.
Veliko tekmovanje v balinanju se je v domu začelo 30. oktobra. Tekmovalci so se seveda najprej dobro podprli z okusnim asadom. Nadaljevanje tekmovanja bo 20. novembra. Na asado so povabljeni seveda tudi netekmovalci. Za 27. novembra pripravljamo veliko veselico z asadom za vse prijatelje doma. Zaključek šolskega leta bomo imeli 4. decembra. Bo s slavnostjo, pri kateri bodo sodelovali vsi otroci. Po razdelitvi spričeval bo miklavževanje.
Dne 11. decembra bomo imeli pri tras pomemben kulturni dogodek. Slovensko knjižnico, ki je bila doslej polnih 12 let v oskrbi, in pod streho pri Trpinovih, bomo preselili v Slovenski dom.
Zaključno tekmovanje v kegljanju in izročitev odlikovanja ter nagrade bo 18-decembra-
SLOVENCI PO SVETU
ZDRUŽENE AMERIŠKE DRŽAVE
Odbor Slovenskega kat. akademskega starešinstva v New Yorku je začel z oktobrom kulturne večere v poslovnem letu 1966/67. Na sestankih, ki so redno vsak drugi petek v mesecu v cerkveni dvorani na „Osmi“ s sodelovanjem članov SAVE, so na sporedu zanimiva in tehtna predavanja.
Dne 14. oktobra so predavali akademski slikarji: France Gorše, Jože Vodlan in Miro Zupančič o temi „Prikaz sodobne izvirne grafike“. Naslednje predavanje dne 11. novembra je imel Rev. dr. Franc Blatnik SDB o j „Rimskih katakombah“. Dne 8. decem-j bra je na sporedu predavanje g- dr. i Ludovika Puša o sodobni religiozni : glasbi, 13- januarja 1967 bo predava' i Rev- Karel Woibank CM o temi Slo I venski misijonarji in delo v misijon-, skem zaledju. 10. februarja g- Rudi Ve-1 Čerin o slovenski sodobni liriki; 10. marca bo o problemih slovenskih novih naseljencev govoril g. župnik rev. i Dr. A. Farkaš; 14. aprila bo na sporedu predavanje g- dr. F. Delaka o zdravju in športu; za 12. maja bo pri-I pravil referat prof. Rado Lenček o po-, menu slovanskih jezikov v našem času. j Zadnji kulturni večer v letošnji posiov-I ni dobi bo 16- junija. Predavanje bo imel ing. Ludovik Burgar o najnovej-I šem razvoju letalstva.
DESET LET USPEŠNEGA DELA MENDOSKE MLADINE
10. MLADINSKI DNEVI V MENDOZI
Letos je poteklo deset let, odkar je naša mendoška slovenska mladina nastopila svojo pot resnega, načrtnega notranjega oblikovanja.
Navedli so se naši fantje in dekleta svojega bistva in poslanstva ter se odločili za načrtno delo z vsakoletnimi mladinskimi dnevi, ki so,postali -naš najlepši in osrednji praznik vse skupnosti.
Vsako leto je našim mladim in po njih nam vsem prineslo ,s svojim vodilnim geslom nekaj novega; poživilo je v naših dušah' in srcih po eno izmed naših najsvetejših verskih ter narodnih vrednot.
„Zdrav duh v zdravem telesu“ je bil prvi klic, ki je privrel iz duše naših fantov in deklet ob prvem mladinskem dnevu. „Bog in Slovenija“ so nam zaklicali naslednje leto in si za svoj letni praznik vtisnili v srce podobo naših dveh najdražjih svetinj. O zavesti in poslanstvu našega zdomstva so naslednje leto razpravljali pod geslom: „Svetu pokažite li'k domače navade in misli; biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos!“
'Nato so pogled obrnili v našo trpečo domovino: „Domovina, vedno mislim nate in na neosvohojene brate.“ Potem jim je misel na našo preteklost zbudila ponos nad slovenskim sinovstvom: „Narod naš dokaze hrani-“ Naslednje leto so pregledali načrte za bodočnost, za svoj življenjski program in sledili Slomšku: „Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodne omike“. Ob 1100-letnici slovanskih bratov so za svoje dneve zaklicali: „Ciril, Metod, varujta naš dom in rod!“ Ob zavesti usodne oddaljenosti od domovine v času in ikraju so se z Župančičem zavedli: „Ne 'beži, ostani pri meni, domovina, tesno me objemi!“ In še so ob istem pesniku leto kasneje razmislili o našem poslanstvu v tujini ter o bistvu narodne zavesti, ki ji ni meja: „O domovina, silna, brezmejna si, v daljavo kot seme razsipaš svoj plod-“ In končno so se letos pod vtisom koncila pridružili prvemu slovenskemu novomašniku iz Msnldoze g. Andreju Zarniku ter z njim sebi in nam vsem želeli: „Da bi bil Bog vse v vsemi“
USPELA UPRIZORITEV SIMČIČEVE
DRAME „KRST PRI SAVICI“
O letošnjem prvem mladinskem celodnevnem romanju k Sv. Rozi pod vodstvom msgr. A. Oreharja smo na tem mestu že poročali. Teden kasneje je pa eledil drugi del mladinskih dni; kajti vmes je prišla še nova maša g. Zarnika. V soboto, 15. oktobra, je bila zvečer v Domu vprizoritev „Krsta pri Savici“ v priredbi Zorka Simčiča ter v režiji g. Rudija Hirscheggerja.
Predstava je tako uspela, da moramo
režiserju in. vsem igralcem dati vse priznanje. Osnovna oznaka, ki smo jo tokrat doživeli, je bila, da se naša „odrska družina“ — škoda, da še ni tudi formalno povezana v podobno enoto! — ne bori več z začetniškimi, diletantskimi težavami- Čutili smo, da na odru vlada v igri neko sproščenje, da se „igra“ vse bolj približuje pristnemu „doživljanju“ So pač nekateri igralci že v teku let postali v veliki meri zmožni, da obvladajo svojo vlogo in odrski prostor.
Vprizoritev sama je stavila na igralce precejšnje zahteve. Po vsebini in pesniški izraznosti je močno odmaknjena vsakdanjemu življenju in zahteva nekakšne „sakramentalne“ interpretacije v vzvišenosti deklamacije ter igre. Tudi to nalogo so naši igralci zelo dobro rešili, pri čemer gre seveda prva zasluga režiserju.
Glavno vlogo črtomira je izredno dovršeno ter prepričevalno podal Andrej Bajuk. V njegovi igri je bilo očitno, da je vlogo doumel ter jo na odru doživljal. Ustvaritev Bogomile je podala v zelo popolni obliki Anica Grintah Vsa njena prisrčnost v nastopu Se je dobro prilegala vlogi. Vendar je 'bila lani v Veroniki še bolj prepričevalna. Vzporedno s Črtomirom je izredno doživeto igral Gojmira Peter Bajda ml. Oba, Črtomir in Gojmir sta svoje značajne poteze v njunem medsebojnem življenjskem konfliktu izredno dobro predstavila ter izdelala v potankosti. Stane Grebenc se je znal vživeti v spoštljivo dostojanstvenost starešine Staroslava, ki se mu je zlasti v sveeeniških obredih prilegala. Valjhun Janeza Štirna je bil dobro zadet v svojem bojevitem ter silovitem značaju. Duhovna je kot pristnega znanilca krščanske ideje v njegovi umirjenosti in blagosti predstavil režiser Rudi Hirsehegger. Piunkar je našel v Ernestu Hirscheggerju zelo dobrega interpreta, ki je doživeto in prepričevalno prikazal vidčevo skrivnostnost. Celotno sliko so v pestrosti in podrobnostih dopolnjevali z dovršenimi vlogami Tončka Trobec kot Bistra, Miha Bajda v ribiču, Franci Bajda z Gorazdom, Jaka Bajda kot Siegfried in Miha Hirsehegger s svojim stražarjem.
Režiser Rudi Hirsehegger se je z veščo odrsko izkušenostjo ter iznajdljivostjo posvetil obdelavi igre in je vprizoritev brez dvoma častno odgovarjala dostojanstveni ter vzvišeni vsebini. Igralski družini za ta uspeh čestitamo in smo ji za užitek hvaležni.
Naslednjo nedeljo je bila dopoldne maša za slovensko mendoško mladino, ki jo je daroval g. novomašnik Andrej Zarnik in v pridigi razložil pomen gesla: „Da bi bil Bog vse v vsem“.
Popoldne so nas naši mladi povabili na igrišče v Domu. Ko so urejeni po
skupinah fantje in dekleta, naraščajniki in naraščajnice pod slovensko zastavo skupno z vsemi navzočimi odpeli himno „Naiprej, zastava Slave“, je predsednik Fantovskega odseka Andrej Bajuk imel naslednji programatični govor.
GOVOR PREDSEDNIKA SFZ g. ANDREJA BAJUKA
Predragi fantje in dekleta!
Naši deseti mladinski dnevi so živa priča, da smo Slovenci; da seme slovenstva, ki so" ga z ljubeznijo ter upanjem naši 'Starši gojili v nas, ni padlo med skalovje in grmičevja, marveč ’> plodovito zemljo in že rodi ter bo še obrodilo obilo zdravega sadu.
Mnogo smo že naredili in ustvarili v tem našem več kot desetletnem delu! Čeravno se zavedamo, da gredo naši koraki v pravo smer, dobro vemo, da naša pot še ni izhojena.
Naša pot: Zavedati se moramo, da smo nova generacija slovenskega naroda. Nagli potek dogodkov ter globoke spremembe v bližnji preteklosti nas postavljajo pred vznemirljivo podobo novega sveta, ki neizogibno prihaja. Redkokdaj je v zgodovini kaka generacija stala pred podobnim prebujenjem, pred tako globokimi spremembami človeštva. To dejstvo zbuja v nas strah pred težko odgovornostjo; istočasno pa nas resnično navdaja z radostjo, ker se zavedamo, da so v naših rokah tako izredne in pomembne možnosti ter naloge.
Radomir Tomič, slovanski sin, eden glavnih voditeljev sedanje čilske vlade, je na svetovnem shodu krščanske demokratske mladine lani v Berlinu dejal: „Zavidam vse tiste, ki imajo danes 20 let; zakaj v njihovih rokah bo prvič v zgodovini možnost uresničenja večletnih, sanj, ki so stare kot človek: podoba sveta v obilju, svobodi in miru.“
Ena najvažnejših značilnosti, ki se kaže v izoblikovanju novega sveta, je dejansko združenje narodov in zedinjenje vsega človeštva. Danes narodi ne živijo več ločeni drug od drugega; 'in po dogodkih tu ali tam po vsej zemeljski obli utriplje ves svet.
Zato je dandanašnji usoda naroda, čeravno tako majhnega kot smo Slovenci, neohhodno in nerazvezljivo združena z usodo vsega človeštva. V prvi svetovni vojni so se naši dedje borili skoro samo j na domačih mejah. V drugi so se Slovenci bili na vseh evropskih frontah ir.
! vratih Azije v Rusiji. Pred dssetimi leti S so se borili na Koreji. Danes pa so ilo-j venski fantje v Južnem Vietnamu. Po-j časi postaja vesoljstvo na nek način last vsega človeštva. In prav zato smo danes vse bolj kot kdaj koli preje vsi ljudje odgovorni za ves svet-
Mi smo soodgovorni za lakoto, ki jo trpi več kot 2/3 naših 'bratov po vsem svetu.
Mi smo soodgovorni, da se milijoni otrok ne belio nikdar seznanili s kulturo, ker so oslabljeni in obsojeni na nevednost in nepismenost.
Janez Jalen
Trop brez zvoncev
Povest
Visoko gnezdo
V dolini si je snežnica razjedala v poledenelo ploskev razhojenega snega ozke, globoke in nerazumljivo zavite strugice, po katerih je odtekala izpod kapev na vrtove in s potov na meje. V nekatere kraje pa se je že razlila na široko, kakor bi se otroci z rekami, katere jim je prinesel Miklavž, igrali povodenj. Za v gore so si pa lovci, ki morajo marsikdaj zaviti z razvoženih potov in pregaženih steza, še vedno obešali krpi je na oprtnike.
Jug je poškropil vasi z dežjem, zalil pota s čobodro, sprožil v gorah nekaj plazov in vrgel nizko v les nov sneg, ki pa je naglo lezel navzgor, kakor hitro ga je obsijalo sonce. Stati sneg se je spet oprijel in ni bilo več nevarnosti za plazove.
Hribarjev Peter ni več zdržal doma. Skrbelo ga je, če mu morda v Lakti plazovi niso odnesli kakšne družinice gamsov in pa — doma mu je venomer prihajala na misel Staretova svatba, razžarjena Jerca in norčavo vihrajoča Vencsljnova brada. Z nikomer izmed obeh se ni kasneje več srečal. Jerci se je že dvakrat umaknil s poti kakor potuljen lisjak. Najbrž ga ni opazila, če ga je pa, naj ga je pa. Hrubečki je Bitenčevo zrnarico že plačal. Kaj posebnega pri gozdarju ni imel opraviti. Da bi ga pa kar tako, zavoljo nekdanjega dobrega poznanja šel obiskat: „Naka!“
Peter se je ustavil pred skalnim zaklonom na gornji strani Pršivce, snel
krplje s hrbta, vrgel spodnjo na tla in nanjo še suknjič, da je sedel na suho. Prižgal si je tobak in puhnil dim proti vedremu nebu. Glasno je pristavil konec k svojemu prejšnjemu tihemu razmišljanju: „Je že vrag, če star srnjak mladico goni. Ampak, če mislita Pe-mec in Jerca —“
V Ogradih se je otočil kamen in se glasno trkljal po meli navzdol. Peter mu je z ušesom in očmi pazno sledil in ni utegnil več ugibati, kaj naj bi bradati Vencelj in mlada Tkalčeva Jerca mislila, še preden se je kamen ustavi;, je Peter dognal, da so ga sprožili gamsi. Stali so na kopnjavi za Debelo skalo. S sedla je bil veter odpihal sneg. Okrog petnajst da jih je, je sodil Peter. Natančno jih pa ni mogel prešteti. So se kozlići preveč stiskali med matere. Peter je zaslišal svarilne žvižge in se ni malo čudil, ko je videl, kako od obeh strani hite gamsi na sedlo.
Radoveden, kaj je tako nenavadno vznemirilo divjad, je dvignil daljnogled k očem. Videl je, kako je stara koza sunila z glavo v sredo tropa slabo odraščenega mladiča, ki se je držal ob strani. Sama pa se je vzpela na zadnje noge in pričela sunkovito zamahovati z roglji. Prav isto so storili tudi vsi drugi odrasli gamsi. S stegnjenimi nogami in z razkrečenimi kremplji se je pognal v gamse orel. Udarjal je z mogočnimi perutnicami po tropu, ki pa se pod udarci ni hotel razkropiti. Odnehati je moral orel. široko je zakrožil nad divjačino in se kmalu spet kakor izstreljena puščica pognal v trop. Tudi
to pot ni uspel, še tretjič je poskusil in bil najbrž sam ranjen; perje je letelo od njsga. Dvignil se je visoko pod nebo, kakor bi se hotel čim bolj ogniti ostrim gamsovim rogljem, in se odpeljal prek Komarče proti Bogatinu.
Gamsi so še dolgo stali tesno stisnjeni za Debelo skalo. Niso se zanesli, da je sovražnik že res odletel. Nazadnje so pa v divjem diru zdrveli po strmini navzdol in se skrili v gosto zaraščenem ruševju.
Peter se ni mogel premagati. Šel je pogledat na kraj spopada. Ni mu bilo žal. Našel je dolgo orlovo pero, ki se pa za klobukom nič kaj prida ni ujemalo s krivcem.
Peter se je spomnil, da bo o orlu lo treba sporočiti Venceljnu. Pritaknila se mu je pa čudna misel, da tisti, ki je zgoraj, kaj malo tvega, če napade onega, ki je spodaj- Če uspe, uspe. če ne, pa odleti, kakor je orel. Gams pa ostane navezan na zemljo, pa čeprav spleza na vrh Triglava- Če je Hrube-čka premotil Jerco, jo pač je: „Kaj mu pa morem? Nič. Kvečjemu kruh lahko izgubim. Toliko pa Tkalčeva vredna ni, če je taka.“ Da pa cn in Jerca pravzaprav še nič dogovorjena nista bila, se pa ni spomnil.
Peter se ni mislil vračati čez Komarčo, pa ga je kar nekaj vleklo v smer, v katero je odletel orel. Počasi se je nameril proti Črnemu jezeru. Zašel je v zamete in si je moral navezali krplje. Hoja ga je utrujala. Sledovi divjadi pa so vse njegove misli priklenili nase.
Pomol na vrhu Komarče je bil kopen. Veter in sonce sta osušila tudi porjavelo travo. Peter je sedel in se zleknil, da je skoraj ležal. Razgledoval se je v globino pod seboj, na senožeti v
Mi smo soodgovorni, da 4/5 človeštva ima kot edino posest lakoto in brezupnost.
Za vse to smo soodgovorni mi, ker smo soodgovorni pred Bogom in pred zgodovino za ves Svetin v to pretresljivo današnje stanje se vpleta prav tako tudi usoda našega naroda. Smo torej neizogibno dediči tega konkretnega, ranjenega, obolelega sveta. V nas so uprte oči vseh tistih, ki še upajo v boljšo bodočnost; mi smo nosilci upanja.
Možno pa je tudi, da s svojo brezbrižnostjo in lagodnostjo pomagamo še v tem stoletju do katastrofe, kakršne še ne pomni človeštvo.
In v tem času mora nova slovenska generacija, katere majhen del smo tudi mi, zavzeti svoje jasno stališče.
Odklanjamo protislovje Vzhod-Zahod; komunizem ali liberalni kapitalizem.
iNaše stališče do komunizma je povsem jasno: prepričani smo, da komunizem ne predstavlja rešitve za človeštvo. Dobro poznamo njegove cilje in njegova pota!
Z enako odločnostjo tudi odklanjamo zainteresirani protikomunizem vseh tistih, ki se borijo samo za svoje egoistične namene. To so tisti, ki bi radi izenačili krščanske vrednote z njih lastno osebno pravdo za nadaljnje izkoriščanje človeka- Dobro se zavedamo, da, je marsikatera borba proti komunizmu le prikrit način za ohranjevanje sedanjega nereda.
Komunizem ni samo zmotna ideologija, ampak tudi gibanje, ki je nastalo in se širi na podlagi socialnih krivic. Tako je dejal nek sodobni filozof, da je komunizem tudi sad neizpolnjenih krščanskih dolžnosti ter da se drži liberalnega egoizma 'kot senca telesa, ki jo povzroča.
Dragi fantje in dekleta! Mnogo je še namreč danes Kajnov na svetu, ki s prezirom stopajo mimo svojega bližnjega, dasi morda dobro vedo, da so oni sami sokrivi njegove nesrečne usode!
In prav tu se pa jasno kaže vsa odgovornost naše generacije; in sicer krščanske mladine.
Vtisniti moramo temu svetu pečat krščanske ljubezni. Le tako bomo mogli preprečiti, da dva bloka ne bosta uničila človeštva!
Pričevanje prave, resnične vere pa ni v besedah, marveč samo v dejanjih, kot smo sinoči videli v predstavi „Krsta pri Savici“.
Dokazati moramo |z lastnim življenjem, da je pravi kristjan — bitje za druge, 'bitje za bližnjega.
Edinole v tem pojmovanju človeka i je rešitev in sreča bodočih rodov in tudi naša rešitev in sreča.
Če tega ne bomo storili, nam bodo upravičeno lahko očitali, da smo samo zgubljali čas.
če te naloge ne bomo izpolnili, potem bo za nas ostal brezpomemben korak, ki so ga napravili naši starši pred
Ukancu in na konec jezera. Mogočno je bobnel niže doli v skalah od talečega . se snega narasli slap Savice.
Petra je grelo zgodnje pomladno j sonce. Lotevala se ga je lenivost. Ho-j telo se mu je zadremati, pa je blisml ! zajček mimo njegovih oči, kakor bi se bil odbil sončni žarek od gledalca. Kljub dokajšnji daljavi je Petrovo oko hitro spazilo na oni strani jezera postavo žandarja. Bajonet se mu je bil zasvetlikal. Slutil je, da je Kranberger, ugotoviti pa tudi z daljnogledom ni mogel.
„O hurdirja,“ se je zdajci začudil Pe- 1 ter. Kar svojim očem ni mogel verjeti, I pa je bilo le res. Iz Pršivce proti Orliščj j je letel orel. V kljunu pa je nesel suho j vejo. Peter se je tesno pritisnil k zemlji ’ in se niti ganiti ni upal, da bi ga ostro-gledi ptič ne opazil. Sledil mu je samo z očmi in še te je na pol priprl. Orel je ostal v previsnih skalah nad Savico.
Nad dve uri je Peter z vrha Komarče opazoval, kako sta orla znašala gnezdo v Orlišče. Razločil je orla od orlice. Vedel je iz knjig, da je samica za spoznanje večja kakor samec. Pozabil je na vse drugo na svetu, tudi na Jerco in Kranbergerja, in bi se ne bil še naveličal, da ga ni pričelo mraziti. Navezal 'si je dereze in odšel po strmini navzdol. Pri Bitenčevem znamenčku se je ustavil. Oskrbeli so ga bili v spomin ponesrečenemu tovarišu lovci. Matevž je bil naslikan v dnu snežnega plazu. Iz rane na obrazu mu je tekla kri- Poleg njega je ležala puška. Iz cevi se je še kadil dim smodnika. Napis pa je pripovedoval, kdaj se je rajni lovec rodil in kdaj ga je naglo in neprevideno doletela smrt. In je prosil, naj kristjan, ki mimo gre, zmoli za rajnega očenaš. Žive pa je svaril-' „V gore greš, če se vrneš, pa ne veš. Kako, da kar nikoli ne pomisliš, kaj te utegne doleteti?“ Peter je pomo-
Lepa hrvaška knjiga
V Zagrebu je izšel novi katoliški koledar sv. Hieronima za leto 1966- ki ga je izdalo Društvo sv. Cirila in Metoda-To je prvič po vojski, ko je smel iziti ta tradicionalni koledar, ki je začel izhajati že leta 1868-
Za nas Slovence je ta izid zanimiv posebno še zato, ker so se okoli njega zbrali sodelavci iz idejnih katoliških krogov, ki jim je dal podlago in osnovo voditelj Slovencev in Hrvatov, škof Anton Mahnič, in na katere sta poznejo imela velik vpliv Janez Evangelist Krek in dr- Anton Korošec.
Urednik Koledarja je dr. Josip Andric, velik prijatelj 'Slovencev in dr. Antona Korošca. Med .drugimi sodeluje s pesmimi tudi dr- Ljubomir Marakovič, eden prvih Mahničevih učencev. Omenja se tudi dr. Peter Rogulja, ki je bil početnik katoliškega gibanja med Hrvati in se je redno udeleževal Krekovih socialnih tečajev na Homcu pri Kamniku.
Poleg veliko hrvatskih katoliških pisateljev sodelujejo tudi Gradiščanski Hrvatje iz Avstrije in prevajalec hrvaških pesmi v lužiško srbščino Nowak.
Med mnogimi lepimi slikami verske vsebine je tudi slika nove cerkve sv. Cirila in Metoda, ki so jo na Oljski gori skupaj postavili razni slovanski narodi in ki so ji finančno pomagali tudi Slovenci.
Ta koledar je znak, da med Hrvati katoliško gibanje, ki ga je začel škof Mahnič in nadaljevali J. E. Krek in Korošec, še ni zamrlo, in da še vedno rodi nove sadove.
P. G-
leti; pred 20 leti so tudi za nas izvolili svobodo!
Če tega ne bomo storili, bomo težko odgovarjali na vprašanje: Kaj ste storili, kaj ste ustvarili v svobodi?
Ako pa bomo trdni in neomahljivi na ■tej naši poti, bomo pa tudi našemu narodu zvesto služili. Kajti zavedajmo S3, da prav gotovo ne bo sreče niti miru tudi za naš narod, dokler bosta na še tako oddaljeni točki sveta vladala krivica in suženjstvo!
To je naša pot!
Prosimo Boga, naj nam pomaga, da jo bomo izhodili do konca!
Sledili so telovaidni nastopi deklet in naraščajnic; oboje so žele za svoje izvajane vaje zasluženo priznanje. Končno so se po predhodnih tekmah posameznih fantovskih skupin pomerili v odbojki še zadnje tri in je pokal za letošnje leto zmagoslavno odnesel s svojo skupino Miha Hirsehegger.
Sledila je pri pogrnjenih mizah in prijetni glasbi prosta zabava.
Letošnji mladinski dnevi so bili dokaz vztrajne ter idealne požrtvovalnosti naše mladine za vzvišene vzore. Naj bi jo Bog spremljal še v novem desetletju z vsem svojim blagoslovom!	Bb
lil za pokojnega, se pokrižal in odšel po ozki stezi v dolino.
Ob strugi Savice se je ustavil. V tolmunu so se postrvi poganjale za hrano. Orlov v višavi pa ni več opazil. Odletela sta najbrž na popoldanski lov. Morebiti pa sta opazila njega in njegovo puško in sta se zbala izdati svoje gnezdišče.
Naenkrat je obstal kakor pribit. Namrščil je obraz in se zagledal v pri-pognjeno mlado bukev, kakor bi jo hotel z očmi odlomiti. Popadla ga je jeza in kri mu je bušila v glavo. Opazil je bil srnjadi nastavljeno zanko, ki vzdigne ujeto žival od tal, da pogine v silnih mukah, če ji ni zadrgnilo vratu. Take zadrge se tudi otrok več ne reši, če ga prime, še odraslemu utegne biti nevarna- Peter je pomislil, da bi se bil skoro sam ujel, in je kar zaškripal z zobmi. Zamikalo ga je, da bi se skril in čakal, kdo pride pogledat, če se je kaj ujelo. Pa mu je hrana že pošla in tudi oblečen ni bil, da bi mogel prebiti noč na prostem. Ni mu kazalo drugače, kakor da je zanko snel in pogledal vsenaokrog, če je še kje nastavljeno, še dve zanki je dobil. Pri drugi je v razmočeni prsti opazil sled moškega čevlja. Natančno je pregledal odtis, ga premeril in preštel žeblje in si zapomn'1 celo oblike posamezne glavice, „če te sedaj to pot ne morem, te pa zalotim drugič, kdor koli,“ je lovec togotno stisnil pesti. „Morebiti te pa sreča pamet in ti bo dovolj današnjega svarila, ko sem ti zanke pobral. Pa ne verjameš.“
Za srnjadjo Peter ni utegnil več oprezovati. Sicer se je pa gotovo umaknila iz zaklonišč, ko je šaril naokrog. Spravil je zanke v oprtnik in se vrnil na razvoženo pot.
(Dalje prihodnjič)
—  -g——i..-.. ll-M L'. ■■"lin. Il J .	M
•	T*»o»-.caaa» ^^k****,.#- v«*«.,
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1967
'	je v tiska
IZŠEL BO V KRATKEM Bogata vsebina je razdeljena na 8 poglavij:
1. NADALJEVANJE doslej najobširnejše in najibolj dokumentarne razprave c boju slovenske manjšine v Mški škofiji na Koroškem za verski pouk otrok v slovenščini. Sestavil dr. Podstenar.
2• POKUMENTI — RAZPRAVE IN PRIČEVANJA: Dr. Rudolf Hanželič — Duhovniki med prvimi žrtvami; V- Arko — p. Placido Cortes; Ignacij Hren — Jlqjfc srečanja z generalom Rupnikom; tR- Tine Debeljak — Zapiski ob robu k dobi pred dvajsetimi leti; dr. Ljubo Sire — Boj za zakonitost; Pavel Fajdiga — Komunistična razbitost; Janez Ovsenik '•— Dva mpža: spomin — zgled-
3.	POLITIČNI CILJI -SLOVENSKEGA NARODA. Nadaljevanje ankete. V Zbor-
niku za leto 1966 je o tem problemu razpravljalo Tl avtorjev. V letošnjem Zborniku jih je 8. Tako bomo imeli 21 razprav o slovenskih političnih ciljih, katerih avtorji pripadajo raznim generacijam, različnim političnim skupinam in strankam, različnim stanovom m pokličem. To bo doslej n$jv§čji isbor razmišljanj o slovenski problematiki.
4.	MISLI I-Ni POGLEDI MLADINE. To je posebno poglavje, ki so ga zbrali in (
uredili slovenski akademiki v izseljenstvu. Iskanje odnosa do domovine, ! problematika dveh generacij. Literarni prispevki.
5.	SLOVENSTVU V ČAST. Tistim, tki jih je doslej predstavil Zbornik, ker so 1
se zaradi svojih izrednih sposobnosti uveljavili v mednarodnem svetu, se/ letos pridružujeta športnik in gornik Dinko Bertoncelj ter zdravnik, znanstvenik v Angliji dr. Jože Jančar.	/-
6.	NAŠI QQRJVIKL dure Sjkvarča opisuje zadnjo slovensko-argentinsko odpravo
na Kontinentalni Rd- Tine Debeljak nji. še pa v članku spominja tragične smrti Tomaža Kralja jn Boža Vivoda.
7- SLOVENSKI DOMQVI V SVETU je letos novo poglavje v Zborniku- Uredil ga je Joško Krošelj ter v njem prikazuje slovenske domove, ki so jih postavili slovenski demokratski izseljenci po drugi svetovni vojni v naslednjih državah: Anglija: London; Argentina: Slovenska hiša v Buenos Airesu ter slovenski domovi v Slovenski vasi, San Justu, Ramos Mejii, San Martinu, Carapachayu, Miramaru, Mendozi, pristava v Castelarju, slovenski počitniški dom v Kordobskih planinah ter Planinski stan v Bari-lpčah. Avstralija: Akcija za postavitev slovenskega doma v Sydneyu; Melbourne: Graditev Baragovega doma, Slomškov dom ter Slovenski dom. Kanada, Toronto: župnijski dvorani pri Mariji Pomagaj in Mariji Brezmadežni, slovenska pristava obeh župnij ter Slovenski dom v Torontu, farne dvorane v Winnipegu, Hamiltonu in Montrealu. Čile. V Santiagu Dom Marije Pomagaj. Francija: Slovenski prostori v Parizu. Venezuela: Priprave za slovenski dom v Caracasu in ZDA: Baragov dom v Clevelandu.
41. RAZGLEDI z opisi življenja in dejavnosti slovenskih izseljencev v svetu, kakor tudi važnih dogodkov v svetu, mimo katerih Zbornik ne more. Omenjamo le razpravo Ijlev. Jureta Rodeta o sklepih zadnjega vatikanskega koncila, Vodovnikov članek o življenju in delu Slovencev na Koroškem, pregleden članek Rov. Jožeta Juraka o kulturnem delu Slovencev na Goriškem in Tržaškem, Lojzeta Ambrožiča st. o dejavnosti' Slovencev v Kanadi, Pavla Fajdiga o zadnjem mednarodnem krščansko-demokratskem kongresu v Limi v Peruju.
Kakor v prejšnjih letih ima tudi Zbornik za leto 1967 dve prilogi: umetniško ter gorniško na finem ilustracijskem papirju.
Zbornik Svobodne Slovenije je že v prednaročilu in predplačilu v Slovenski •hiši, po slovenskih domovih in pri vseh dosedanjih stalnih zaupnikih Zbornika.
V V
VOŠČILA PODJETIJ K SREBRNEMU JUBILEJU „SVOBODNE SLOVENIJE”
A»	. "vPijCV
Splošno mizarstvo
BIPEGRO
Rep. de Chile 3036 T. E. 621-3452 San Justo
Strojna delavnica
Ivan Dimnik
tsssfr
Almeyra 518
Villa Libertad
DRUŠTVENI OGLASNIK
Ponovno prosimo, da dvignejo došla pisma v pisarni društva Zedinjena Slovenija sledeči: ing. Anton Matičič, Franc Zidarič, Jože Kržišnik, Ramon Adas, Maks Jesih.
.Članom Zedinjene Slovenije
Da se uredi prejemanje članskih prispevkov, omogoči in zagotovi točno izpolnjevanje obveznosti društva do članov in preprečijo morebitne zlorabe na škodo skupnosti, je društveni upravni svet sklenil sledeče:
1. Za plačevanje članskih prispevkov se določi rok prvih 15 dni v mesecu- Zato se šteje, da je član, ki 16. dan v mesecu nima poravnanih svojih prispevkov, za tekoči mesec v zaostanku.
0BVS8TILA
Sobota, 3. decembra:
Nastop Slov. folklorne skupine Našega doma v Centro de Cazadores del (Deste, Ttivadavia 15351, Haedo, ob 22.
V	Slov. domu v San Martinu zaključek slov. tečaja in zvečer Miklavževanje
V	Slomškovem domu prihod sv. Miklavža
Nedelja, 4. decembra:
V	Slomškovem domu otvoritev športnih igrišč popoldne.
V	Našem domu o*b 15-30 zaključek šolskega tečaja in prihod sv. Miklavža.
Na Pristavi v Castelarju ob 19 Miklavžev večer.
V	Slov. domu v Carapachayu zvečer Miklavževanje z -bogatim sporedom.
SFZ-jSDO imata v Slovenski hiši Miklavžev večer, nato otvóritev mladinske -knjižnice. Začetek ob 19-
2- Ker mora društvo po dogovoru prijavljati nove zavarovance najkasneje do 20. dne vsakega -meseca, da so kriti od prvega dne naslednjega meseca dalje, ureditev v določenem roku ne daje pravice do zavarovalnine za tekoči mesec, če pa se prispevki plačajo po 15. dnevu v mesecu, član ni jerit niti še ves naslednji mesec.
3. -Članom, ki so v zaostanku s plačilom svojih obveznosti več kot eno leto, pa hočejo zaradi bolezni urediti svoje obveznosti do društva, lahko izvršni odbor sprejem plačila odkloni- če se plačilo sprejme1,1 je treba takega člana opozoriti, da društvo ne -bo odgovorno, če zavarovalnica zaradi te okolnosti člana Nedelja, 11. decembra:
Pondeljek, 5. decembra:
V Slovenski vasi Miklavžev večer ob 20 namenjen najmlajšim, (brez peklenščka, toda s številnim spremstvom!
Četrtek, 8. decembra :
SDO-SFZ Proslava Brezmadežne ob
19	na Ramón Falconu.
Sobota, 10. decembra:
Gallus: Večer Marijinih pesmi ob
20	v Slovenski hiši.
ne bi sprejela ali v smrtnem .primeru ne izplačala' zavarovalnine. Pò prvem stavku tega člena lahko ravna izvršni odbor tudi z vsemi člani nad 60 let starosti.
4.	Posmrtnina in zavarovalnina se izplačata .kpristniku, ki ga je določil .Član- Če tega nij pa se izplača tistemu,
Jki je plačal pogreb i-n se o tern izkaže-
5.	Zavarovalnina se izplača šele potem, -ko društvo prejme od zavarovalnice ,odgqvarjajoči znesek. Za ta namen pa »sme izvršni odbor zahtevati od uprav’-kčencev, da predložijo po sodišču legalizirano potrdilo o ^nirti in zdravniško . spričevalo, katerega obrazec dvignejo v j
^društveni pisarni.
Izvršni odbor društva ponovno nujno f
prosi vse članice in člane, naj redno pia- j KNJIGE, P^LOŠČE^Ils^DIAPOZITIVE čpjejo svoje obveznosti do društva, ker i v društvo ne more iz drugih skladov za-j J lagati za zavarovalne prispevke. Da se preprečijo težave in celo morebitne nevšečnosti, če bi društvo moralo zaradi, ^ neplačevanja kak,ega plana pri zavaro-
SFZ-SDO po sv. maši ob 7.30 v Slovenski hiši izlet-
V	Slov. domu v San Martinu po slov. sv. maši občni zbor.
V	Slovenski hiši ob 19: Gallus: Večer Marijinih pesmi.
Sobota, 17. decembra:
V	Našem doniu v San Justu ob 21
kulturni večer Ob 60-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča, nato predvajanje barvnega filma o desetletnem jubileju Našega doma.
valnici odjaviti, se priporoča, da se članarina plačuje vsaj za tri mesece vnaprej.
Šolske potrebščine . igrače - darila
Jože šeme
Avd-a. de Mayo 2414 San Justo T. E. 621-1242
Slovensko kovinsko podjetje
(Establecimientos metalürgicos eslovenos)
čestita Svobodni Sloveniji ob njeni 25-letnici
in vabi rojake k vpisu delnic Pripravljalni odbor - Slovenska vas
železostrugarstvo
Tone Rovan
Arrieta 3738
San Justo
Stavbenika
Franc Lobnik	Janez	Jereb
Giiemes 150	Sarandi 3312
San Martin	San Justo
Prov. Buenos Aires T. E. 621-2006
Svobodni -Sloveniji želi, da bi naslednji jubilej obhajala že v svobodni domovini Brivnica in perfumerija
„Los Alpes“
Drysdale 3535	Carapachay
Uruguay
IZ SLOVENIJE Simon Rajer 743, 5. nadstr., pis. 506 9—12	15—18
POČITNIŠKI DOM
v Cord-obskih gorah bo za družine odprt od 12. januarja do konca februarja. Kdor si želi oddiha v gorskem zraku, naj se javi priporočeno čim prej na -naslov: Hanželič Rudolf, San Esteban, Sierras de Cordoba. Družine naj javijo število in starost otrok ter če . žele eno ali več sob- Neprijavljeni in ne vnaprej sprejeti ne bodo dobili prostora, pa naj prinesejo s seboj še toliko priporočil. — Nadrobnejša pojasnila daj-e po dobroti Dušnopastirska pisarna.
PO »POSTNEM SVETO
Nogometni prvak Jugoslavije: novosadska Vojvodina je v torek, 15. novembra, v prvi tekmi v os-mini finala za evropski pokal premagala madridski Real Madrid s 3:1. Dva gola sta padla iz enajstmetrovke; za Vojvodino je enajstmetrovko streljal njen vratar Pantelič-
Ljubljanska Olimpija -bo skoro gotovo osvojila naslov državnega prvaka v košaiki. V li£i: igča 12 ekip; po trinajstem kolu je Olimpija imela 6 točk naskoka pred Crveno zvezdo. Do tedaj je Olimpija izgubila samo eno tekmo.
Na svetovnem odbojkarskem prvenstvu, ki je bilo septembra v Pragi/ je jugoslovanska ekipa prišla v finalno tekmovanje. V prvi skupini se je namreč uvrstila na drugo mesto za ČSSR, tretje mesto pa je zasedla Kitajska.
Na evropskem lahkoatletskem prvenstvu je Vera Nikolič iz ćuprije priborila Jugoslaviji zlato medaljo. Postala je evropsk-a prvakinja v teku na 800 m v ! času 2,02,8.
Do tega evropskega prvenstva so jugoslovanski iahkoatleti prejeli le srebrne medalje: Segedin v Bruslju 1. I960 na 3000 m zapreke, Stanko Lorger 1958 v Stockholmu na 110 m ovire in Gere-jeva v Beogradu 1962 v skoku v višino.
Letošnje prvenstvo v Budimpešti je bilo uspešno za tekmovalce Vzh. Nemčije, ki je dobila 8 zlatih, 3 trebrne in 6 bronastih; sledi ji 'Poljska s 7, 5, 3-Za Sovjete pa pomeni 6, 7, 7 pcecejštn neuspeh. Francija je dobila 4, 3, 7 in Bolgarija eno zlato in eno srebrno, ĆSSR in Jugoslavija po eno zlato, Belgija eno srebrno in eno zlato; po eno srebrno pa Grčija in Romunija.
Delikatesa
V ester-Maček
Rivadavia 11576 T. E. 64-1063 Liniera
Železobetonsko gradbeno podjetje
KasteliC'leUe-
Vazijuez
Venezuela 333
.
Ramos Mejia
Mizarsko podjetje
MPA
Matevž Potočnik
Descanso 365 — Laprida 364
Ciudadela
Plasticos Tom
Franc Tomazin
Kennedy 564
San Justo
FOTO
Ma rij a u Nuš ktrSič
Fototrgovina — darila
Avda. Julio Roca 1205 Hurlingham
žimnice Triglav
Babnik Stane
Pringles 2923
Trgovina: Mosconi 1450 Lomas del Mirador
Berman Zupan s. a.
Električne napeljave
Vodnik Ciril
Ballesteros 1129	Haedo
Tienda
Casa OI-Ma
Olga Sladič in Slavka Šmalc
Guido Spano y Congreso Lands
Ferreteria
Alpe
Stanko Mehle
Miller y Congreso Lands
Sušnik Jakob
krojač
Avda. General Paz 2329 Lands
Lužofec Janez
krojač
Eguren 2426 Lands
Camiceria Albina
Milan Mažgon
Loubet 3885 Lands
Mirko Kopač
Plegadoreš y tubos para la industria textil
Bragado 1746	Castelar
T. E. 629-7401
Maks Borštnik
t Li. '
Tronador
T. E. 701-7329 Buenos Aires
Stanislav Zupančič
Martillero puhlico nacional
Avda. Corrientes 3284/1 A Cap. Fed. T. E. 88-4178
Quintana 161, San Martin FGBM Prov. Buenos Aires
Muebleria Ezeiza
Luka Milharčič
Ruta Nac. 205
Ezeiza
Muebles Euky
Luka iviilharcič-sin
Avda. 25 de Mayo 136 Carlos Spegazzini FGR
Ruta 205	Km- 43.300
Prov. Buenos Aires
Casa Bizovik
Pavlina L. Korošec
Calle 1 No. 510 Berazategui FGR
Jože Vodnik
gradbenik
Casilla Correo 217 Puerto DeSeado Prov. de Santa Cruz
Slovenska hranilnica
z- z o. z.
Cooperativa de Crédito S- L. O- G. A.
Ltda.
Bme. Mitre 97	Ramos Mejia
T. E. 658- 6574
Industrijske inštalacije
Čarman Peter
Cristiania 2994
Casanova
Fäbrica de tejidos de punto
Kosančič Bogdan
, iìffWfS if' jj	j
Cnel. Lynch 2569	San Justo
T. E. 621-2112
Stavbno mizarstvo - lesna trgovina
Oblak linos.
Almafuerte 3868 . R. O. del Uruguay Prov. Unidas
T. E. 621-1572	San Justo
ENKRAT SAMKRAT NA LETO PROSIMO
ZA SLOVENSKE MISIJONARJE ob tradicionalni misijonski veletombolil
Ali pa smo upravičeni prositi? In ali je pametno, da si nekaj odtrgamo od nst in njim dando? .
Pravzaprav prošnja zanje ne bi bila na mestu. Koncil poudarja, da bi katoličani morali brez vsake propagande in (prošnja vedno stati o<b strani tistim, iki širijo Cerkev in razraščajo naše skupno skrivnostno Telo. A zaenkrat je to šele ideja;. v resnici tudi in pred ysem misijonsko1'delo'Cerkve potrebuje razlaga-gßnja, vzpodbude, dobrega zgleda.
Veselo žrtvujmo
No, bvala Bogu,'Slovencem Velikega Buenos Airesa res ni treba na dolgo in široko razlagati, zakaj je prav, da kaj žrtvujemo za slovenske misijonarje. Vemo, da so ohi naši zastopniki na Kristusovi misijonski fronti in da potrebujejo naše podpore ter: računajo nanjo, zlasti še, ker se jim v domovini sami še daleč ne more organizirati kaka redna misijonska pomoč- Vzbuditi nas k dejanski misijonski žrtvi, to je pa že bolj potrebno. In to je prav ena izmed nalog' (Slovenske misijonske zveze med nami, ki začenja s tem svojo vsakoletno propagandno. akcijo za uspeh bližnje misijonske veletormbole v pomoč vsem slovenskim misijonarjem.
Učinkovita propaganda
Po časopisih bomo s člančiči in oglasi vzpodbujali rojake k sodelovanju pri tej veličastni vsakoletni misijonski akciji. Izdelali bomo velike plakate, da bode po števil. Domovih spominjali nanjo. Organizirali homo razstavo 80 vokvir-jenih podob iz kitajskega življenja, ki bodo vse kot dobitki dajale posebni pečat in dragocenost bodoči misijonski veletomboli. Zlasti pa bomo še bolj na Široko kot doslej izvedli takoimenovano avtomobilsko akcijo, v kateri naši požrtvovalni misijonski sodelavci obiščejo na stotine slovenskih družin po vseh naseljih in jih osebno poprosijo za dobitke ali prispevke zanje in za udeležbo na tomboli, pa tudi že ponudijo tombolske tablice v predprodaji. Rojaki ste že doslej tako lepo sprejemali te misijonske obiskovalce, le tudi letos jih veselo pozdravite in jim olajšajte njih delo S svojo misijonsko velikodušnostjo!
Naš vsakoletni „misijonski čudež“
Zadnja misijonska veletombola je dosegla rekordno pomoč slovenskim misijonarjem: 1.500 dolarjev izkupička smo ‘
1	; c
jim razposlali. Tako je prav, napredovati je treba, saj tudi rojaki na splošno napredujemo kljub vsem težavam! Letos smo si mislili zastaviti skupni cilj 2-000 dolarjev, a nam jé visoko dvignjena cena dolarja prekrižala načrte, zato ostanemo kar pri lanskem cilju, a mu postavimo spredaj pomenljivo besedico „vsaj“... Torej, vsaj 1.500 dolarjev za vsa slovenske misijonarje, to naj bo geslo in hrepenenje nas vseh, ki čutirho Z njih potrebami in prošnjami!
Odprite srce, odprite roke —
misijonarjem
'Rojaki, zdaj se sezona slovenskih prireditev- začenja umirjati, že mislite na konec šolskega leta, pa na počitnice, na svete božične praznike in na novo leto. V vsem tem ozračju naj misijonska misel in žrtev najde mesta v vaših srcih. Le odprite te dni misijonom srce in roke, le odrajtajte sveti Cerkvi ta letni misijonski davek, v hvaležnosti za vse duhovne dobrote, ki ste jih v preteklem letu prejemali, in sploh za ves ‘božji blagoslov! Vsaj mali dèi vaše trinajste plače in tega, kar ste namenili za razne loterije, določite za to božjo loterijo, misijonsko tombolo, ki bo tudi vam rodila lep dobiček pri večnem Plačniku!
Svet Kristusu —- Kristusa svetu!
Slovenska misijonska zveza
SLOV. DOM V SAN MARTINU
Sklep šole
škofa dr. Gregorija Rožmana bo v sobota 3- decembra, ob 16
Miklavževanje
soboto, 3. decembra ob 19
Darila se sprejemajo od 10 dalje v domu
ASA©©
za vse člane in prijatelje doma bo v SOBOTO, 10. DECEMBRA, OB 20 v domu. Prijave in prispevek za asa-do ($ 200,—) sprejema do 8- dec. hišnik g. Pristovnik
NEDELJA, 4. DECEMBRA 1966
mm
«Jaa
©TVORITEV ŠPORTNIH IGRIŠČ
Celodnevna prireditev vseh prijateljev športa
Opoldne na razpolago kosilo
Pri tekmah v odbojki nastopa mladina iz San Justa, San Martina, Morena, Adrogueja in Ramos Mejie
Vsi lepo vabljeni
REDNI OBČNI ZBOR
bo v nedeljo, 11. decembra, ob 9
f
„Gallusove“ plošče. Na razpolago je še nekaj (plošč (78 Rp), izdanih pred 10. leti, s pesmimi: Tam, kjer teče bistra Žila, Oj te mlinar, Triglav, Barčica in Kukavica. Po ceni $ 100— jih lahko dobite, dokler ne poidejo, v Duš-nopastirski pisarni ali pa pri „Gallusu“.
JAVNI NOTAR
Francisco Haul Cascante
Escribano Publico
Pta. baja, ofic. 2
Cartgallo 1642	Buenos Aires
T. E- 35-8827
PORAVNAJTE NAROČNINO! SVOBODNO SLOVENIJO
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Uradne ure od 17—20
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administration: Ramón Falcón 4158,. Buenos Aire»
T. E. 69-9503 .	,
Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775-
	Concesión N* 3224 TARIFA REDUCIDA
Saliatro Nacional da la Prajdadad Intelectual No. 910.387	
Naročnina Svobodne Slovenije za, 1« 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri ljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Že ZDA in Kanado: 12 dolarjev za poši)j*> nje z letalsko pošto, in 8 dolarjev aa pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gràficos Vilko S- R.L., E stado* Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-721»

SDO	SFZ
PROSLAVA
BREZMADEŽNE
• SKUPNA SV. MAŠA 9 MLADINSKA PROSLAVA
ičas: praznik 8. decembra ob 19 Kraj: Slovenska hiša
Vabljeni!
VAŠA VLOGA V SLOVENSKI HRANILNICI KORISTI VAM, KI DOBITE LEPE OBRESTI IN VSEJ SLOVENSKI SKUPNOSTI, KI SE GOSPODARSKO DVIGA TUDI (S POMOČJO VEČ KOT 30 MILIJONOV POSOJIL, KI JIH IMAJO ŠTEVILNI ROJAKI TRENUTNO V SLOVENSKI HRANILNICI. — INFORMIRAJTE SE O NAŠEM DELU V URADNIH URAH OB SOBOTAH OD 16—20 IN OB TORKIH OD 18—20 V NAŠI PISARNI BME. MITRE 97 — RAMOS MEJIA — T. E. 658-6574 (eno kvadro od železniške postaje)

mmmmommmmmammmnmmmm'
Zaključek šole in prihod sv. Miklavža
v Našem domu v San Justu
bo v nedeljo, 4. decembra ob 15,30. Miklavžev odposlanec pa bo v Našem domu že po slov. sv. maši in od 14,30 dalje.
Lepo vabljeni!
GALLUS
VAS VABI NA
VEČER MARIJINIH PESMI
v soboto 10. decembra ob 20. uri in v nedeljo 11. decembra ob 19 uri.
Dvorana Slovenske hiše, RAMON L. FALCON 4158
Vstopnice po $ 200.— in ? 150.— so v (predprodaji.
OSKRBITE SI JIH ČIMPREJ!
16. MISIJONSKA VELETOMBOLA
S. JANUARJA 1967 V ATENE© D©N ROSE© V RAM®§ MEJII
SRČNO VABFJENI VSI ROJAKI, da požrtvovalne sodelujete! Naj se tudi to pot ponovi „misijonski čudež“ Slovencev v Argentimi: Z združenimi močmi vsaj 1.5®0 dolarjev za vse slovenske misij® star je!
SLOVENSKA MISIJONSKA ZVEZA
Iz domovine je prispela žalostna vest, da je v 73 letu starosti nenadoma preminula naša zlata mama, gospa
Luizu Hribernik roj. Luurenčič
vdova po tovarnarju
Vsi, ki so jo poznali, se bodo spominjali njenega blagega značaja in 'velike dobrote.
Neutolažljive hčerke Marta, Vida, Silva in sin Miloš Zetje Adv. Eduardo Fosco, Branko Tomšič, ing. Jože Šturm Vnuka: Mihec in Marta
Buenos Aires, Pavia, Ljubljana
■ E-E E E S E E K n
NAŠI
MLADINI
Urejuje: MARTIN MIZERIT
Leto III.
Štev. 24
TO MORAŠ VEDETI!
Mirko je „brihten“ fantič. V argentinski šoli ga zelo hvalijo in tudi v slovenskem tečaju je med prvimi. Kajpak: Mirko rad bere in kar prebere tudi dobro premisli. In če česa ne razume, vpraša.
Tako me je oni dan vprašal: „Tisto „Leto III.“ v Naši mladini' pomeni, da ta oddelek izhaja že tretje leto, kajne?“
„Seveda! To je menda dovolj jasno!“
„Že! Že! Ali tam na naslovni strani „Svobodne Slovenije“ piše: „Leto XXV. (19)“. Tega ne razumem. Očka mi je nekoč dejal, da ni še niti 20 let v Argentini. Pa da so tedaj začeli tiskati ta časopis. Kako bi potem „Svobodna Slovenija“ izhajala že 25 let?“
„Čakaj, ti bom to zadevo jaz razložil.
V začetku diruge svetovne vojne leta 19H so Nemci in Italijani zasedli Slovenijo in si jo razdelili. Časopise so ■— vsaj Italijani — Slovencem še pustili. Ali pisati so morali samo to, kar je bilo Italijanom všeč. Nič o tem, da smo Slovenci svoboden narod in da hočemo biti svobodni v svoji domovini. Zato so rodoljubni izobraženci ustanovili nov časopis — „Svobodno Slovenijo“. Vidiš, letos mineva ravno 25 let, odkar je prvič izšel ta časopis. Zato tisto „Leto XXV.“ pod naslovom.
List so seveda morali tiskati na skrivaj. Prav tako so ga morali naskrivaj dajati ljudem, da so ga brali. Trdo, težko in nevarno je bilo to delo — ali zavedni Slovenci se tega niso strašili. Vztrajno so z listom vzbujali v poštenih Slovencih narodno zavest in slovenski ponos. Odkrivali so tudi komunistične laži, s katerimi so komunisti slepili naš narod.“
Mirko me je gledal, gledal. Res ni o tem še ničesar slišal.
Nadaljeval sem: „Ko se je leta 19U5 končala vojna, so komunisti zasedli Slovenijo. Protikomunistični Slovenci so se umaknili iz Slovenije in leta 19U7 se je začelo izseljevanje preko morja — tudi v Argentino. Tu so nato isti rodoljubni Slovenci nadaljevali s tiskanjem „Svobodne Slovenije“. Tega je letos 19 let, zato tista številka 19 v oklepaju (19).“
Tako sem razložil Mirku neznanko XXV. (19). Pa sem še dodal: „Rad prebiraj oddthk „Naši mladini“. Ti bo v veliko korist, pouk in razvedrilo. Ko boš pa nekoliko odrasel, prebiraj tudi „Svobodno Slovenijo“. Vredna je tega! Saj še vedno vzbuja v nas narodno zavesi in slovenski ponos in še vedno se vztrajno bori proti brezbožnemu komunizmu!“
Mirko Kunčič:
NOCOJ JE MIKLAVŽEV VEČER
Angeli božji odprli so vrata zlata
in zacingljali: „Cin, cin.“
Spustil po lestvi srebrni na zemljo spečo
se je Miklavž
z vso svojo pisano čudežno srečo.
Tiho, skrivnostno od doma do doma roma.
Roma ?
Vozi se, vozi na zlatih saneh, z njim zbor krilatcev kraguljčki in
smeh.
Juhuhuliu
Pridnim
nosi orehe, medene kolače, f'ge, rožiče in krasne igrače. •—
Šibo pa, hu,
razposajenim bo punčkam, fantičkom parkelj prinesel, pomigal z rožičkom: Bu — bu — bu — bu!
Zg©dha © lilijah
(Konec)
A čudo, čudo nezaslišano!
Gre nekega dne na pokopališče mala grajska hčerka, angel nedolžnosti. Kar
zagleda na stričkovem grobu čudokrasno lilijo, kakršne do tedaj še ni videla nikoli na pokopališču. Nežno prime z drobno roko belo cvetko in nagne k njej zlatolaso glavico. Kar se zavzame še bolj. Zakaj, glej, na vsakem lističu zagleda drobne, z blestečimi črkami vpisane besede.
Hiti po mamico. Grajska gospa pride in se istočasno čudi nenavadni krasoti lilij, še bolj pa ostrmi, ko čita na lističih cvetov z zlatimi črkami vpisane besede: „Ave, Maria... Ave, Maria“
Zbero se vsi grajska In vsi bero zavzeti: „Ave Maria... Ave Maria...“
Glas o čudu' se naglo razširi po deželi. Od blizu in od daleč prihajajo ljudje, strme ogledujejo zlate črke: „Ave, Maria... Ave, Maria!“
Leto za letom je vzbrstela od tedaj iz groba, naravnost iz srca vitezovega, čudokrasna cvetka; leto za letom je oznanjala ljudem vitezovo ljubezen do nebeške Kraljice. Vedno na novo je pozdravljalo srce vitezovo iz globokega, temnega groba nebes in zemlje mogočno Gospo, kakor jo je slavila vitezova duša v svetlih višavah nebeških, kjer je molila in moli vse dni in vse veke nepr. stano:	j
„Ave, Maria... Ave, Maria.-..“
PISAN DROBIŽ ičrkovna uganka
Poglej ga, kavdrača! Mar nisem ptič lep ? Pečenka kot moja je malokatera.
Odreži mi glavo, izpuli mi rep: vsakdanja ostane ti časovna mera.
Besedna uganka
Ko na nebu sonce sije, zvesto spremljam te povsod, zapustim te, ko se skrije; ti greš mirno svojo pot.
Kratka sem še opoldne, dolga, ko na večer gre.
čarobni kvadrat
Namesto krogov napiši črke, da dobiš besede, ki se berejo vodoravno iti navpično enako. Besede pomenijo: OOOO pijača OOO O število OOOO oblika glagola „dreti“ OOOO konec molitev
Reditev ugank v prihodnji številki.
♦ VPRAŠANJA IN ODGOVORI |
%Kdo je bogat?	%
.J Kdor je zadovoljen s svojim. J. iKdo je močan?	♦
Kdor premaga sam sebe. % Kdo je moder?	^
Kdor se vedno uči.	♦
Talmud ^
‘
Rešene uganke iz 23. številke:
Besedna uganka: Petelin — Za črk» gre: Pilat —.pila — Uganka brez besed: kras voda, Adam, Samo.