228. itevilKo.
v uuDiiani, 9 soboto 6 oktobra 19Z3.
Leto LUI.
lzha|a vsak daa popoldne, lsvzd<asi nedelje in praznike.
tnseratl i do 9 petit vnt i 1 D, od 10—15 petit vrst I 1 D 50 p, večji InseraH petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta  3 D; poro1 te- zaroke velikost 15 vrst 30 D; ienitne ponudb? beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se nrlloSi znamka za odgovor
UrTHvništvo „Slov. Naroda" In „Harođiia tiskarn«" iaaaova ulica st 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Oredniitro „3io?   NaroA«'' Saaflova ulica iL S, U nadstropje
Tele'on Stev. 34. Dopise sprejemna le sad^isa^e ln zadostno franfeovans* «ajr   Rokopisov ia na vraća«
Posa?n33T3 it«Vilka:
v lu^oslaviU vsa dn! ©o Din — v Inozemstvu navadna dni Oln 1, nadalje Oln 1*25
„Slovenski Narod" ^elja:					V lcoioutTO
	» L.	oblJanJ	po	pol.i	
	Dfa	144'—	Din	Hi—	Din 264-—
	a	72-—	•	72 —	,    132-—
	t	36'—	»	8cr—	. a?—
1      • •••••»	m	12*—		12*—	. m*-
Pri morebitnem povtlanju se imi daljša naročnina doplačati. Novi naročniki  naj  posliejo v prvič naročnino vedno   S&ST P° nskara'ei, Na <amo pismena naročila brez poetatve denaria se »a moremo ozirati.
Železniška ravnateljstvo v Ljubljano!
Trgovski list je za ta zelo umesten klic napisal vse razloge, ki drže od lonca do kraja. Pravični faktorji jih nikakor ne morejo prezreti ali ovreči. Mi smo že ob raznih prilikah razlagali in utemeljevali na povsem odkritosrčen način to kričečo potrebo. Pa kaj ko pač najlepša beseda, Če naleti na gluha ušesa, ne zaleže in ne doseže ničesar.
Danes hočemo tedaj le poudariti, da se mi najnovejšemu pozivu našega frgovstva za ustanovitev samostojne Jjub'janske direkcije pridružujemo z v?cm naglasom gospodarske potrebe. Snj vendar sedanje razmere združenega slovensko - hrvatskega ozemlja v eni, namreč zagrebški direkciji, zadostno priporočajo in same po sebi utemeljujejo to ljubljansko zahtevo. Če pa se je doslej vedno iskalo in našlo nasprotne Izgovore za nepriliČnost, ne-ppravičenost, je zdaj za tak korak prišla nnjlepŠa prilika s podržavljenjem južne železnice. Odkrito povemo, da si niti mislite ne moremo drugačne ureditve sedanje prehodnje situacije! In če smo že poprej imeli svojo direkcijo in jo izgubili vkljub vsem protestom, je sedaj sploh in naravnost nemogoča namera, da pride tudi južna železnica Slovenije v zagrebške roke!
Če bi mi Slovenci ne Imeli dosti železniških strokovnjakov vsake vrste, Če bi sedanje razmere ne dokazovale dan na dan očitih slabosti ln škod te n^uVretne kumulacije, če se je dosedaj uveljavljalo preveliko breme posebnih *froškov železniške direkcije v Ljub-llani, so že v trenotku podržavljenja ju*ne železnice vsi ti in vsi drugi pomisleki padli v vodo, padli v Savo. Tn rrav nič jih ni treba več loviti ali zavračati! Omrežje v našem obmejnem In tedaj kočljivejšem ozemlju je -tako obzirno, da v numeričnem, tehničnem, teritorijalnem, strategičnem itd. oziru zasluži svoje vodstvo. In če se pri ureditvi in zasedbi odločilnih mest v Sloveniji ne bode grešilo poleg navade stare, stavimo, da se ohrani južna, odslej državna železnica, vsaj pri nas na sedanji priznani višini, da se namreč Fin prorokovani način ne bode okužila,
pa tudi ostali dosedanji del držav-r'h železnic v S'oveniji nanovo — ozeleni in se otrese vseh tistih zavor in pri rns nepoznanih »wechse!-nov«, ki se po sili znanih razmer vtihotapJjajo na jezo in protest naših strokovnjakov z zdo malimi izjemami. Pa ne samo to!
Še krepkejše lahko nastopamo s svojo železničarsko samozavestjo! Če se uredijo vprašanja personala, njegovih plač, železniškega materijala, zlasti vagonov, na zgo1]' pameten in ne na kak drug način, potem bodete južnejši kraji in železničarji lahko gledali in videli, kako je treba ravnati in poslova M v železničarski stroki, katero ml Slovenci razumemo še vedno prav temeljito, kakor smo jo razumeli ob prevratu. In
če nas v tem našem poslovanju hočete posnemati zlasti tedaj, ko se naša splošna ureditev po ustanovitvi samostojne ljubljanske direkcije izvede tn spopolni, si bodete kaj lahko vzeli naš obrat, naš sistem, našo točnost, sigurnost in recimo tudi nedostopnost v vsakem oziru za bod rimi vzgled sebi v korist, ceM državi pa v čast ln gospodarski ponos. Dr. K. V.
jeziku. Končno je predlagal nezaupnico vlad!.
Večina je odklon H a predlog posl. Sretenoviča ter prešla na dnevni red. Nato se je seja zaključila ob 11.30 ter napovedala za danes ob 9. dopoldne.
T
sle:
.a poročna
Narodna skupščina.
Interpelacija poslanca Puclja.
Debata o
— Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Včerajšnja seja narodne skupščine se je pričela ob 9.45 dopoldne. Prosvetni minister je predloži! narodni skupščini zakonski predlog o ukinitvi pedagoške šole v Zagrebu. Verifikacijski odbor je poslal poročilo, po katerem vstopi v narodno skupščino kot poslanec dr. Nikola S u b o 11 č iz Šibenika na mesto od-stopivšega poslanca Uroša Desnice. — Predsednik Jovanovič je odgovoril na vprašanje zemljoradnika posl. Dimitri-jeviča, zakaj še ni imel odbor za eks-propriacijo še nobene seje, da je bil predsednik odbora Ojuričič istočasno tudi predsednik zakonodajnega odbora, zaradi česar ni mogel delati obenem v odborih. Tste težkoče so tudi n. pr. v odboru za konvencije, sklenjene z Avstrijo. Zato bo predsednik skrbel, da se nekateri odbori prcosnuieio v svrho Čim hitre;šega poslovan;a.
Na dnevni red je prišla za tem interpelacija ministra Puclja na ministra za pravosodje. Posl. Ivan Puceij je utemeljeval svoio interpelaciio z dne 3. Junija t. 1., v kateri navaja, da sta d^šla 14. junra dva orožnika z občinskim predstojnikom v n'egovo stanovanje ter izvršili hišno preiskavo zaradi članka, ki je izšel v »Kmetijskem listu«. Njegovi soprogi ni povelmik orožnikov izročil nobenega pismenega odloka o tem in tudi po končanj preiskavi nobenega spričevala o izidu. S tem sta bila kršena člena 17. in 88. ustave, ki Jamčita poslancem imuniteto.
Minister za pravosodje dr. Peric je izjavil, da je pritožba posl. Puclia upravičena, v kolikor se tiče Člena 17. ustave, ki govori o pisemski tajnosti. Zahteva! bo, da se odgovorne osebe kaznu'ejo.
Posl. Puceij se z odgovorom ni zadovoljil in je pozval skupščino, nai se izjavi o zadavi, ker je bil kršen tudi člen 88. ustave. Razprave so se udeležili po-
— Za imuniteto poslancev. — tihotapstvu,
slanci Kremžar, Markovlč, Lazlć In Hrasnica, ki so obsojali slučaj kršenja imunitete. Radikalni posl. Tljaševlć je naglaŠal, da je Pucell dobo z ministrovim odgovorom popolno zadoščenje ter je predlagal prehod na dnevni red.
Zemljoradnik Vola Lazlć Je opozarja! na slučaj posl. Kokanovića v Savskem mostu, ki so ga oblasti vrgle iz pisarne. Nato je govoril posl. Koka-novSČ, k! je izjavil, da zaradi svojega slučaja zato ni interpeliral ministra, ker je vedel, da se ne bo ničesar ukrenilo, vsled česar bo tudi v bodočih podobnih slučajih sam obračunal
Po odmoru 10 minut Je posl. Dušan D i m i t r i j e v i č naglasa!, da je bila s hišno preiskavo pri posl. Puclju kršena imuniteta in je zahteva! od ministra za pravosodje potrebnih ukrepov za zaščito poslanske Imunitete in spoštovanja člena 88. ustave. Končno ie predlagal prehod na dne\ ni red. Minister za pravosodje je sprejel to utemeljitev, na kar je večina odobrila prehod na dnevni red.
Za tem se je razprav*'a1 o o interpelaciji posl. Nikole Sretenoviča na finančnega ministra v zadevi sestre džemiictskega poslanca Kenana Zlje. ki je bila aretirana zaradi fihotaptsva 1200 kilogramov svlK- iz 3osne ter obsojena na gVbo 10 000 đfnarjev. V*!ed posredovanja posl. Kenana Zije je generalna direkcija carin razveljavila obsodbo in oprostila njegovo sestro globe.
Finančni minister dr. S t o j a d i -novic je odgovoril, da Je generalna direkcHa dognala, da nI šlo v tem slučaju za tihotapstva temveč' za nepravilno napoved. Posl. Sretenovfč se z odgovorom ministra ni zadovoljil in zahteval, da se iz-eče vladi nezaupnica. V debati ;e posl. dr. Žebot zahteval, naj L»i se v Sloveniji pri carinarnicah nastavljali tudi Slovenci in naj bi se prebivalstvo poučilo o carinskih postavah v lastnem
— Beograd. 5. oktobra, (Izv.) »Tribuna« poroča, da bo narodna skupščina do 10. t. m. rešila vse zakonske predloge, ki so bili določeni z? izredno zasedanja. Skupščina se bo odgodila nato do 20. t. m., ko se prične re^rn *a»*da-nje.
Pl
00-sjanja g n
— Beograd, 5, oktobra. (Izv.) O pogajan.-ih z Italijo glede reškega vprašanja se ne doznava ničesar točnega. Zunanji minister dr. Ninčič ne daje nobenih pojasnil, češ da je zadeva šc v t ku In da se ni zgodila nobena važna iz-prememba. Ali stojimo tudi še nadalie na podlagi rapallske pogodbe. V kratkem povabi zunanji minister zastopnike tiska, katerim bo označil položai reškega vprašanja. Ker je Društvo narodov dovršilo najvažnejša posle, se naša delegacija vrne iz ženeve v Beograd.
— Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Reško vprašanje in z njo vprašanje luke Baroša in Delte bo po sodbi raznih političnih krogov v kratkem likvidirano. Naša vlada ne bo odstopila od rapallske pogodbe. Italijanski odpravnik Sumonte je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom dr. NineiČem, v katerem se je in-
žkem vnrašajiiu
formiraj za ukrepe na?e vlad« v svrho določitve načina za rešitev reškega vprašanja. Italijanski odpravnik je skuša! prepričati našo vlado, da bi bilo najbolje ako so pogajanja nadaljujejo na podlagi italijanskih predlogov, po katerih bi se Izvršila gotova poprava mei
— Beograd. 5. oktobra. (Izv.) Včeraj ob 11. dopoldne je cosetil zunanjega ministra dr. Ninčiča ameriški poslanik Lodge, Istočasno je bH pri pomočniku zunanjega mmist-a Gavrilovlču angleški pcs^rA" Young. Oba poslanika ?ta se zanimala za vprašanja, o katerih so sedaj razpravlja v mednarodni politiki, ter sta zahtevala pojasnila o stanju pogajanj med našo drŽavo m Italija.
— Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Snucl ;e bil zunanji minister dr. Ninčič na dvoru ter je ob tej priliki poročal kralju Aleksandru o zunanji politiki
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
— Beograd, 5. oktobra (Tzv.) Po sej! narodne sScnpKbia se Je sestal ministrski svet, k.! je razpravlja? o najr.ovei$fh vprašanjih, kf s? na dnevnem redu, rredvsem o natfcljrterr? delu narodne ađmpŽČiue. Dal/e časa Je razpravljal tud! o zakonskem predlogu l :ube Davtdovlća glede priznanja zaslug voivcrdorna Putniku !n Mišiću. Ministrski predsednik Pz¥6 le Iz^c!,?! poseben predlog, po katerem se za np.rcdne b.irce postav! pesebn poslopje z imenom »Hram osvobodite'jev«. To poslopje bi bilo zsra-ieno v ob*!k: nnnt^ona, v kaierem bi M!a n-3 Jcnmenftfh r^čah vrezana Imena zn-sfttžtifh drravmkov In padHh vojakov srbske voiske od L 1914. do 191 S. Ta načrt bo takoi pređ!o?en narodni skupščini In postavljen na drevn! red Še v Izrednem za-sedaniu. Nadnlje je ministrski svet razpravljal o nekaterih Izpremembah zakona o taksah, k! ea finančni minister predloži narodni skupščini O zakonu o centralni upravi ministrski svet ni razpravlja! ter je bf!o sklenjeno, da se počaka v tem pogledu na odločitev radikalnega kluba.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA
— Beograd, 5. oktobra (Izv.) Včeraj popoldne je imet radttcabd klub sejo, na kateri se je razpravljalo o Irprcm^mbsh zakona o taksah. Po ekspozeju Mnančne^a ministra dr. Stojadinovića je bHo sklenie-no, da se kuhanje iganja v prečansklh krajih oprosti taks in da se p!aču}e zanj samo troSartna. Davek na žgranje v Črni-grorf se Izenači z davkom v Srbiji.
Claude Farrere
prevel Miran Jarc:
Giviliziranci.
Roman. 47
In ko jo je zaprosil za roko, mu je ni odmaknila. Tudi ni prekinila njegovih trepetajočih besed. Drhtavica jI je stresla rame in rdečica ji je oblUa
obraz.
On pa je govoril Čisto tiho... celo hibisci, ki so ^klanjali svoje zvedave krone tik njegovih ust, niso slišale njegovega glasu. Tu nI sedel nikak ci-vilizirancc, ki bi se umetno naslajal na novih občutkih. Nedolžne ustnice so jecljale boječo izpoved ... in to je bilo nekaj Še čistejšega kot je poljub, ki ga pritisne mati svojemu otroku na čelo.
»Ah, ta roka,c — komaj se je je upal dotakniti s prsti, »ah, ta roka. kmalu bodo nanjo nataknili z^at prstan. Med temi, ki vas ljubijo, si boste zbrali najnevrednejšega... Ali hočete, ali hočete, da bom ta nevredni Jaz?«
Strašna bojazen mu Je udarjala na sence. Noge so se mu šibile; pokleknil je pred njo.
Ona pa je sopla kot preganjana košuta. Oči je povešala k tlom in strmela je v pesek. Na koncu drevoreda so zaSkripali koraki. Oba sta hipoma skočila.
Upala sta se pogledati drug drugemu v oči. Fierce je razprožil roko: »Selvsette? ...«
Gospodična Svlva Je 5e bolj zardela. Boječe mu je ponudila svojo vlažno ročico in se umaknila x lepim, zmedenim smehljanjem.
ttibiseovi grmi so a e oklenili njeno bele obleke.
Zašcpetala je:
»Ce bo mama hotela .. .€
XIX.
Naslednji dan je bil tako sinji, da si menil, da se smehlja vsem človeškim nadam. Admiral vojvoda Orvilliers-ski je prišel svečano poprosit roko gospodične Selysette Syive za svojega pribočnika, grofa Jakoba Fierce-a.
Gospa Sylva je sedela na vrtu pod bananami. Med hibiscami pa je poslušala vsa prestrašena in zardela Sćlysctte. ki so jo pozvali semkaj. Ko je njena mati privolila, ji je molče stisnila roko.
In izmenjali so obojestranske obl'ube.
Gospodična Sylva Je vsa srečna sprejela ponudbo, da postane gospa Fierce-ova.
Neomajno je zaupala svojemu zaročencu, ki se mu je brez obotavljanja udala In zanjo ni bilo nič boljšega in nič trdnejšega kot ljubezen tega plemenitega človeka, ki ga je tako visoko spoštovala in ga ljubila z vsemi svojimi prijateljskimi čustvi
Se istega večera sta doživela svoj zaročni poljub. Večer se je zelo zavlekel in sedeli so zunaj na verandi, ki jo je prepregala vinska trta. Opolnoči se Je vrnil Fierce peš na speče obrežje. Na modrem obzorju se je odražal »Bavard« z dolgo, črno senco; jademlki, dimniki, mostiči in lestvice so se zavijali v čudno oprodje. Cisto zadaj pa je na arekah pri vzhodnem obrežju visela žoltl mesec ki je sličil čarobni svetiljki.
Fierce je osupel zapazil, da se iz dimnikov križarke dvigajo štirje stolpi dima. Ali so bili vsi kotli zakurjeni? Cemu? Pospešil je korake in že je preskočil ladijski mosUč. Podkrmar mu je za-
stavil pot: pričakoval ga je admiral pri mizi, kjer so se kopičila povelja in poročila.
»Smolo imate, dragi Fierce; takoj odplovemo v Hong-Kong. — Iz Pariza je došio povelje. Nikar ne obupavajte. saj morda ne bo trajalo dalje kot eden ali dva tedna...« Sive brki so trdo presekale mrko, staro obličje, toda v mehkih očeh je sijalo nežno sočutje.
Fierce pa je brez besed zbežal v svojo sobo in se vanjo zaprl.
Stražar na hodniku je čuL kako ie omahnil na posteljo, ki Je zahreščala in tudi nI videl, da bi skozi vetrilno mrežo posijala kaka luč. Fierce je podprl čelo z rokami in premišljeval v tej težko žalostni noči. NI se vlegel spat. Bil Je podoben komaj ozdravelemu vročičnemu bolniku, ki je nenadoma spet začul, kako mu na sence biio nagli udarci slabo zadušene vročice.
Ob šestih zjutraj Je »Bavard« odpluL
XX.
Skuzi zapadni preliv je priplul Bavard v Hong-Kong; njegov vitki trup je rezal vodo, ne da bi jo razvalovai
Množica sampanov in džonk se Je stisnila ob stran, da mu je napravila prostor in trdnjavski topovi so ga pozdravili s streli
Gore so oklepale luko kakor jezero. V tem jeseni so bile videti vse ladje zbrane kot na sestanku in Hong-Kong Je bilo karavansko postajališče med Ameriko in Evropo, 2e pri vhodu so bUe zasidrane vzdolž ob strmi obali jadernlce, ogromni irUadrenik^ natovorjeni z rižem, ki so se
ENOTNOST OPOZICIJE.
— Beograd, 5. oktobra (izv.) Enrn> nost opozicije v narodni skupščini se kaže v Cimdalie bolj določni obliki. Opozicija ne srrfrja samo v splošnih principih, tem* več trdi v podrobnostih. Vršili so se rax< govori med Davldovlčem, dr. Korošcem* dr. Hrasnlco !n Lazicem ter se Je opozld* ja sporazumela v vseh vprašanjih skupne* sa nastopa prorl vladi. Govorilo se Je tudi
0 prihodu Rađićcvrh poslancev v Beograd* vendar pa o tem niso znane podrobnosti
STALIŠČE NEMCEV NAPRAM VLADI.
— n*?ogmi, 5. oktobra (Izv.) NemšlcJ poslanski klub dela energtčno na to, da se i.Tpomijo potroJI spomenice, k! Jo je poslaj svojčas radikalni homogeni vlad! radi pod* pore v parlamentu. Včeraj popoldne je deputacija nemških poslancev posetfla mlnf* stra za prosveto, od katerega je zahtevala, da se Izpolnijo stavljeni pogoji zlasti glede srednjih šol v Vojvodini. Nemci so zahte-vali, naj se v vseh nemških Šolah imenuje p 'eg ravnatelja Se ena oseba, ki bi bila caiSTce narodnosti. To bi bil! podrrvnate-!fi, ki bf vršili tudi upravne posle, Nemd so doblH, kar so zahtevali. S tem se Je po* ležaj vlade ojsčfl, ker bodo Nemci tudi nadalje podpirali rađTkalno homogeno vlado.
CARINSKA MEJA MED ITAUJO IS REKO ODPRAVLJENA.
— Rim, 4. oktobra (Izv.) Listi poroca-| Jo, da je reski guverner general Gfardlno
1 drrr.-.'.! carinsko aiojo med Reko 'n Ia-JV Jo.
njihovi zeleni, rožni, beli ali sinji trupi zrcalili V morju in povzročali pes trobojno«? t impresionistične slike. Za tem so se prikazale ladje s premogom, ki so zdele pri najzunajneiših izkrcališčih. bile so črne kot tinta in tako nizko v vodi, da si opaail 1^ jadrenfke in dimnike. To so bile pred'-iTaie par-rikov; zdaj so je pričenjalo ladjevje kar na debelo, bilo je raztreseno Sirom pristanišča —: grdi in umazani parniki... nekateri so s hrupom odlagali svoje blago na tovorne brode ali pa na dŽonke, po večiri pa so počivali topi in mrtvi kot zapuščene tovarne.
Dele poštne ladje, blesteče kot jahto, so sijalo tu pa tam kot gradovi med temi tovarnami
Bavard je naglo plu! k pristanu, kjer so bile zasidrane vojne ladje; kako ponosito so se vratile druga ob drugI v notranjem delu izkrcališča.
Mimo drseči sampani so udarjali vodo % velikimi vesli. Na prečnih drogih so visela jadra iz bambusa in videl si odurne obraze kitajskih ves!a-Cic z volnimi lasmi, ki so bili posuti s zelenimi dragulji. Okrog nog so se jim po uma*anih tleh valjali žoltl otroci med rttem iu provrejonimi posodami.
Iz te greznico s* zavdafaH s crpe mi s m radi. Toda zdaj, ko so se približeval?, je vsakdo motril samo obalo. Pogorja Monc-Kongu so kakor rastla iz mora; kajti od vsnoija do vrhov Je bU ena sama stena. Na nasprotni s*ranl se je obrežje itop-a}vv\to vzpenjalo v modro verigo, ki se je zlivala z nebom; otok r* je bil strm in navpičen kot žrelo ognjenika: vflo, ki si jih ppaztf na polti-višini. so sličile ptičem, ki gnezdijo na ^čmaa.
SEST?.
»SLOVENSKI     NAROD«   dne C. oktobra 1923.
Itev 228.
Nova nemška vlada.
Koalicijska vlada meščanskih stranic. — Zmaga nemške industrije nad socijalnimi demokrati.
— Berlin, 5. oktobra. (Izv.) Pozno fcvečer je dr. Stresemann sestavil koa-jcijsko vlado meščanskih strank, in si-
&er iz centnima, nemških nacijonali-jtov in nemške ljudske stranke. Nekate-ministrska mesta še niso zasedena in bo lista uradno določila tekom današnjega dne. Državni kancelar in zu-pnji minister je dr. Stresemann, za dr-)avno brambo in notranje zadeve je do-jpčen Gessler, za finance Luther, de-©vno ministrstvo Braun, ministrstvo za fasedeno ozemlje Fuchs. kmetijstvo In erehrana pa Oppen. Večina navedenih ministrov je bila že v prejšnji vladi. — Ccntrurn zastopa Braun, Gessler demokrate, Oppen pa je kot predsednik poljedelske zbornice v zvezi z nemškimi nacijonalci. Socijalni demokrati niso stopili znova v vlado, dasi le dr. Stre-feeman skušal to doseči. Danes bo državni kancelar dr. Stressemann sestavil novo vlado državnemu zboru ter bo v svojem govoru razpravljal najprej o zunanji politiki, nato pa o notranji. Go-
vor, ki ga bo Imel v državnem zboru, Je odobrila še stara vlada predvčerajšnfrm. Sodijo, da vlada ne bo dobila dvetret-jinske večine za pooblastim! zakon.
— Pariz, 4. oktobra. (Izv.) Tukajšnji listi opisujejo demisijo prejšnje dr. Stresemannove vlade in preokret nemške državne politike na desno kot zmago velike industrije proti socijalnim demokratom. Listi pišejo, da pomenja ta demisija pravzaprav zmago Stinnesa v Nemčiji in da ni državna vlada s svojo koalicijo toliko skrbela za koristi Nemčije, kakor pa za koristi Stinnesa.
— Berlin, 4. oktobra. (Izv.) O sestavi nemške vlade je doslej znano, da postane predsednik pruske kmetijske zbornice Oppen minister za prehrano in da prevzame dosedanji minister za prehrano Luther ministrstvo za finance in gospodarstvo. Dr. Gessler in dr. Braun obdržita svoji dosedanji ministrski Ustnici. Kdo postane minister za pravosodje, je še nedoločeno.
Vesli iz Italije.
Bpor v fašistovski stranki se poo šole v Puli. ~* Tečaj »slovenskeg
Mussolinija n
— Rim, 4. oktobra, tlzv.) Spor v fašl-jglovski stranki traja dalje. V G:novl Je PtI-SIo do pretepov In fašistovsk! voditelj dr. Lantini, ki le nasprotnik Izključenega M. Rocce, je oklofutal odvetnika Glrardija, ki Je pristaš M. Rocce. FaSistl v Oenovl so raz-Ideljeni na dva tabora, ki te pobijata med seboj. Napovedanih Je več dvobojev. Mus-a^'.ini Jo prepovedal vsako polemizlraije o fantovski krizi, katero ima rešiti veliki fa-Ssfosvki svet. Za neveljavne bodo progla-ienl vsi sklepi izvrševalnega odbora ln s temi tudi izkljužitev M. Rocce. Veliki svet Izpr^menl ves vodilni ustroj stranke. Stranko bo vedli triumvirat v katerem se bo vr-Sla samo Mu*solinI!eva velja. Triumvirat izdela novo preureditev stranke ali to delo pojele počast izpod rolt. dokler se ne umirijo organizacije po deželi. Gibanje pa se Trevija zelo opasno In morda m* daleč ?as,
Ito faSIzem izgubi svolo dosedanjo odločilno moč.
— Vide«, '4. of tobra. fjzv.7 V stjl Izredne Komisije za furlansko provinco se Je v razpravi o šolan" sprejela na znanje dopustitev tečaja »slovenskega« tehničnega zavoda pri termičnem zavodu v Vidmu; stroški se 'določijo pozneje.
struje. — Triumvirat. — Strojne a« tehničnega zavoda v Vidmu?! e bo v Trst!
— Pma, 4 oktobra. (Izv.) Ministrstvo za vojno mornarico je odredilo, da se premesti v Pulo strojna šola, ki Je bila doslej v SpezlJL
— Trst, X oktobra. (Izv.) Muasolini Je imel priti v Trst dne 4. novembra povodom proslave obletnice odrešitve tržaškega mesta izpod Avstrije. Poslanca Oiunta ln Bančili sta ra ponovno vabila, mil MussoliiM se je zopet Izmuznil in rekel, da takrat mora biti v Rimu radi proslave »neznanega vojaka«, da pa pride v Trst pozneje In lahko po 4. novembru določijo dan za njegov prihod. TržaČanl pa so tega mnenja, da Mussolinija Se dolgo ne bo v Trst. dokUr pač se bo vodila v Rimu proti Julijski krajini kolonijalna politika.
Napad na Italijanske častnike v Tripo-
■h.
— Pita, 5. oktobra. (Tzv.) »Olornale d* Italia« poroča, da je tolpa domačinov v Tripolisti napadla 5tal!«anski tovorni avtomobil s Šestimi častniki. Napadalci so avtomobil razbili, Častnike pa pobili.
Revo!)
*Proti Kemalu in 'Angori. — Za
sultana in Carigrad.
— Carigrad, 4. oktobra (Izv.) V zarJ-trjem Času se Je opažalo med turškim prebivalstvom v Mali Aziji veliko nezadovoljstvo z liberalnim režimom Kemalpaše, ki Je odstranil sultana ter hotel proglasit! re-imbliko. Voditeljem tega gibanja, ki računajo na verski fanatizem turških množic, ja uspelo povzročiti odkrito vstajo proti Vladi v Angori. Kakor znano, je bil narodni skupščini v Angori predložen predlog, S katerim b! se proglasilo popolno odstranjenje sultanov ter proglasila fursTra republika s predsednikom Kemal pašo. Kot prestollca države bi bfla proglašena Angora. Ker je to zelo smel korak liberalizma, ki je po pojmovanju muslimanskega prebivalstva proti odredbam korana, je razumljivo, da je rudi v Kemalov! vojski moralo priti do razdora, zlasti po uboju Sukri be-ja. ki so ga pred časom nbHI sultanovi pristaši. Po sklenjenem miru se je v turških zanožicah pričelo pojavljati gibanje proti jovemu redu In Kemal paši. Akcijo za vzpostavitev sultana rn za ohranitev dosedanje prestolice turške države Carigrada ln ne An zore vodijo turški derviši In učitelji % đervišem Dervenom na čelu. Ko so predvčera*šniem priredili Staroturkl v Tra-pezuntu demonstracijo proti Kemal paši, so nosili v s-prevodu na čela sliko odstavljenega sultana Mehmeda V. ter poživljali prebfvalsivo naj se bori proti ktmallatom, Jri delajo proti koranu ter ne priznavajo kalifata, niti sultana. Demonstracije te Je tt!e!e*na velika množica In se je demonstrantom pridružil tudi en polk vojaštva. Angorska vlada Je takoj odposlala proti Upornikom vojaštvo ter Je došlo med njimi in upornim polkom do hude bitke, kije trajala ved* ur hi v kateri so se vstali ter kemallsti medsebojno decimirall. Podrobnosti o tera spopadu še niso znane, so-dljo pa, da zavzema protfkemallstlcne jr>-banje čimdalje večje dlmenzUt, kar je tembolj verjetno, ker stoje na strani gibanja proti Kemal paši fanatlrlrans množice.
RADIĆ POTUJE V ŽENEVO.
— Beograd, 5. oktobra (Izv.) Kot pozitivno se trdi, da Radi$ odpotuje ▼ ženevo, od koder bo dajal navodila Članom odbora svoje stranke. Splošno mnenje Je, da se nieprovl poslanci ne bodo odloČili brez njepro-reRa odobrenja za prihod v Beograd. V političnih krogih so z zanimanjem zasleduje stališče Svstozarja Prlbl-Cevfča In Ljube Davldovlća o tem vprala-nfu. Demokratski klub s« o tej zadevi nI posvetoval. Klerikalci ln muslimani se strinjajo, da je potreben prihod Radlčevlh poslancev v Beograd, vendar pa so razdeljenega mnenja,   kdaj in koliko članov naj
pride. Muslimani Irlavljajo, da bodo Radi- . - ,   ,        M ...
cevi poslanci vstopili v njihov klub, kt bi Madžarska«, v kateri je baje razžalu se pozneje Imenoval federalistični blok.     I državnega upravitelja, madžarsko drf*>
jo ia
SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE-
— Beograd, 5. oktobra (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke je Imel danes sejo, na kateri se Je v prvi vrsti rovorilo o stališča demokratskega Irluba v bodočem delu parlamenta. Glavni odbor ni sprejel nobenih definitivnih sklepov, ker hoče prej zvedeti zs stališče demokratskega kluba. Zato se bo v nedeljo vršila ponovna seja glavnega odbora. Demokrati so sklenili, da bodo še pred zaključenjem izrednega zasedanja skrbeli za to, da pride na dnevni red njihova Interpelacija o občinskih volitvah v Srbiji. Glede izključitve poslanca ArsIČa, ki se ni udeležil glasovanja proti dvanajstinam, s čemer je indirektno podprl vlado, še ni bil sprejet definitivni sklep. Po nekaterih vesteh namerava glavni odbor predlagati, da se poslanec Trajko Arsič Izključi Iz demokratske stranke.
RAZDELITEV BIVŠEGA AVSTRO - OGRSKEGA BRODOVJA.
— Rim, 4. oktobra (Izv.) V palači Ohlghl sta podpisala ministrski predsednik Mussollnt In nas* poslanik AntonijevIČ besedilo zapisnika o razdelitvi bivšega av-stro,ogrskega brodovja med Italijo in Jugoslavijo.
ITALIJANSKA PODPORA ZA BEGUNCE S KRFA.
— Rim, 4. oktobra (Izv.) Listi porezalo, da je Italijanska vlada nakazala prefektu na Krtu štiri milijone lir za begunce s Krfa ln za družine, katerih člani so bili pobiti pri bombardiranju Krfa.
PRED SKLICANJEM PARLAMENTA ČSR.
— Proga, 4. oktobra (Izv.) V Vladnih krogih se vrše priprave za predstojeća sklicanje parlamenta, ki se sestane bržkone pred določenim časom. Koalicija se zefo zanima za državni proračun, ker Je v zvozi z veffklml potefkocam! v podroCJ« gospodarske in finančno politike. Vlada skuša reducirati Izdatka do minfma. Drugo važno vprašanje je socijalna politika. Sov oijalistlčne stranke menijo, da mora parlament poseči v radarsko stavke. Zato al Isključeno, da bo parlament radi nujnosti rudarskega problema sklican takoj ko bodo končane vst predpriprave ln as glede na odrejeni rok. Zunanji minister dr. Benel so Jo povrnil v Prago In bo poročal vladi in vladnim strankam o uspehih svojega W-vanJa v Ženevi.__
r» Tiralica za madžarskim socialistom. Budlmpeštansko državno pravd-ništvo je Izdalo za socialističnim voditeljem Garamy-jem tiralico. Uvedeno je kazensko postopanje proti njemu radi  njegove  knjige »Revolucionarna
Politične vesti. !
x MIhov! argumenti. »Jutrovci« so zelo nezadovoljni. Pravijo, da sedaj naša država »ljudem z živega telesa kožo trgac Ker bi s to frazo radi počastili svoj novinarski posel ln dokazali neupravičenost novega tiskovnega zakona. Jo na drugem mestu iste notice ponavljajo, rekoč, da vlada »deva iz kože državljane od Triglava do Bitolja, zlasti pa prečanske« (seveda v prvi vrsti demokratske aspirante na ministrske stolčke!). Zakaj taka pikra pisava? Ker g. V. Jankovfc preganja železničarje, ker »minister socijalne politike atakira invalide ter prikrajšuje tudi vdove in sirote padlih vojnikove, ker je »vlada zapravila Rekoč, ker »Jutro« ni zadovoljno z velikanskimi ter krivičnimi davčnimi poviški, ker ne soglaša s povišanjem železniških tarifov itd. Koliko spekulacije na dnevnega bralca in na tisti semper aliquid haeret! »Jutro« pobija preganjanje železničarjev, ko je prejšnja leta zahtevalo najodurnejši policijski režim, ki je onemogočilo vsako stavko, ki je z demokratsko stranko uzakonilo prosluli zakon za zaščito drŽave. »Jutro« se zgraža zaradi Invalidov in sirot, potem ko sta mladinska eksponenta dve leti sedela na stolcu socijalnega ministrstva in namesto definitivne rešitve invalidnega in sirotlnskega vprašanja vlekla te nesrečnike prosto za nos. »Jutro« obžaluje penzijoniranje oficirjev, dasi so te dni Izneseni očitki dovolj jasno pokazali, kdo Je glavni krivec beograd-skega nezaupanja do prečanskih oficirjev. »Jutro« toži zaradi redukcije urad-niStva, ko je znano, kakšno partizansko korupcijo so uganjali demokrati, predlagajoč celo ključ 9 : 7, s katerim naj bi si delili z bivšimi zavezniki absolutno oblast nad vsem državnim uradništvom. »Jutro« se zgraža zaradi povišanja železniških tarif (v ostalih državah so +e tarife dražje od naših (celo v Avstriji), in v zagrebški »Novi Evropi« dokazuje uradnik Slavenske banke dr. I. Belin, da so povišanja bila pravična. »Jutro« operira z obrabljeno frazo o »previsokih davkih«, dasi je splošno priznano, da država mora imeti dohodke, ako hoče živeti, plačevati uradništvo in uravnati svoj proračun. »Jutro« Ia2s o prodaji Peke itd. itd. »Jutro« je nizko padlo, da se je ponižalo do navadnega bul-vardnega žurnala. Še »Slovenec« in »Straža« ne pišeta več tako lažnivo in defetistično, kakor dela sedaj mladinski organi Slaba moralna kvalifikacija za njegove gospodarje!
— Hrvatsko - srbska koalicija se snuje na Hrvatskem, »Pravda« pcro3a, da bi se osnovala stara hrvatsko-srbska koalicija- Kako si list stvar predstavlja, ne pove. Pravi samo, da ima pri tej akciji svoje prste vmes vlada, ki zasleduje s to akcijo zgolj ta cilj, da škoduje demokratski stranki. Mnenja smo, da bi bilo samo v interesu države, ako bi se na Hrvatskem mogla ustanoviti slična politična organizacija, kakor je bila hrvatsko - srbska koalicija, vendar pa dvomimo, da bi bilo to mogoče v danih razmerah, če tudi bi to akcijo vzela v svoje roke vlada.
— Nesrečni ljudje so postali gospodje okoli »Jutra«, e-dkar so zašli v »izjemno duševno stanje« nezadovoljnosti in morajo vzroke tega stanja v svojem listu »opetovano« analizirati. Torej sodobni razvoj od materijalizma do kulture je potrkal tudi na »Jutrova« vrata in gospodje se sedaj branijo z notranjo analizo duševnih stanj. Želimo početju lep napredek, odrešitev z zaključnim kesom in pokoro ne bo izostala ...
Pogfavje b načelih". »Jufro« Je parkraf mešalo zagrebški kongres, ustavo, tri narode itd., da odvrne javnost od spoznanja, da Je samo brez načel In da se sedaj nahaja v banditski opoziciji do vsega, kar ljubi državo In jI hoče boljšo bodočnost, samo ker mladini ne grejejo vladnih stolčkov. Pridno sekundira Priblčeviču, ki venomer kriči, naj ga puste v vlado. Kako drugačna je struja Davidovima, ki zagovarja nesebične cilje sprave med demokratsko stranko in federalizmom ln ki bi rad na takšni podlagi strmoglavil radikalno vTado! Kako ogaben je napram takemu, sicer nepravilnemu, vendar možatemu stališču »Jutrov« egoizem, H se smeje vsaki načelnost! In poštenosti in hoče vladne jasli !n nič drugega!
wm O Btnetevl Izvolitvi v svet Din* Ura aarodov pile »Petit Parisien«: Izvolitev dr. Benela pomeni pravično priznanje njegovega za evropski mir storjenega delovanja. V Društvu narodov je Igral dr. Benei zelo ugodno vlogo v ▼aeh delikatnih urah. Niesovo delovanje se nj izražalo v govorih, marveč v diskretnih Intervenci'ah in v praktičnih, koristnih nasvetih. Dr. Beneševa Je zasluga. In sfeer morda boli njegova kakor kateregakoli drugega, da Je Dru-Itvo narodov izvršilo v Srednji Evropi konstruktivno delo, ki mu napravila čast. Tudi ženevski Usti komentirajo dr. Beneševo izvolitev jelo povoljno._
SPOMINJAJTE SETDRUŽBE
^YJc^g^^J^i§To^ _
Gospodi
»odarstvu
—g Za^reblka blagovna borza 4. okto* hra. Na produkti vni borzi notira jo: PSeni* ca 79/80 kg, baška postaja, denar 350, blago 357.50, 100 % zdrava, baška poataja, ponud* ba 265, rešet&ni bosanski cves, Prijedor, po* nudba 230, rešetani, slavonski, Zagreb ponudba 260, baška moka, baza »0« Topola, denar 570, blago 575, baška moka, solo »O« po vzorcu, aZgreb, 1 vaji 58730, pSenični otrobi, jutene vreče, Zagreb, ponudba 160. Tendenca mlačnejša.
—g Novosadska blagovna borza dne 4 oktobra. Na produktivni borzi notirajo: Baška pšenica, 79S0 ks*. 2%. H vagonov 363.75—360, baška 79/SO kg, 2%, dupl. kasa, 7 va2> 355—360, baška, 73/80 kg, 1—295, 3 vag. 355. bašld Ječmen, 65 kg, 1 vag. 275, baski 68'69 k^. dupl. kasa 270, ba5ka koruza 7 vag. 260—262-50. baška dupl. kasa 3 vag. 257.50—260, baška v storžih 6 va£ 145, ba» Ska za januar dupl. kesa 6 va^. 250. za ja» nuar 5 vag. 225.50, j«nuar»febmar, 5 vag. 255, za ianuar>marcc 2 vag. 232.50, za fe* bruar*marec, 5 vag. 23730, za januar*april, | 100 % kasa. 1 vag. 215, za marec-april 20 { vag. 260—262.50. ra marec*maj 30 vag. 240. pšenična moka. baška *6H* po vzorcu, 5 vag. 350, »6r dapL kasa 1 va«. 340, »7« 2 vag. 320. beli baški fi^ol, dupl. kasa, 1 vag. 350. Tendenca v pšenici slaba, v ostakm neizpremen j ena.
— Sadna lokalna razstava v No-vemmestu. — Ob mnogobrojni udeležbi se je otvorila v soboto dopoldne na grmskl Kmetijski Šoli sadna razstava za novomeški okoliš, ki jo je aranžirala novomeška kmetijska podružnica z marljivim sodelovanjem vsega Grma in zlasti ravnatelja Skallckega. Razstavljeno je mnogo prav lepega, namiznega in gospodarskega sadja iz novomeškega m krškega okraja. Dolenjska voščenke,   kanadke, tafelčke, mešanč-garje. štetince, razne renete in pogačar-je vidiš ta in dobiš po 100—300 Din za 100 kg.   Pa tudi hrušk so ne manjka. Prav lepe in obenem instruktivne skupine vdelanega   ali   vloženega ali za transport  zapakovanega  sadja so postavile Grrnska Šola, posestnik in lekarnar   v   Novem mestu g, Bergmann in graščina Tolstivrh - S t Jernej (J. Ru-dež).   Večje sortimente   pa: graščina Klevevž-Smarjeta   (A. Ulm), graščina Srebmlče - Novomcsto   (Fr. Malasek), graščina Boštanj,   samostana Cisterzi-jancev v Stični in Kartuzijancev v Ple-terjah - Št. Jernej, graščina Vrhovo -št Jernej (Schoepl HeL), Šolsko vodstvo Svibno - Radeče, šolsko vodstvo Šmarjeta ter posestniki Urban?ič Anton — Čatež. Strafnar Fr. — Verdim, profesor Krajec — Kandija; manjše izbore pa več posestnikov iz Podljnbne-ga, V. Loke, Gotne vasi, Lusič itd. Naj-krasnejše sadje so razstavili Kartuzi-jancl. Pokazali so, kaj zmore Dolenjska z umno sadno kulturo. Posamezne hruške  Dielovke, Dekanke, Angulemke, Lektierke, Klerčovke, Pastorovke) so tehtale do M kg, istotako tudi beli ka-bvlli. V nedello je bil cel dan prav Živahen obisk. Dopoldne sta predavala o sadnih vrstah za Dolenjsko strokovnjaka Lap in Humek, popoldne pa o pravilnem gojenju sadjarstva   Kafol. Živahna   sta   bila tudi obisk in kupčija. Dosedaj je dešlo naročil za nad 50 vagonov. Enaka sadna razstava se priredi prih. nedeljo v Metliki za črncmclj-skl okraj. Upajmo, da tudi ta predstava doseže znželjeni uspeli. Fr. Gč.
Kotnra.
RetK^oir Narodnega gladslišča v LJubljani,
DRAMA. Petek 5, okt; Kar hočete Red F Sobota 6. okt.: Smrt mafke Jugovlčev Izv. Nedelja 7. okt: Judli. Izven. Ponedeljek 8. okt: Azazel Red C.
OPERA.
Petek 5. okt.: Alda Izven.
Sobota 6. oktobra: Novela od Stane*:
pečatencl. Red B Nedelja 7. okt.: Zrlnjskl Izven. Ponedeljek 8. okt.: Zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER v Ljubljani.
V soboto, dne 6. oktobra: »ženltev«.
V nedeljo dne 7. oktobra: »ŽenJtev«.
e  e i
<— Repriza *Azazela« je bila proti pre# mljeri, kakor dan proti noči. Z radostjo ugotavljam. In sem bil morda najbolj vzra* doŠčenl posetnik, ko sem cb itVlcpu aktov ploskal. Kaj je pravzaprav ležalo rad prvo predstavo, ml je danes nerazumljivo. Pri reprizi se mi je zdelo, da gledam igro prvi« krat. Tudi so fic marsikaj črtali in zvečine ■rečno. Le konec ni »krajšave prav prenesel In Je zmedlenel na tako dvoumen način, da Je ob padli zavesi na mestu obsedelo vae občinstvo, pričakujoč ie enega prizor*. Gle* de konca bi bilo treba stvar predložiti pisatelju, da ga m oder sam prenaredi ob sveto* vanju oderaklh praktikov, t. j. režMerJa In dramaturga. Konec je rudi ▼ knjigi naj* medlejli in bi potreboval nekega posebnega element«. Pllena o Pre^lovcm delu poseben članek. In al bom tam dovolil o tem ie izpre* govoriti. — Vam. da moje poročilo o prvi predstavi marsikomu nI bilo prijetno. A
Eožrl tem raditetfa povsem miren fe tudi ak pogled sovraSrv«. Toda sTaho ne pošteno dobro. 5© se Jiv«!l fn recenzenti one vrste, k! pretakalo le sladko limonado, ao dokaj Bolj nevarni Kajti občinstvo Mm ne ver* j sme In samo obsodi f^ro dokaj ostreje In drtstlčne.ie. nego *e tako »strašen« kritik. Na i ne hn samohvala, če frrecem. da Ijtidie moje kritike rato prav radi čitalo — vsaj to sem moral re neltetokrnt slikati — ker Imajo zavest, da me vodi stroga volja po objektivnost? In imam tudi instlnkfa za to, aH je kaj nohve!?ti ali nn«p^otno. In menda ga rti ifralea in igralka, da bi mu ne bil že opetovano v izbranih izrazih In tudi super*
taki. ki smatrajo Je to za pravično ln za umevno a*rnoposebL Jaz pa smatram tudi neugodno oceno za enako upravičeno, če Je ootrebna ln če tudi pri takih prilikah rabim pregnantne primere, je to moja pra* vica, kakor pri superlativih in je stvar mo* je ga osebnega sloga. Vem tudi. kaj smemo in moremo zahtevati. Srednjo mero one višine, do katere se je nai oder zadnja leta sistematično dokopal. Ce ta ni dosežena, mi je   dolžnost  »vdaritic  in sakrosanktnosti eseb ne poznam. Lahko je pa vverjen vsak« do,   da imam ob takih prilikah najtcije srce ln trpim vsaj ravnotoliko, kakor pri* zadeti igralci  Ni lahko pisati neljubezni* vosti, ki bodo Jgale v vsakem sluča'u, o ljudeh, ki mi niso storili nič zalega in do katerih nimam niti trohice ner.impatije. — Omenjam ie. da so zlasti vse ghvne vlr^-Skrbinikov Juda zlasti in pa prelepa M dalena Sarićcve prišle pri reprizi vse dru* £*Če do veljave. Tudi Simon Peter (Danile) je govoril z dosti boljšim (globokim) fcla* som. Kar omenim tu o sebi, sem r.a^i^sl zgolj Iz lastne potrebe kot vedno lojaVn človek — da ns bo napačnih LDneaj o mojtij negibih in moji poštenosti. M* Z".
— »Alda« v naSl operi. Danes rvečar točno cb p^l 8. url jK5Je se v opernem s!e-dališ3u na hdvo na Študirana ir. \ t''" novo opremljena Verdijeva opera »Aldac. Pri tej predstavi katero dirigira in re?ira g. ravnatel: Rukavina poje naslovno v!o«o Afde: zri a. ZBcova. Arrrnerls jm*- SfMfOie-va, svečen!co ena Saxova, velikega 5vex-~ nlka Ratnnsa g. Betetto, Radame^a r. e?-menc, Aldlnega očeta Amonasra g. Cvejič, egiptovskega kralja g. Puge!J !n seta g. Moherii. Poleg solistov nastopijo: svečeniki In svečenlce, ministri, vojaki, sufnii la ujetrikf ter narod egiptovski. Dejanje se vrSi v Menfldl m Tebah za časa kralja Ta-raona. Vstopnice prodaja dnevna fcledalU Ska blajrajna v operf.
— V soboto zvečer cb pol 20. se v dru-poleta v opernem c^d?li4ču noviteti
Širclova »Novela od Stanca« ln Blechova komična opera »Zapečatene!«. Obe operi, prav posebm pa Še »Novela od Stanca«. tta Zeli pri premieri absoluten DSpeh, saj J: ć -rolova opera Izvrstno !n d^sedal najvred-< nejle muzikalno delo pri nas izvajane J neslovenske literature. Predstava se vrli za abonma A.
— Goste ranio sospo Mirijo Vere. V nedeljo, ene 7. trn. Igraje v dramskem gV-daK2-u Hobblovo tragedijo »Jud!t«. V naslovni vlord nastopi kot cest jnspa .Marija Vera iz Beograda. Začetek ob osmi tisi rvečer.
— Prellera v drami. V soboto, dne 6. rm. se vprizorl v dramskem glecV'Sča dramska pesnitev Iva Vojnevfca *5mrt murke Jurovlća« v srbohrvatskem jeziku. Majko Igra ga Rogorova. ReZlra g- Rczoc. Začetek ob osmi pri zvečer.
— EarltonJst Robert Prlmofl? kot N!-ko!a fiublo v naši operi. V ne^eUo 7. tm. gostuje v operi barltonist zarrcbfke opera c. R. Primožič In poje naslovno ulof i Zrfnj*kega. O. Primožič, r^d^m tr5a>'<l Slovenec. Je fe ce!o vrsto let član zagrob-§ke opere, kjer poje prve bar!ionske uloge. Z ra-rnlh svoj;h gostovanj Je znan rudi ljubljanskemu občinstvu, Nejgov Bariton se odlikuje po Izredni moči In toplini. Ulogo Zrlnjskega ?teje gospod pevec med svoj? najbo!j5e uloge.
— Koncert Zlkovtjtš kvtrfefo. V aredo zvečer so Z?vovci po dai;Jcm prcslrdkq znova nastopili p^rd lirbljanskim občin* stvom. ki j- vldrlo rojstvo ln spremij;i!o 9, jfivim zanlmanicm napredek tejja (vgWOi jrjfl«) kvartrta do rhnaSnje viioke stonnie. Fovprcčno dobro obiskana TJnionska dvora* na jc podaln primerno akustiko in Zikovcl so mogli pričarati dve uri izbranih trenili občetij. Za uvod so si izbrali d!vno skladbo I. Suka, kvartet, ki ca imenujejo po pravici
divjega, kajti njegova zgradba je tako bizarna, nenavadna in snm^pafina. da spada med najdrznejše proizvode te vrste. Teh« nleV.o le jako tez>a, topot pa je imela Izva* jalce, ki so jo Igrali z lahkotno vervo, mo* rehitl za spoznanje v prelagodnem tempu.
V vsebinskem oziru plavaio njene harmonične postmice v atomalnih strurjab In vpli* vajo blagodejno na človeka, ki so <;a reakci* ionarni trorvokl nasitili do dolgočasnosti. Kliub novi poti manjka Sukovi skladbi srčne vsebine, in vnliva bolj na moreč, kakor pa na čustvo. Skladbo najboljše pred* očimo, ako jo primerjamo petju otroka, kojega živčni sistem smo nadomestili z raz* dranano čutnostjo modernega nevrotika. Sledil je Maurice Ravel a kvartetom, ki je vtvdi moderen«, toda topel In mehak kakor francoska du*a. Njegova harmonika je me« stoma zelo slovanska, prepolna drznih do« misl-kov, ritmično in vsebinsko zanimiva. Zlasti so lepi srednil stavki z zelo pestrimi in čustveno jakimi barvami. Najšibkejši na programu je bil Dvorakov kvartet v as»duru.
V celoti prikazuje ljubke razvoje In tudi i kantilenami je zaloten. Toda oboje nima tiste slovanske sočnosti ln patosa, ki Je ma* čilen za močnejše Dvorakove skladbe. Celo« kupno Izvajanje Zikovcev je bilo hladno« krvno rutinlrano in morebiti se radi tega ni igralo % mogočnim in pazljivim notranjim socutenjem, kakor lani. Prva vijolina nekam preveč tremolira, kar proizvaja često votle glasove In narodne Škripce, Izvajanje In ln» terpretaeija sta bili na visoki umetnlikl stopnji, ki bo tudi priborila ZfVovcem le marsikateri mednarodni uspeh. Zikovcl Ima« jo enotno in zanja značilno umetniško kon# cepciio kvartetne reprodukcije, odtod nji« hova tako hitra mednarodna veljava. E.
— Spored historičnega koncerta, iz* nam prss'^čl * raznih pesmih /to^^vii'* Francije od XII. do XIX. stoletja ebisga politične pesmi, zgodovinske, satirične, fci rlčne, ljubezenske speve In pesmi, ki se vrporsb'jajo prt različnih plesih. V calem je na sporedu 22 pesmi, deloma raznih francoskih skladateljev, delom* ljudskih popevk Te pesmi n^m poje z. \Vf!!am Chvln. tenorist nacljonalnera krmservatrrfja v Parirj; pesrrrf so vezana z primernim po'asnnjo-Č!m besedilom, katereza predava prof. Ln-clen de Hagny. Vse te pesmi, kakor krstVI zgodovinski podatki, so tiskani ns podrobnem vsporedu. ki ss dobiva v predprodaj!. Koncert st vt5I v ponedeljek, dna 8. rm. cb 8. url iviier v dvorani H i harmonične družba ter so vstopnice v predprodajl ^
Siev. TI
»SLOVENSKI   NA!?O0«  dne 6 oktobra 1923.
Stran 3.
Dnevne vestL
V Ljubljanu dne
Odličen angleški diplomat v Ljubljani*
V Ljubljano je prispel kot gost bivšega pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja g. Charles V o p 1 č k a, bivši ameriški poslanik na Balkanu, ki je imel svoj sedež v Bukarešti
G. Vopička je bil kot zaupnik prezi-denta imenovan za ameriškega poslanika, ki je bil akreditiran obenem na dvoru v Bukarešti, v Sofiji in Beogradu. Poslali so ga na to velevažno mesto zato, ker je kot rojen Ceh izmed vseh ameriških diplomatov najbolje poznal razmere na Balkanu ter bil za svoje mesto tudi jezikovno najbolje usposobljen. Nastopil je svoje mesto tik pred vojno in je bil predstavitelj severnoameriške Unije na Balkanu v najkritiČ-nejših časih svetovne vojne. Za jugo-slovensko in splošno stvar je bila največja sreča, da je zavzemal dostojanstvo ameriškega poslanika mož, ki je ne samo čutil slovansko, marveč tudi dokazal popolno razumevanje za slovanske težnje.
Samo ob sebi se razume, da je igral med vojno, dokler Amerika ni posegla v krvavi ples, kot poslanik edine velesile, ki je ostala nevtralna, najvažnejšo vlogo.
V njegovih rokah so se dolga leta stekale vse niti svctske diplomacije. Bil je izvršitelj načrtov in nazorov velikega prezidenta Wilsona, obenem pa tudi tolmač slovanskih teženj po samoodločbi in svobodi pri svojem velikem šefu. Oboje se mu je posrečilo spraviti v harmonično celoto. Da je bil prezident \Vil-son tako izvrstno poučen o vseh slovanskih problemih in da je končno pri-;el do prepričanja, da se dado razna pereča, svetovni mir ogrožajoča vprašanja spraviti s sveta samo ob razvalin-h Avstro-Ogrske, je, smelo to trdimo, izključna zasluga mistra Vopičke. Njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil v tem oziru, kakor tudi glede osvoboditve češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda, bo pravično mogla oceniti šele zgodovina. Da se je Avstro-Ogrska za časa vojne pri zatiranju slovanskih narodov vendar le še držala v gotovih ine^Rh ln si nI upala trajno operirati s svinčenkami in vešalami, je v prvi vrsti zahvaljevati dejstvu, da je v Bukarešti kot reprezentant severoameriške Unije deloval mož, ki je bil točno poučen o razmerah v habsburški monarhiji ter imel ne samo dovolj avtoritete, marveč tuđi dovoli energije in resne volje, da je v svoji lastnosti kot poslanik nevtralne velesile zalagal svojo vplivno ln veljavno besedo v obrambo onih, ki jih Je avstrijska vlada zatirala, hoteč jih iztrebiti. Da je ne toliko kot Slovan in Čeh, marveč predvsem kot humanomi-sleč človek posegel tudi v veletzdainiškt proces proti dr. KramaFu in dr. RaŠInu, nam ni potreba omenjati. Ob sebi se tudi razume, da je bil baš poslanik Vopička tisti, ki Je zastavljal, žal brezuspešno* vse svoje moči v to, da prepreči ponovni bratomorni boj med Srbi in Bolgari :er dovede Bolgarijo v zvezo z An-tanto.
Gospod poslanik je na podlagi svojih doživljajev in izkušenj napisal knjigo, ki obsega dober del zgodovine svetovne vojne. Ta knjiga Je izšla v angleškem jeziku in podaja najzanimivejše podrobnosti o zakulisnih dogodkih, ki so cesto odločilno vplivali na razvoj svetovne vojne.
V Slovenijo je prišel, ker Je Imel živo željo, da si ogleda slovensko zemljo ter se pouči o narodnem, kulturnem ln gospodarskem Življenju bratskega naroda, za katerega se Je od nekdaj živahno zanimal. Slovenski kraji, predvsem pa Ljubljana, je napravila nanj najugodnejši vtis. Danes se je g. poslanik odpeljal na Bled, ker neče zapustiti Ljubljane, ne da bi videl tega divnega kotička slovenske zemlje.
Odličnega našega prijatelja; čegar
velika zasluga Je, da Je zainteresiral za
našo  usodo predsednika Wilsona, in s
tem tudi odločilno pripomogel  k naši
osvoboditvi, Iskreno pozdravljamo na
naših tleh, žeieč mu, da bi odnesel iz
naših krajev najlepše   vtise in najpri-
ietnejše spomine.
L * at »
— Beograd le tako 6lTzo.... Bet> gradska »Polltikat priobCuJe karikaturo dr. Korošca, na katerega stavlja turist, ki naj očlvidno predstavlja Slovenca, tole vprašanje: »Kako fd, velečastf-ti, da se VI vendarle udeležujete parlamentarne^ 3ela?c Nato mu Korošec odgovarja: »E, sinko moj, Bog Je visoko, Radić daleko, a Beograd le Sako blizu I« —
— Srednješolski zakon. Ministrstvo prosvete se Je odločilo, da predloži že te dni zakonodajnemu odboru celoten srednješolski zakon. Ta zakon je nanovo predelan In se precej razlikuje od prejšnjega. Ozira se samo na gimnazije In realke (realne gimnazije), ker razumejo Srbi pod srednjo šolo samo te. Učiteljišča Itd. štejejo za strokovne šole, za katere bo predložen v sporazuma * tr*o£ln^a^
5. oktobra 1923.
Šole) poseben zakon. Ker dovrši zakonodajni odbor pretres zakona o srednjih Šolah lahko že v najbližnjih dneh, ni izključeno, da bo sprejet imenovani zakon že v oktobru v skupščini. S tem bo izenačeno vse srednje šolstvo v naši državi. Ministrstvo prosvete misli tudi na izenačenje izpitov za srednješolske profesorje. S tem izenačenjem bedo odpravljeni profesorski izpiti na vseučiliščih v Ljubljani in v Zagrebu, kjer še obstoje.
— Splošna denarna kriza in pre* čanske banke. Na poziv najmočnejšega jugoslovenskega zavoda »Prve hrvat* ske štedionice«, se ima vršiti 10. t. m. seja večjih, zagrebških, ljubljanskih in sarajevskih denarnih zavodov. Razprav* Ijalo se bo važno in nujno vprašanje, kako bi se moglo odvrniti obstoječe pomanjkanje denarja in katero sta* lišče naj bi zavzeli denarni zavodi zlasti z medsebojnem poslovanju z ozirom na pomanjkanje denarja.
— Ga. Gisl von Gisslingen pri Pašićii. Te dni je sprejel ministrski predsednik Nikola Pašić gospo baro* nico Gisl van Gisslingen, soprogo zad* njega avstro*ogrskega poslanika v Beo* gradu barona Gisla von Gisslingen, ki je 1. 1914. izročil avstro*ogrski ultimat srbski vladi. Zanimivo je, da sta baron Gisl in njegova žena sedaj naša držav* liana. Ako se ne motimo, živi baron Gisl nekje na Štajerskem v bližini Radgone.
— Nova upokojitev oficirjev. Ka* kor poročajo iz Beograda, je v vojnem ministrstvu že gotov ukaz, s katerim bo upokojenih še 400 oficirjev. Na ta način bo oficirski zbor reduciran za 10 %, Med onimi, ki so bili z zadnjim ukazom upokojeni, se nahajajo tudi polkovniki Ivanović, Belodedić in Ma* salovič.
— Ali je mogoče? Pojavila se je vest, deloma v našem časopisju, da po novi že-lcžnlčarskf službeni pragmatik i ne dobe pokojnine družinski člani uslužbenca. Vest je povzročila med vsem uslužbenstvom naravno razburjenje. Mcrodajni činitelji naj čhnprej avtentično pojasnijo, kaj Je na stvari, da se ne bo po nepotrebnem begalo ljudstva.
— Poroka. Dne S. tm. se Je poročil g. Ivan D c r ž I č, bivši narodni poslanec, z gdč. Bogomilo C a h a r i J a Iz znane narodne rodbine v Nabrežinl. Belo srečno!
— Poroka. Poročil se Je v Novem mestu gr. Leonard Juri d, carinski ura'.'.iik, z K. Viktorijo P i s k I r iz znane pošte e ro-
dovine. Poročil Ju Je g. prost dr. E.bert v svoji kapeli. Kot priče so prisostvovali g. kanonik, g. Jakob Porerrta in višji revident državne železnice. Bilo srečno!
— Kraljica neče doJUJe. Beogradski »Balkan« stavlja kraljico Marijo za vzgled dobre matere In piše: »Kraljica Marija se je odrekla vsemu, kar bi jo lahko zaviralo v materinskih dolžnostih. Ko so ji rekli, da bi kazalo dobiti za malega prestolonaslednika dojiljo, je kraljica kratko, jasno ln odločno izjavila: »Ne maram nobene dojilje, jaz sem to dete rodila ln hočem, da Iz mojih prs prejema moč In življenj ec.
— Spremembo v državni službL Imenovana sta za revizorja 5 razr. pri glavni carinarnici na kolodvoru Beograd Mi h a Čop Iz Rakeka ln za carinika 4 razr. Vla-dlslav Ar ko Iz Ljubljane. Za začasnega tehničnega uradnika pri rudarski upravi v Senju Roman T u r k.
— Tretja obletnica koroškega plebiscita. Odbor »Oosp. Zvona« je na svoji zadnji sej! razpravljal o letošnji prireditvi prilikom tretje obletnice koroškega plebiscita. Uverjen, da se bo ljubljansko občinstvo tudi letos odzvalo njegovemu vabilu, Je sklenil prirediti dne 10. oktobra ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union predavanje s skloptičnlml slikami Iz Koroške. Najpoprej bo Imel nagovor društveni predsednik g. dr. Oblak, nakar bo razkazoval ln obrazložil slike ter Imel zaključni govor g. Mahkota, ki je za Časa plebiscita vodil agitacijo na Koroškem. Vabimo ljubitelje Koroške, da se v polnem številu odzovejo klicu »Oosp. Zvona«, da bodo koroški Slovenci videli, da nismo pozabili na nje ln da Nemci ne bodo Imeli povoda veseliti se. Dne 10. oktobra vsi v Union 1 Predavanje se vrši tudi v Celju In sicer bo predaval podpredsednik »Oosposvetskega Zvona« bivši poslanec g. Brandner.
—« Imenovanje šolskih nadzornikov za Hrvatsko in Dalmacijo. Kralj Je včeraj podpisal ukaz, s katerim se Imenuje za glavnega nadzornika srednjih sol za Hrvatsko Slavonijo Josip KovačIČ. S tem fmenovanjedm Je uvedena nova ustanova. Ta glavni nadzornik bo Imel svoj sedež v Zagrebu. Kralj Je podpisal tudi ukaz o Imenovanju nadzornika srednjih šol v Dalmaciji, za katerega je Dostavljen Danilo Pe-tranovlč te Knfna.
-~ Parastos za blanoponolno Danico rTrlstlčevo bo v nedeljo 7. t m. po pravoslavni službi bofjl ob 11. v kapeli vojašnice nadvojvode Mišića. Slovensko Ženstvo se vabi, da se v velikem številu udeleži zadušnice za našo nepozabno prijateljico.
— Admiral Priča — vrhovni oovelmflf naše mornarice. Kontreadmiral Prlca Je bil po poročilih beogradskih listov imenovan za vrhovneea poveljnika eelokupnega vojnega brodovja.
— Celjske vesti Drnštvo fesnlh trgovcev v Celju Je Imelo te dni svoj občni zbor. Iz tajniškega poročila Je razvidno, da si Je društvo stavilo naloge, ki so nra osobito dosedtl povzročale ogromno in
lesno - Industrijskega staleža, Društvo i — Opozorilo. Ker se je v zadnjem ča-šteje komaj 34 članov, kar je znamenje, da su zoret razpasla navada, da pripeljejo vlada za društvo premalo zanJrr.3iija, Občni j razni ljudje svoje pse seboj na trg, v ko-zbor je posetil tudi tajnik trgovske in obrt- i pallšče in druge javne prostore kot gostilniške zbornice v Lji-bljani g. Mchorič, ki je , ne, kavarne iid. se vsi lastniki psov opo-v zanimivem predavanju Izpopolnil poroči- \ zarjaio na določbe § 53 cestno pol. reda za lo istotako navzočega komisarja g. Založ- j mesto Ljubljana, glasom katerih Je prepo-n:ka z opozoritvijo na razna aktualna vpra- i vedano jemati pse seboj na tržišče, v kosanja, s katerimi se bo moralo društveno j pališee in druge javne prosrore, kjer je to načelsivo v bližnjem času baviti. Za načel- ; z iepaki prepovedano. Proti krivcem se bo nika društva je bil izvoljen g. Fran Pod- ! v bodoče strogo postopalo, brežnik iz Gornjega grada, za posle- I — Stavka krojačev v Novem Sadu. V vodečega predsednikovega namestnika pa ! Novem Sadu so v torek 2. t. m. stopili v g. Viktor Belič iz Celja. Dosedanji na- j stavko krojaški pomočniki in sicer radi te-Čelnik g. Vinko Kukovec je moral radi j ga, ker Jim mojstri niso hoteli zvišati pla-preobloženosti z drugimi opravili zopetno I če od 7 na 12 Din na uro. Mojstri so bili izvolitev odkloniti. — Mestni magi-j pripravljeni povišati na 9 Din, kai so pa s t r a t je izdal razglas, v katerem se pozi-    pomočniki odklonili.
va celjsko občinstvo in denarni zavodi, da bi j — številni v/o m/ in tatvina po deželi. darovali v svrho proslave rojstva preštelo- | Drie. 29. septembra je bilo vlomljeno v Briz*
de, dijaško kuhinjo in zaščito za ubego de-co. Ta razglas Je bil izdan vsled tega. ker
ljeno pri Josipu Kosirniku. Tat je odnesel ročno harmoniko in nekaj drugih predme*
je mestna občina v smislu sklepa občinske- j tov v vrednosti 2550 Din. — Tstega dne je ga sveta darovala 5000 dinarjev zaščiti de- ! bil izvršen velik vlom v hišo MIhe Prezla v ce ter je d: na prebi1 tozadeven poziv škili dni je bilo pri nas
torek smo imeli še lep, topel, solnčen dan, j za okoli 250 Din. V Velikih Laščah je bilo v sredo In četrtek pa je prijelo   deževati, j Vmes pa tudi bliska In grmi. Tudi vode so i
darovala souu amarjev zaščiti de- ' ou izvršen veiuc viom v n:so rano rr-zia »
bilo v Isti seli sklenieno. da se tu- i Križu. Odneseno je bilo precej perila, več
rblvalstvo in denarne zavode Izda ! gj™Valjev t1? n<*2?             V ™f™**A
_              t/»«™»t     m. i          i 7875 Din. — Iste noči omenienrqa dne so
Vreme. Lepih Jesen- j obiskali  poviti   tndl   posestnika Janeza
nas v sredo konec.   V j Dimica v Križu in mu odnesli raznih Hvfl
znatno narastle, ozračje pa se je precej shladilo.
— Obrtne šole. Ustanovitev novih obrtnih šol, od katerih se je v zadnjem času pričakovalo zelo mnogo, ni Imela stvarnega uspeha zato ker finančno ministrstvo n! moglo določiti v to svrho potrebnega kredita, ki bi šel na račun budžeta. Prosvetno ministrstvo pa ni pokazalo nobene prave volje, dz bi odstopilo od dosedanjega kredita za veliko število gimnazij vsaj nekaj sredstev.
— Prvi v naši drŽavi zgrajen brod. V Beogradu so v torek 2. t. m. teposBB v vodo prvi brod, zgrajen v naši državi. Zgradil ga Je Rue Sirotnik, ki Je bil nekoč na Volgi lastnik 150 ladij in 800 šlepov. V teku pctili mesecev se zgradita še dva močnejša re-morkerja.
dne 26. septembra vlomljeno v pisarno kolo. dvora ter iz felezne blagajne odneseno 12 Din gotovine. Tat se je tu nošt^no opekel. — Dne 27. septembra je bilo vlomljeno v Rovah v ta mošnjo mlekarska zedrtpo. Vlo* milcl so odnesli »masten« plen, in sicer 26 komadov a 1 kg težkih hlebov masla. Skup* na škoda znsša 1664 Din. — V Pristavi je bilo vlomljeno v skrinjo k carice Antonije Orkulan In odnesno nek?i perila in pnr no* vih čevljev v vrednosti 500 Din. — V Ro* gaški Slatini je bil dne 25, septembra Izvr* žen vlom v stan ^anje mesarskega pomoč« nika Gregorja Fr. ra. Vlomile! so odnesli Dreeej obleke in perila, škoda znaša več tisoč dinarjev.
— Tatovi sukenj na delu. Tatovi zim-rklh snkenj so že otvorili sezono. Včeraj 4. tm. Je bila v kavarn! »Evrope« ukradena dr. Stanku Lapajnt raglan-suknja, vredna 1250 Din. Pazite na suknje I
— Žeparjl na kolodvoru. Na glavnem i kolodvoru je neznan žepar Izmaknil Erfnl
— Savez dobrovoljcev javlja, <ia Je j Cvltanovi Iz Sofije iz žepa denarnico, v Jadranska Straža za 13. oktober napoveda- fcater! se je nahajalo 25.000 levov ln potni no soarejo preložila na 20. oktober, da ne j jjst za parfz_
škoduje naši slavnostni akademiji, Id se VT- j       _ y|om v »tanovsnje. V Streliški nfid
Ši dne t& oktobra. Jadranski Straži se tem j je brj0 2. tm. vlomljeno v kuhinjo Marije
potom zahvaljujemo za njen sklep,   ki   bo j Krušič. Ukradena Je bila obleka vredna
gotovo v korist obeh prireditev — Odbor, i^qq j(
— Mestni Dopisni urad bode v soboto _ Tatvine koles. Kurjaču Franu Lo-
trlču je bilo Iz veže Gosposvctske ulice št. 3 ukradeno te dni kolo znamke »Puch« vredno 1200 Din. — V Domža'ah Je bilo ukradeno delavcu Ivanu Dragarju kolo znamke »Waffenrad«, vredno 1230 Din. — Na Laverci pa je bilo lz Ogrlnove gostilne odpeljano kolo znamke »Diamante Josipu
KINO TIVOLI
JEZDEC Ml GLAVE
I. del
4.f 5 p 6- In 7. oktobra
6. tm. radi snaženja prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so samo nujni slučaji.
— Talna madžarska organizacija v Su-botlc!. Beogradska »Pravda« porača, da je subotiška policija prišla na sled veliki fpi-jonskl organizaciji s središčem v SuboticJ in ki ima razpletene mre2e po vsi Vojvodini. V pisarni »generalnega« štaba organiza- | £rinisku v vrednosti 1250 Din. cije je policija našla mnogo dokumentov, iz
katerih Je razvidno, da Je organizacija   v : službi »Probujajočih se Madžarov«. Aretl- j ranih je bilo mnogo oseb. Glavni namen organizacije je bil, da širi med narodom simpatije za Madžarska
— Maščevanje varanega moža. Poro- ! čali smo pred kratkim o Rusu Jakovu Ma- 1 rigerskovem, ki Je ustrelil ljubimca svoje ] žene Ivanova. Pred subotlšklm sodiščem Je | bil Marigerski obsojen samo na en mesec ječe. Sodišče Je upoštevalo njegovo razburjenost v trenutku dejanja,
— Samomor profesorja. V SentI se Je i ustrelil v tamošnji gimnaziji profesor Gab- i ro Sabodoš. Samomor je Izvršil, ker Je pri j Izpitu iz nacijonalnih predmetov padel radi | nezadostnega znanja našega Jezika.
— Pregled privatnega Imetja. Ministrstvo agrarne reforme Je ponovno zahtevalo, naj vlada odredi posebne komisije za pregled privatnega imetja, ki spada pod agrarno reformo, pa dosedaj še ni razdeljeno.
— Kino   Matica.    »Strast«. Krasna I nravstvena drama lz ruskega življenja se
predvaja do nedelje 7. t. m. Dejanje je skorinskoz dovršeno In Je izredno zanimi-' vo. V glavni vlogi Katja Kastjenko. P r e d-naznanilo: Na programu prihodnjih dni se predvajalo prvovrstno učinkovitosti, kot »Irene d' Or« in umetniška drama »Adam in Eva« ter »Tarzanov sin« v petih delih.
— Kino »IDEAL« prične danes z predvajanjem II. dela velike senzacijonelne drame »Krilati konjenik«. Dejanje je vseskozi zelo zanimivo posebno nam kaže najvratoiorrrnejše   Jahanje   ameriških jaha-
_ , „r r , j čev, kar Še daleko prekaša dejanje v pr-
- Požar v Skradinu, V Dalmaciji v , vem de!u PredvaJa se n. del do vštevšl Skradinu je te dni zgorelo občinsko posloo- j netjct»0 t j 7 tm
Je. Rešena Je bila blagajna In občinski ar- j _ KoT,;ert# JutrI v soboto se vrši v ka-hlv vse drugo Je uničil požar. Skoda znaša , vjmi{ ,EuroDa<[ kr>ncert dravska godbe. Za-nad tri milijone dinarjev. četck cb ^ Vstop prost
— Nova borzna r Jača v Novem Sadu. \ _ Koncert v kavarni »Emona« se Na podlagi sklepa   novosadske   blagovne | vrši danes v petek ob 8. zvečer. Igra I.
borze se zgradi v krafkem v Novem Sadu velika moderna borzna palača. V tem poslopju bodo Imela tudi društva »Zveza trgovcev«, Industrijska zbornica In druge trgovske Institucije svoje lokale.
— Velika rudniška nesreča v Aleksln-cu. Po poročilih, ki jih je dobila generalna direkcija rud, se Je dogodila velika nesreča v rudniku v Aleksincu. Vsled eksplozije plinov se Je porušila v rudniku stena ter zasula 15 delavcev, kolikor Je doslej znano. Nekatere vesti trdijo, da Je itevilo žrtev znatno večje. Na lice mesta je bila poslana preiskovalna komisija In pomoč.
— Hud spopad sta Imela na vogalu Poljanske ceste mes. pom. Prešem Jože ln pa sodar Luka Straihar. Luka se Je zaleteJ — bilo Je po noči In oba sta bili malo dobre volje — v Prešerna In vnel se Je prepir. Klofute, brcanje, surrkl ln udarci so padali med obojestranskim zmerjanjem. Opešal je končno Luka, katerega so morali prepeljati v bolnico, tovariš Jože pa bo Imel sitnosti na sodnUI.
— Prijet nevaren tat In rrhoftapec Policija je aretirala nevarnega fanta Vlneen-ca Jarca, kl Je po poklicu ičetarsH pomoe^ nlk. Pečal pa se Je fant le malo s svojim obrtom, marveč se Je fe delj časa klatil po Sloveniji m Hrvatski In se prežMial s tatvinami In sleparjenjem. Ker Je bil J5e 13 krat predkaznovan. Je Imel prepovedan povratek v mesto. Po lastnem priznanju se Je vrnH Iz Karlovca, kjer se Je pečal največ s tihotapstvom tobaka ln saharina. Pred par dnevi Je prišel
ljubljanski salonski orkester.
KOT NASLADA IN KOT HRANA JE NAJBOLJŠA ČOKOLADA »SANA.«
Sekolstvo.
— Sokol I. v   LJubljani.   Vse brate
In sestre, ki Imajo nabiralne pole, prosim, da jih prlneso k obračunu v petek 5. tm. od 7.— 8. zvečer v društveno pisarno na Taboru. — Tajnik.
— Sreoinlsk? Sokoli prirede v nedeljo dne 14. oktobra 1°23 pri Ivanu Bricelju v štepanjl vasi vinsko trgatev z obširnim sporedom. Začetek ob 15. popoldne.
Turisflka in spori.
— Prvenstvena nogom, tekma Ilirija :
Jadran se vrši v nedeljo 7. tm. ob 15.30 na Igrišču Ilirije. Prvenstvena tekma rezervnih moštev se prične ob 13.45. — Ob 10.30 se vrši na prostoru Primorja prvenstvena tekma LASK : Svoboda, rezervni moštvi nastopita ob 3 uri.
Poizvedbe.
— Zgubila te le zlata ovratna verižica s zlatim podolgastlm obeskom od Dol, mostu, za gradom mimo Mestnega doma, čei jubilejni most v šolo na Ledino. Pošten najditelj naj Jo Izroči v Upravi Slov. Naroda.
— Zgubil se fe bel psiček, z rumeni-
mi lisami na glavi. Najditelj naj ga odda v LJubljano po tihotapskem poslu. Pri na- j proti nagradi g. Strlcelj, Sv. Petra cesta kupu čevljev pa so ga spoznali ljub. de- ■< št. 33.
tektfvl ln mof Je bil aretiran. Pri njem so j — Našla se Je denarnica v Stritarjevi našli precej denarja, drugu listin pa nobs- I ulic! s večjo svoto denarja. Dobi se v tr«
PROGLAS društva Rdečega križa SHS-
-V0sreča, ki je vsled potresa zadela japonski narod, presega, po številu c/o> veških žrtev, po ogromnosti materijalne škode, po uničenju kulturnih pridobitev^ ki so se v dobi tisočletij z veliko težava zbira:e, ta nesreča presega vse slična nesreče, kar jih zgodovina pozna. — Mesta, živeča tisoč let, so postala v trenotku razvaline, v kr -ih je našla tisočero bitij mučeničko *mrt. V mno* gih centrih. /:;cr je še nekaj trenutkov pred katastrofo bučcJo življenje, kjer so se v nepretrgani borbi za biti sli nebiti vseh in vsakega v polnem na* ponu akiivnosti, kresale brezštevilni umske, duševne in telesne energije, v teh centrih je v enem trenotku nastala pustinja, kaos, kakršnega zgodovina ne pomni. Kako sirašni so morali biti ti trenotki in kako grozne scene so se morale odigravati!
Nemogoče n.im je mislti. da bi tudi junake, ki so drugače zrli smrti hladno v cči, te strahota ne pretresle v dno duše.
Naš narod, plemenit in družaben, ni nikdar zatisnil oči pred nerrečo svojih sobrztov. In če je do sedaj in v tolikih prilikah pokazal, s kolika nežnostjo in človekoljubnostjo zna pomagati nesrečnim in trpečim, tedaj bo tudi sedaj, v tej redki priliki, ki mu jo nudi ta strašna nesreča, pokazal pred celim civiliziranim svetom svojo dobrosrčnost.
Zato se sedaj obrača glavni odi bor društva Rdečega križa Srbov, Hr* vatov in Slovencev — kot predstavnih mednarodne ustanove, ki zastopa pred vsem Čistn na*t* ljudske interese, a neguje tudi humana čustva napram neprijateljem — na vse državljane naše kraljevine, na Srbe kot na Hrvate in na Slovence s prošnjo, da zbirajo de« nar in prispevke za nesrečne Japonce,
Ko je v poslednjih vojnah stal nai narod oborožen in krvaveč na braniku naše domovine, tedaj je japonski na* rod preko japonskega Rdečega križa mnogo pomagal našim borcem in na* šim ranjencem z bogatimi denarnimi prispevki in raznim materijalom.
Glavni odbor, ki vse to dobro vet tega ne iznaša zato, da bi našim držav* Ijanom vzdobil še večjo željo pomagati — saj je naš narod ie po prirodi nežno* čuten in usmiljen — Glavni odbor na* vaja to le zato, da dokumentira, kako so ustanove Rdečega križa smatrale za svojo dolžnost, da v imenu naroda, kateremu pripadajo, hite na pomoč ne* srečnim in trpečim samo le zato, ker so to po usodi naši bratje.
Glavni odbor Rdečega križa Srbov, Hrvatov in Slovencev ponovno prosi vse naše državljane, da prlhite na po* moč Japoncem, ki sedaj preživljaj? svoje najtežje dneve.
Glavni odbor društva Rdečega kriza Srbov, Hrvatov in Slovencev.
^----t . i       —i mm i *»» ni i   ii w     i aaajgajia—mm I ■ *****
Društvene vesti.
— Vinsko frfatev priredita jutri, v so* boto dne 6. oktobra ob pol S. zvečer v sa* Ionu postilne pri Mraku šentjakobska trnov* ski Ciril»Metodovi podružnici z originalnim nastopom gosnoda župana Mihe Podvrbo-smuka ter njegovega čestitega spremstva. Poredni občinski očetje čentjakohsko*tmov< ske soseske so sestavili take paragrafe, da bodo cenjeni obiskovalci trgatve moralno primorani zobati presladko grozdje, kat** rega je poln šentjakobsko.rrnovskl vinograd. Zato pridite, da se boste od srca nasmejali za vso letošnjo jesen.
— Prvo slovensko tamburaško drvltvo »Krim« priredi dne 7. oktobra t. L v gostil* niških prostorih pri M. Sokliču pred konju* šnico vinsko trgatev. Začetek ob 16. url. Vstopnina 5 Din. — K obilni udeležbi vabi odbor.
— Društvo državnih policijskih nameščencev v LJubljani priredi v soboto dne 6. tm. 1923 v veliki dvorani hotela »Union« I. zabavni jesenski večer s plesom. Društvu naklonjeno občinstvo se uljudno vabi k tej zabavi.
— Narodna čitalnica v Dravljah, vabi na veliko vinsko trgatev, katera se vrši v nedeljo, dne 7. tm. ob 3. url pop. v prostorih gosp. šušteršiča po domaČe j>rl Slepem Janezu v Zapužah. Kdor hoče sladko grozdje zobati, na! v naš vinograd prihltL
— Izlet na Grosuplje. Slov. trg. dr. MerkuT, Ljubljana opozarja, da se vrši lzf let ob vsakem vremenu v nedeljo dne /. oktobra ti. Odhod z vlakom ob I. popoldne, povratek zvečer. Odbor.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA DNE 5. OKT.
Devize: Curlh 15.675—15.75, Parte 5.175—5.225, London 397—400, Dunaj 0.1225- 0.1235, Praga 2-o0— 2.62, Trst 3.911 —3.935. Bukarešta —.—, 0.42, Newyocfc 86.75—87.75, Budimpešta 0.45—0.49.
Valute: dolar 85.75—86.50.
Ostalih In Inozemskih tečajev danes nismo preiell.
— Dtmnf, 4. oktobra. D e v ? z er Beo« grtd M6—820. Mflun 3140^3161, Pra*a 2100 do 2110. London 327.10O_323.100, Pariz 4142 do 415«. Curih 12.655^12.705, Newvork 70.935—71.1*3. — Valute: dinar *nS-l*H, lira 3110—3130. čeSka krona 2082—2098. funt gterling 320.300—321.900. fr«nco«kl frank 12-540^-12.620. dolar 70.56O—70.960.
Spominjajte se
njOražbc if.Ctja h Metoda^
JULIJSKA KRAJINA«
Enorazredne šole docela Italijanska
Po vaseh v Julijski krajini je največ enorazrednih in dvorazrednih osnovnih šol. Letos so se izpremenlle vse enoraz-rednice v italijanske šole, prihodnje leto pridejo na vrsto dvorazrednice in kjer je več razredov, je letos prvi razred popolnoma italijanski, drugi se po-italijančijo leto za letom po vrsti, tako da bo v par letih vsa osnovna šola med Jugoslaveni čisto italijanska. Izvršilo se je vse lepo tiho. Prišli so v šole novi italijanski učitelji, ki bodo oblagrovali slovenske otroke s poukom v italijanskem jeziku, katerega otroci ne razumejo. V šolah med Jugosloveni odslej pravzaprav ne bo nikakega pravega šolskega pouka, marveč bodo le italijanščino vcepali otrokom v glavo in tako za silo se priuče otroci malo pisati im Čitati. »Edinost« pravi: »Najhu:še se fe zgodilo. Štirideset odstotkov našega nčiteljstva je ob službo, dvestopetdeset mladih moči je odvzeto ljudstvu. Na Sežanskem je od 60 učiteljskih moči odstavljenih 29, na Tržaškem 22, v vseh vaseh istrskega brega poslujejo že voditelji italijanske narodnosti takozvani »učitelji-špecijalisti«, ki so se uvažali v naše kraje že po letu 1919. Z Goriškega, Tolminskega in iz Istre še ni poročil, ali lahko si mislimo, kaj je tam, kjer je največ enorazrednic« Okrajni Šolski sveti so razposlali na šolska vodstva in občinske zastope okrožnico, ki odreja tole: »V ravnanje šolskih odsekov se spo. roca, da bo moral biti od 1. oktobra dalje pouk vseh predmetov v prvem razredu (oddelku) ljudskih šol izključno Italijanski. Pouk slovenskega jezika bo za otroke omenjenih razredov neobvezen.« — Strašna, v nebo vpijoča krivica, katero mora obsoditi ves kulturni svet! Pri takem divjanju proti jugoslo-venskim otrokom še sanjajo visoki italijanski državniki o sporazumu z jugoslo-venskim narodom! Ali so zblazneli? •  • •
— Hrvatski Šoli v Zametu in Kantridl odpravljeni Na kratko smo že povedali, da sta bili odpravljeni hrvatski šoli v Zametu In Kantridl na  reškem teritoriju,  šola v
Zametu obstoj! že nad 30 let. Poučni jezik je bil vedno hrvatski. Italijanski se je poučeval kot predmet, šolo je obiskovalo na leto okoli 250 otrok, ki so bili vsi hrvatske narodnosti. Solo v Kantridl je posečalo nad 100 hrvatskih otrok. S pričetkom šolskega leta Je bilo odpuščenih vseh pet učiteljev in učiteljic. Tako sta šoli čez noč postali Italijanski. Ako prebivalci Iz Zameta prihajajo na Reko k tamošnjim oblastim, izjavljajo: »Saj vi niste še naši! To vprašanje še nt rešeno!c Skratka nočejo jih poznati, aH sedaj pa je italijanska oblast na Reki čisto nepričakovano začutila svojo moč do Zameta In Kantrlde In zaprla hrvatski šoli, kateri so vzdrževali tamošnji prebivalci s svojimi stroški in Jim vsilila Italijanski Soli. Ako misli general Giardino, da bo po tej pot! pomagal Italiji do dobrega sporazuma z Jugoslavijo, se mož zelo moti.
— Program »Lege« za 1924. »Plcolo« prlobčuje program »Lege« za prihodnje leto. Doslej vzdržuje 44 azilov, katere obiskuje 1792 otrok. Stroškov je 340.600 lir. »Lega« pa hoče odpreti še nadaljnih 10 azilov, stroški 34.000 Ur. Trije azili se otvorilo pri Gorici m sicer v Podgorju, Solkanu m Ajdovščini, trije v srednji Istri m 4 na Krasu: v Vipavi, Bistrici, Št. Petru In Senožečah. Za rikreatorije v okolici Trsta troši »Lega« 142.000 lir na leto za 2600 otrok. Nadalje ima nad 100.000 ltr stroškov za pokojnine, podpore In v druge naslove. Skupna potrebščina znaša nad 617.000 lir. Dohodkov je Imela 375.000 lir. Vlada daje 100.000 lir. društvo Dante Allghleri 50.000 lir, »Italijanska banka« 25.000 lir, članarina In prireditve ter novoletna darila prinesejo 200.000 lir, tako da le vsega skupaj 375.000 Ifr, primanjkljaj znaša torej 242.600 lir. »Lega« hoče doseči kar največ prispevkov v svoje svrhe in apelira radl-tega na vlado, na banke In na občinstvo, naj jo pridno podpira v njenem raznarodo-valnem delovanju med Jugosloveni v Julijski krajini.
— Vinska trgatev na Goriškem. Trgatev, kakor je bUo že sporočeno, je zelo ugodna v vseh vinorodnih krajih. AH po kleteh je še mnogo lanskega pridelka ln kupcev od nikoder. Goriški vinorejcl naprosijo raditeza politično oblast, da bi dovolila točenje novega vina šele z novim letom ali vsaj ne pred prvim decembrom, da bi se na ta način rarpečal lanski pridelek.
Iznred sodišča.
— Sprla sta se soseda Ivan štTurnbelj ln Novak z Iga. Oba sta bila precej natr-kana bi nista štedila z raznimi priimki. Vse pa bi bilo še dobro končalo, da ni Novak Strumbelja tudi ndaril Poravnala sta se za jezo in stroške, ki so pa žc precej narasli, samo za 50 Din, ki jih mora plačati Novak glasom obsodbe za ižanske reveže, se nista mogla pogoditi. Končno Je prosil Novak celo sodnika, da naj mu »mal dol sp'sti« Ker pa tudi to ni Ho, sta se po dnlsrem prerekanju le pogodila, trko da stane ta šala vsrkega okroe 2^0 kron.
— Se dva Iž^nca. Prvi je srni! vole napajat čez sosedovo rernl.HSče. Zalotil ga je gospodar ln vnel se je prepT. Pri tem Je udaril eden seseda z bičem po glavi. Na vprašanje sodnrka, če t:a m' dvakrat udaril, je odcovoril" mož prr>5+<-d"5no: Ja gespnd, prdušim se pT ne! Drujri pn je rekel: če bi ga pa jest na biv nlejra. bi biv on mene. Pa mene ie ja bolj škoda, ker imam 7 otrok. Konec je bfl, da bo plačal »ta hujši« 300 Din za reveže in sosedu 50 Din za bolečine.
— Trnjevo kopcl'šče. Posestnik Nov-ljan na Grosupljem se Je jezil češ, da se hodijo ljudje čez njegovo zemHfšče kopat Zagradil je obrežje s trnjem in bodečo žico hi Je nasul, kot pravi obtožnica, tudi steklo po travi. Moža so okoličani tožili, bn pa Je oproščen, ker je trdil da je položfl le trajeve veje ob svoji meji tUc vode, nI pa se mu moglo dokazati. Če Je nasul trnje In steklo tudi v vodo.
— Hudi stric. Nekega obrtnika rz Šentjakobskega okraja je tožila nečakinja, da Jo je udaril med domačim prepirom po ušesih In plečih. Dekle Je šlo k zdravniku, ki je ugotovil lahko telesno poškodbo. Sledila Je obravnava, pri kateri je obtoženi stric prizna!, da Je svojo jezično nečakinjo le po licu malo »potapal«. Nastal je v dvorani Jako živahen prepir, ki se ga je udeležila tudi stričeva hčerka. Ta se je tako razvnela, da Jo je sodnik sam opozoril, da govori služkinja bolj fino kot pa gospa, kar je napravilo precej mučen vtis. Dekle Je zahtevalo 60 Din za zdravniško spričevalo In 600 Din za bolečine, sodnik pa Je odredil tako, da plača stric 25 Din globe aH bo sedel 12 ur v zaporu, nečakinji pa 200 Din za bolečine.
Fi?:"i3 stvari.
• Gasilci v aeroplanih. Med Toulonom in Canncsom je bil ob rivijeri nastal ogro« men gozdni požar, ki se je razširil v krogu približno 15 milj Pokrajina, ki velja ra eno najlcp*:h  nn svetu, je b\}»  popolnoma opu-
stoženn in uničena. Ogroženo prebivalstvo je rešilo vojaštvo, ki je prihitelo z avto* mobili na pomoč. Da pa je bil požar končno udušen, je to predvsem zasl-ga letalcev, ki so s troienjem raznih kemičnih snovi pre» prečili njega nadaljno razširjenje.
• Deklica, ki ja umrla dvakrat. Slučaj, da je neki otrok umrl m**d operacijo in potem bil zonet oživljen, objavlja angleški zdravnik VTolet Wlnlfrea Leonard v svojem strokovnem glasilu. Otrok, neka deklica, jc hHa ze dvakrat operiran«. Med operacijo v londonskem zdravilišču S t. Georges, Je de* klici nenadoma prenehalo srce biti In je umrla. Srce se je nato z roko masiralo in je počelo na novo biti. Najprvo počasi in neenakomerno, kasneje močnejše in en«*-©* merno Tudi d'hanje je započelo znova Ta« ko je živeU deklica še 45 minut. Ko pa so jo kasneje prenesli v njeno posteljo, je umrla. Po izjavi zdravnika Je deklica trpela na Status Ivmphaticus. kar je povzročilo njeno smrt. To je nekako slabljenje telesa, ki lahko povroči momentano smrt.
♦ Zdravniški honarar v Nemčiji S strani zdravniške zbornice v Derollnu postavljeni Indeks za honorarje v privatni praksi znaša ta čas *2 milijonov. Ena vizita stane 100 do 300 miiilonov mark.
* Steklenica vina — ena milijarda. Te
dni Je policija preiskala četo vrsto ponoćnih lokalov in ugotovila v neki Jcrčml b'.tzu Aleksandrovega trga, kjer Je nočni promet posebno živahen, da stane steklenica vina milijardo mark. V tem lokalu so aretirali 50 oseb.
• Banka za osebe, ki se hočejo ločiti.
V JohnstowInu v Pensllvanlji deluje že nekaj časa banka, kl se bavi z oddajo kredita osebam, ki se hočejo ločiti. Poročila pTavijo, da banka sijajno dela rn ravnatelj rad Izjavlja, da nI Izgubil se niti ene pare od vseh svot, katere je posodila banka Številnim klijentom — protagonistom nesrečnih zakonov.
* živ otrok loterijski dobitek. Ameriško mesto KIngston Je napovedalo loterijo, kateri glavni dobitek Je živ otrok. Neka revna družina, ki ga baje ne more več preživljati, ga Je prepustila mesto v omenjeno svrho. Matere Kfngstonskega mesta so zelo ogorčene In so poslale na vlado energičen protest proti temu žrvemu dobitku.
*  ženske  *   EoBcflffcl  r'"" »Iv? Na  konpresu   mednarodne   p II I G i naju je bil tudi g. Samuel PeVo iz N vorka, kjer je  uslužbenlh  12 p  : h
sk!h acentov. V policijski službi se n ' -jajo tudi ženske In s'cer že od 1. • - i Prvotno Jih je bilo samo malo Itevtl i In Je bilo njhnvo delo omejeno na nadf ruvanje aretlrank pri raznih komlsirljat'h. Kmahi pa se je sprevidelo, da se lahko porabijo tudi pri težjih nalogah. l>nes jih <e v policijski službi 110. Srednja njihovi narast Je 25 let. Pred vstopom v službo morajo prestati stroge Izpite. Med n.um! <e nahaja pkJI nekaj pisateljic tako n. pf ra. Mirlv Hmllton. tajnica pri naČ. DoHeljfl Tnrlght. Med druelm delom nadzorujeta plesne dvorane v varstvo žensk. Vrle ni tudi redno obhodno po"cijsko s!u?b^ p i mestu in sicer v posebni uniformi. Ccsto-krat dobe tudi nalogo razkrit! »pleten« kriminalne slučaje. Ga. Hamilton Je Id en M-flclrala osebe, katerim niso mog'l pri*! bll-zu naJspretneJŠl policijski uradnik!. N -Je Izginil Iz neke družine deček. Vse Iskanje je bilo taman. Banditi so ga cd peljali ln nikakega sledu nI bilo za nJim! Hamft-tonova Je !!a služIt kot hišna k oni družini, kater! je bil deček vzet. Tam le itro. go opazovaia vse Številne obiskovalca družine ln kmalu Je našla one ljudi, ki sn dečka odpeljali v svrho. da bi se dobila velika odkupnina prt povrnitvi dečka.
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEH
Od zavorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
BI B
Kove vinske bačve
od 25—700 It. prvorazredna lr-rsdba, vssku količinu odmah, or cijenu od Din 176*— po hI pore.
Skladišne bačve
od 20— 50 hl, sa vratima 1 patentnim ravorom, uz cilenu od Din 23 6*— po hl gore, postavno tvornica nudji ; X gru-Packa tvornica bpćava d- d. lagreb. Zastupnik: L(. Jemrlć,
Maribor, Popovićeva ul. 7. 7232
Nov kažipot bolnikom!
Spisal sem knjižico, da pokažem ž njo milijonom trpečih edino možno pot ozdravljenja. Kažipot ne stane niti vinarja in ga pošljemo zastonj vsakemu, ki se Čuti bolan, slaboten, Šibek In obupan. Kri i žica je uspeh 50 letnega premišljevanja ln razglabljanja in obsega vsoto bogatih praktičnih izkušenj ir mnogo dokazov odličnih mož znanosti.
Kdor bi se rad rešil
naj se ravna po mojem nauku, ki je pomoge! že mnogim tisočem. Naj je že bolezen nastala zaradi skrbi, bede, prenapora, ali pa da je bolezni vzrok lahkomiselnost In neimernost, vsem
potrtim, vsem ljudem Šibke volje in delaljubnosti pokažem znanstveno in prirodno pot, da se rešijo živčne bolezni, pomanjkanja spanja, odpora proti delu, telesne ln duševne oslabelosti, trganja po udih, glavobola, motenj i
prebave in želodčnega delovanja ter mnogih drugih bolezni. Pišite še danes dopisnico ter zahtevajte zastonj In poštnine prosto
moj kažipot
Zapišite naslov:
E. Pasternack, Berlin, N. O.,
Mlchaelkirchplati 13, Abt. 511.
gr^E3r^^r^fg!^rSE!^r^r33rg^SaiSŠE
Prostovoljna javna dražba
Vsled družinskih razmer se na javni dražbi proda zemljišče vi. št. 395 kat. obč. Selo in na tem stoječa novo zgrajena moderna z vsemi za rezanje in obdelovanje lesa potrebnimi stroji in orodjem opremljena
parna žaga v Bode&flčab pri Bledn.
Parna žaga obstoji iz: 1 štarijonarne lokomobile 26/35 HP, 1 polnojarmenika širina okvirja 550 m/m., 1 krožne 13 m dolge žage, 1 štaneovne mašine,
dalje iz jermen, rezrvne žage za polnojarmenik in orodja, kompletne transmisije, kompletne električne naprave za razsvetljavo.
Stavba parne žage je zgrajena deloma iz betona, deloma iz opeke i zidanimi stanovanjskimi prostor Poleg žage je vrt In njiva.
Dražba se vrši
dne 10. oktobra 1923
ob 11. url dopoldne na licu mesta.
Okolica je bogata na lesu, v obližju so veliki državni gozdovi.
Najnižja ponudba mora znašati 750.000 Din. Kot kavcijo je takoj položiti 10 °/o najnižje ponudbe, ostanek je plačati v 14 dneh, oziroma po dogovoru,
Od stroškov nosi idražitelj procentno (prenosno pristojbino) in stroške pogodbe.
Dodešiče pri Bled«, 20. septembra 1923.
Franc Fajlar
lastnik parne žage.
fl
Premog
Is rudnika Trbovlje.
cement
stalno v zalogi pri H. Petrfft,
sedaj Gosposvetska cesta 16
nasproti Kolizeju. K503 iBnefiaMiiiBiiBa
Prvovrstno ^gJgT" industrijsko
podjetje
brea konkurence, na prometnem kraju, z modernimi stroji In iz-vežbanim osobjem, se r?di bolezni takoj ugodno proda. Ponudbe pod »Zaklad* na oglasni zavod ivo Sušnik, Maribor, Gosposka 36.
IšilR, elesanten
Cono oglasom do 20 besed Din 3*— \ vsaka nadaljna beteda 50 para, a davščino vred
Prodam
z dotikajočim! se pisarnami in velikimi akladl&čl, na na -
bolj prometnem kraju Maribora, se takoj odda — Ponudbe pod »TRGOVSKI LOKAL' na oglnsni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Gosposka 36.
ilni Ml
se takoj sprejme za prvorazredno kolodvorsko restavracijo v Zagrebu pod Bledečimi pogoji: ne izpod 35 let star, zmožen hrvatskega, nemškem, francoske?« ali Italijanskega jtz^ka. Položil mora kavcijo In biti popolnoma verziran v svoji stroki. Ponudbe na:
Ciril Tratnik, restavrater,
ZAGREB, državni kolodvor.
OTHHSHrSHSOHrMHHHHrMHE I
Dobra harmonika
na tri tone zn. »Zechner« se ugodno proda. — Ko* lodvorska ulica št. 26/IT, desno (Skofic). 10.605
Hmelfski drogi
od 5 m naprej v množini šestih vagonov naprodaj. — Ponudbe pod »Hmelj* ski drogi/10.o23«.
Pianino,
malo rabljen, po sistemu »Forster« prodam. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.615
Volna
se proda po ugodni ceni. Pošljem vzorec. — P. F., Ljubljana, Zrinjskega 3 (Elizabetna. zraven cer* kve sv. Jožefa), I. nad* stropje (dvorišče) 10.644
Proda se gostilniška koncesija
z  vsem  inventarjem. — Naslov pove uprava »SI Naroda«. 10.645
Naprodaj:
dobro ohranjena obleka, suknja in površnik. — Ogleda se lahko: Rimska cesta 9/II, 16 10.617
Pletilr? s^of St. 8,
dobro ohranjen, se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10.516
Damski plašč,
popolnoma nov, baržu* nast (plišast) se po zelo ugodni ceni proda. — Poizve se pri: Feldsteln. Vidovdanska   cesta 12.
10.641
Lanenega semena
ter lepo sušenih orehov večjo količino prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe z navedbo cene pod Dobra kupčij a/10.642 na upravo »Slov. Nar.«.
Na prodaj!
ostalo, dobro ohranjeno pohištvo družine Lass* nik radi preselitve. Več se poizve pri goep. K. Lipovšek, Pred Škofijo it 17. 10.643
Ugodna prilika!
Proda se oprava sa jedil* nico in spalnico po nizki eeni vsled pomanjkanja prostora — Naslov pove uprava   »Slov. Naroda«.
10.563
Dva lepa prvovrstna težka konja
(valah 7 let in žrebee 5 let star) se prodasta ali zamenjata za dva lažja konja. — Povpraša se: Franc Čuček, Ptuj. 10.564
Oslico,
deset let staro, brez na* pake, pridno za vožnjo in tovore, prodam z vozorr. vred. Istotam naprodaj krasen mlad pes volčje pasme. — Naslov pove uprava   »Slov. Naroda«.
Vinsko porodo,
ležavno kot transportno, prodaja vsled opustitve vinske trgovine tvrdka J. Jelcntč, Ljubljana. Sta* ra pot 1. — lTqodna pri* lika za začetnika vinske* rja trgovca, ker so ob* enem tudi kleti na raz* polago. 10.614
Prodam oohištvo.
dobro ohranjeno poste* lio. omaro za obleko, nočno omaro, dve stoja* li za cvetlice, otroci i vo* riček. mizni štedilnik, dve zimski obl-kl in dva površnika. — Naslov po* ve  uprava  »Slov. Nar.«.
Za 70.000 Din
se proda radi odpotova* nja dobičkanosno pod« ietje z inventarjem v Ljvhllanl. — Odronim t"di mnHovano stanova« nje sredi m^sta. obstoie* če ir 1 ali 2 sob. — Po* P"dhe na upravo »Slov. Naro<4^* nod »Podjetje 70.000'10 523«.
Pose«*vo nm
Dolenjskem
obstoječe ir. gospodar* skerja poslopia, njiv, travnikov, gozdov in vi* nograda, pol ure od fe* lemišVe posta ie in farne eerkve. se po vgodni ee* ni proda — Poizve se nri Alojziju Petre, Spod. Straža pri Novem m<-» •tu. 10.626
Sfanovania !
Stanovanje
v stari ali novi hiši, z 2—3 sobami in pritikli* nami. išče za takoj ali pozneje mala stranka 2 oseb. Plača dobro: da ev. nagrade. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zra'no stanovanje 1923/10.637«.
Prazne sobe,
eno ali dve, se iščejo za tV*oj. — Ponudbe pod Visoka najemnina 10.598 na  upravo »Slov. Nar.«.
Stanovanje,
obstoječe iz treh sob v Celju zameni am z ena* kim v Ljubljani. — Po« nudbe na: Kovač, Ljub* liana,   Križevniška ulica
stev. 12.
10.574
Oddam takoj dve meblovani sobi
v novi hiši v mestu go* spodu,   kateri  mi plača
najemnino za celo leto panrej. — Ponudbe pod *Slov. Naroda«.
Sobo s popolnoma aepariranlm vhodom, event. majhno stanovanje za 1—2 meae* "a Išče samec za takoj.— Ponudbe pod »1000 Din 10.549« na upravo »Slov. Naroda«.
Meblovana soba
v bližini obrtne šole se takoj odda trem gospo* dom s hrano ali brez. Električna razsvetljava. — Naslov nove uprava »Slov.  Naroda«. 10.578
O^da se krasna meblovana soba
z K«lkonom na Prulah solidnemu gospodu, ev. dvema skupaj. — Naslov pove uprava »Slov. Na* roda«. 10395
BJ»» m •»»*♦»»♦ »»♦••»• • IM
Službe
rj -1 m »■•••»*«■* s
Konservatoristinja
želi poučevati klavir. —> Pomene ponudbe na upr. »SI. Naroda« pod »Kon* servatoriatinja/10_588«.
Dober oianlst
išče za popoldan ali zvečer igr«nia v kinu aH pri plesnih vajah. — Dopisi pod »Planist/10.63o« na upravo   »Slov. Naroda«.
Absolvent
Ukinja) trgovskega tečaja se sprejme kot praktikant pri tvrdkl J. Jele* nič, tovarna kisa v Ljubljani, Stara pot 1. Ponud* be pismeno._10.613
TSče se začetnica,
▼eiča slovenska in nemške stenografije. — Lastnoročno pisane ponudbe pod »Dolgoletno mesto 10.629« na upravo »Slov. Naroda«
Prodajalka«
katera je zmožna samo« stojno voditi trgovino z mešanim blagom ter biti tudi pomočnica v gospodinjstvu se sprejme takoj. — Marija Humer, Polinik pri Litiji, p. Sava.
10391
Kot nčenka
Želi vstopiti v manufak« turno trgovino v Ljubljani LMetna deklica poštenih staršev, že nekoliko vajena v trgovini. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.589
Išče se ŠDecijalist
za izdelovanje usnjenih gamaš proti dobri plači In vsej oskrbi. Prednoat Ima oni, ki lahko takoj nastopi. — Trgovina In lastna delavnica gamaš, sandal In konjske opreme Filip Maravič, Brinje.
10.621
Samostojnega
knjigovodjo
(-kinjo), samo ■* dolgo« letno prakso, popolnega bflancista. Išče večja komisijska trgovina. Lastnoročno pisane ponudbe s curicu lum vitae pod »Prvovrstna moč/10.628« na upravo »Slov. Nar.«.
Gospodična
srednje starosti, perfektna knjlgovodklnja (amer. In dvojno) vešča ttufl samostojne korespondence tn strojepisla, z dobrimi spričevali, želi stalnega mesta najraje pri večjem ind'istrijskem podjetju v Ljubljani. —- Ponudbe pod »Samosto|na/10.5R7« na upravo »Slov. Nar.«.
Strojnik.
ki se razume tudi pri električnih napravah ln razume avto*popravila. se sprejme pri večjem že-leznlnskem pod ietju blizu Maribora. Stanovanje, kurjava In razsvetljavi prosta. — Ponudbe naj »e pošllelo na upravo »SI. Naroda« pod »Stroj*
nik/10.497«.
^> m««»•»•»»+♦••»♦»♦♦«m
posoMIa
Kdor posodi
25.000 Din
dobi trgovino s Industri* Jo in atanovanjem vred v najem dne 1. Januarja 1924. — Naslov nove uprava   »Slov. Naroda«.
I £okali
Lokal v Sp. Šiški
se t inventarjem vred odda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.5('3
Iščem mal lok?!
s stanovanjem, ev. sn-no stanovanje v Industrij« sl:em kraju: najraje v Trbovljah. Hrastniku aH Kočevju proti dobri najemnini. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.640
Razno
Kompanjona
sprejmem za že uvedeno podjetje v lastni hiši — Dober zaslužek — Na« slov pove uprava »Slov, Naroda«. 10.61 S
Iva Šiler,
Kongresni trt* 6,
prodaja vsakovrstne V^o. buke, nakftia, po milnih cenah. Spreiema v«a nova in stara dela ter i;h Izvršuje točno.       10 427
Modistka
Pavla Og^inc
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. I. nadstr se priporoča cenjenim damam ter naznanja, da spreie« ma vsa v to stroko spadajoča dela, 97R7
Razglas.
V naiem se odrla s 1. novembrom   1923 Irrmo skladišče s pisarno in lo* po za shranjevanje l^ra Skladišče   je popolnor«« ograjeno In meji na d« žavno cesto in kolodvor. — Istočasno se na lavni dražbi, ki se vr*l t n"*-« Ho dne 7. oktobra ob 9. tiri zjutraj v 7«n-. njih   Domžalah,  št. 110 proda mal motor n* h-r. cln. žensko In moSVn Ir«*.
lo ter fWt star« ra*nvi s deli za vozove. Ns*s-
ni pogoii se objavijo pi 1 pričetkom d-»*he 2upanstvo Dom*
Inscrati v »Malih oglasit*«
imajo   neoporečno   vi! ' fispeh v »Slov   Vt / Cena ra nr\ih 20 bc*rd 5.— Din, vsaka nadalfna beseda V) para
lastnimi in  tisk   »Narodne tiskarne«.
80