51. štev. V Ljubljani, dne 26. decembra 1901. XI. leto. Izhaja vsak če trt« k ter stano za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati hVarodni TIskarni" v LJubljani« vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. S prihodnjo številko naBtopi »Rodoljub« svoj 12. tečaj. V vseh teh letih je krepko in neustrašno branil ljudsko korist, v prvi vrsti korist kmetskega stanu v političnem, gospodarskem in narodnem oziru. V minolem letu je »Rodoljub« izhajal vsak teden. Izdajali smo ga vsak teden, ker so se vršile to leto deželno-zborske volitve in je bilo treba ljudBtvo v večji meri podučevati da bi ne zaostalo. Seveda je imela »Narodna tiskarna« velikansko škodo. Dajali smo »Rodoljuba« za 80 kr. na leto, od teh 80 kr. pa je šlo samo za poštnino 52 kr. in ker Brno nekaj tisoč potrebnim ljudem pošiljali list tudi brezplačno, znaša izguba v letošnjem letu več kakor 00 00 goldinarjev. To je ogromna svota, za katero nam pa ni Zal, kajti zdravo semo, katerega je sejal, je več ali manj padlo na rodovitna tla in obrodilo dober sad. Ljudstvu so se začelo odpirati oči, začelo je spoznavati resnico in so zavedati svojih pravic. — A to je uspeh, s katerim smo lahko zadovoljni. V prihodnjem letu bo »Rodoljub« izhajal zopet vsakih štirinajst dni, ker tako velike izgube, kakor smo jo imeli lansko leto, več ne zmagamo. Naročnina HO kr. ali 1 K 00 vin. je tako nizka, da niti polovice vseh stroškov no pokrije, vzlic tomu pa bodemo list nekoliko povečali, tako da bodo imeli bralci znatno več berila kakor doslej. Kakor doslej, bomo delali tudi v prihodnjem letu za korist slovenskega naroda in zlasti za korist slovenskega kmeta ter upamo, da nas bodo z obilnim naročevanjom podpirali vsi tisti, katerim je v rosiiici pri srcu blagor slovenskega naroda in slovenskega kmeta. Prosimo torej vso dosedanjo naročnike, naj nam ostanejo zvesti tudi v novem letu in naj nam pridobe še kacega novega naročnika. Cena listu znaša na leto 80 kr. in naj so pošlje čim prej, da so pošiljanj«* »ista ne ustavi. Kmetijske zadruge. Ravno prud Božičem je poslanska zbornica sklenila postavo zastran osnovanja kmotiJHkih zadrug. Kmet pričakuj«, da m« bodo to za-drug« kuj koristilo. Mi nismo toga mnenja. Zaradi t«h zadrug se bo zemljiški davek občutno zvišal, to pa bo tudi vet uspeh tega zakona. Kadar bodo kmetje zaradi teh zadrug začeli preklinjati, naj se zahvalijo zanj klerikalcem in kmetskim drž&vnim poslancem, kajti ravno klerikalci so šli za ta zakon v ogenj in jim ni prav nič na tem, da se bo za pet odstotkov zvišal zemljiški davek. Zakon je sklenjen in zaradi tega hočemo navesti najvažnejše določbe iz njega. Po tem zakonu se praviloma v vsakem sodnem okraju ustanovi kmetijska zadruga. Razen kmetov bodo tudi duhovniki lahko člani te zadruge. Vrhu tega se ustanovi še osrednja zadruga za celo deželo. Namen teh zadrug je, izboljšati nravne in gmotne razmere poljedelcev, naloga teh zadrug pa je: 1. ) Nakupovati blago na svoj račun in na svojo odgovornost; 2. ) Prodajati kmetijske pridelke zadružnih članov, osobito zalagati armado; 3) Ustanavljati in pospeševati gospodarsko zadruge, posojilnice in druga društva; 4.) Posredovati mej zadružniki in zavodi za neodpovedljiva amortizacijska posojila; 5) Sodelovati pri upravi kmetijskih borz in pri zavarovanju za vse slučaje; 6. ) Pospeševati kmetijski pouk in skrbeti za kmetijsko statistiko; 7. ) Posredovati in skrbeti za delo ter uravnavati pogodbe s kmetijskimi delavci; 8) Zadružnikom preskrbovati pravno pomoč in ustanavljati razsodišča. Stanovske te zadruge imajo tudi pravico, dajati nasvete oblastvom o kmetijskih stvareh. Na papirju izgloda to prav lepo in jo gotovo, da bi se dalo na ta način kmetu nekoliko pomagati, če bi bile razmero pri nas drugačno. V sedanjih razmerah pa ta postava ne bo imela koristi za kmeta. Zvišal se bo zemljiški" davek in s tem denarjem se bodo mastili klerikalni špekulanlje ter s tomi kmečkimi žulji plačali izgubo pri svojih konsumih in posojilnicah. To bo vse. Klerikalci so bodo v pest smejali, kmet bode pa — krvavel. Politični pregled. Notranji položaj. Te dni so /Ihto deželni zbori na kratko zasedanje, pa se bodo morali kaj hitro zopet umaknili državnemu zboru. Po novem letu bo začno pogajanja mej Cehi in Nemci. Vlada sicer zelo želi, da bi so pogajanja posrečila, ker sicer ni misliti, da bi državni zbor mogel rešiti nagodbo I Ogrsko, a vendar ni skoro nič upanja, da bi se dosegel kak uspeh. Za božične praznike je imel papež govor, v katerem se jo bridko pritoževal, kako se ves svet upira katoliški cerkvi. V resnici se upira svet samo klerikalizmu, a če pri tem katoliška cerkev izgublja vedno več tal, je tega sama kriva, ker preveč hrepeni po gospodarstvu in po denarju ter se premalo briga za duševni blagor ljudstva. Vojna v Južni Afriki. V zadnjih dnevih so Buri zopet dosegli nekaj prav važnih uspehov. Na različnih krajih so Angleže pošteno naklestili. Pri Tafelskopu so Buri posekali cel eskadron angleških dragoncev. Samo štirje dragonci so utekli, drugi so bili vsi pobiti. Dopisi. Iz gornjegrajskega okraja. Zadnjič je pisal v listu »Naš Dom« (čegar urednik na slovenske dopise samo v blaženi nemščini odgovarja) neki dobro znani dopisnik »O maslu, ki se na glavi cedi«. Da pa svet izve, kdo ima največ takega masla, mu povem, da tisti naši »gaspudje«, kateri vsako dejanje iz ljubezni do svojih črnih pajdašev kar s plajščem krščanskega usmiljenja zakrijejo. Evo Vam dokazov! Dne 13. t. m. ob 8. uri zjutraj pride 2 uri od Mozirja v hribu stanujoči kmet Kortner k mozirskemu kaplanu Pangracu Gregorcu prosit, naj gre sprevidet njegovo mater, katera je po noči nevarno zbolela. Pa ta, za božjo čast vneti »gaspud«, kateri ima za vso drugo večje veselje, kakor za bvoj poklic, začne kmeta kregati, zakaj že včeraj ni prišel tega naznanit. Po dolgem pričkanju so odloči ta brumni mož, da bo še le drugo jutro po jutranji maši na spoved šel. Ko pa kmet ves žalosten domov pride, mu je mati pol ure pozneje brez zadnjo tolažbe za umirajoče umrla. Pa ta ledeni zviti mož se je znal takoj spraviti iz zadrege, rekoč: »Ženska je tako v nebesih, saj je Bog milostljiv, ker ona na starost greha ni delala«. Sodbo o tem pustim cenjenim bralcem »Rodoljuba«. — Ce je potreba za kako stvar agitirati, jo ta ledeni mož zmiraj v prvi vrsti. — Pa še nekaj naj povem: dne 23. novembra ob 7. uri zvečer so se slepemu Blažu oči odprle, ko je našel svojo, »gaspudu« udano zakonsko polovico iz kaplanije prišedŠo. Nato je nastala rodbinska drama, katero pa hočem s plajščem temote pokriti. Takih in enakih slučajev o ledenem možu je še dovolj na razpolago. Drugi junak je pa rečiŠki kaplan Jožo Kostanjevec, doma iz lilkove dežele, starosta vseh kaplanov, kateri bo kmalu 2f>letnico svojega kaplanovanja obhajal. To Vam je korenjak od nog do glave, on ■e silno rad pretepa, imel je že 2 tožbi v enem letu zaradi tepeža, pa vsaka je ne- častno za njega izpadla. Ali bi Vam poročal o tisti pikantni vožnji kaplanovi iz Kokarij na belo nedeljo letošnjega leta z devicama Lojziko rečiško in pa Menčo-novo Anko (kateri morata še prejšnjemu kaplanu Melhiorju Zorku dobro znani biti) katero stvar ima okrožna sodnija v rokah? — Ta »gaspud« silno agitira, da bi postal Rajnekar za župana in pa slaboglasni čevljar Jože Zorko, sedaj vodja v konsumu, za občinskega tajnika, pa mi Rečani še nismo tako izgubljeni, da bi se pustili od vsakega — privandranega kaplančka voditi. Ali naj še povem o Markovem »ga-spudu«, sedaj župniku v Lučah, ko je kot dijak po občini Kokarje srajce beračil, sedaj pa še za svojo ubogo mater skrbeti noče, da mora ona od milosti občine živeti? — Res, nehvaležnost je plačilo sveta ! Rečiškemu župniku Ulčniku pa povemo, da se njegov ljubljeni kon9um vkljub njegovemu prizadevanju že silno maje, zatorej naj šmihelski župnik Ramor takoj svojih 10000 gld. v konsum vloži da se sušice iznebi. — Torej, cenj. bralci, presodite sami, komu se maslo na glavi cedi. — Domače in razne novice. Veselo novo leto želimo vsem na ročnikom in bralcem »Rodoljuba«, ter jih prosimo, naj nas tudi v novem letu podpirajo kakor doslej! Pozor, slovenski kmet! Vsi avstrijski škofje so izdali skupen pastirski list, s katerim oznanjajo, da hočejo v Solno gradu ustanoviti nemško visoko šolo. — Nemških visokih šol imamo v državi že sedaj preveč in mi Slovenci se ravno z.i-vzemamo, da bi država ustanovila in vzdrževala slovensko vseučilišče v Ljubljani. In ravno sedaj prihajajo škofje, tudi slovenski, in se poganjajo za ustanovitev popolnoma nepotrebnega nemškega vseučilišča v Solnogradu. Najlepše pa jo to, da hočejo denar za to nepotrebno iolo šolo izprešati iz ljudstva, in da bodejo zopet drli slovenskega kmeta. Svarimo torej vse bralce, naj se ne dajo ogoljufati. Kdor pride k Vam in ho zahteval kaj za to nepotrebno nemško šolo, pokažite mu vrata, pa tako, da Vam ne bo nikdar več prišel čez prag. Kako se dr. Iv. Susteršift — posti Predzadnja sreda bila je kvaterna sreda, torej dan strogo zapovedanega posta. V restavraciji dunajsko zbornico delile so so vsled tega postna in mesna jedila, prav kakor jo kdo hotel imeti. Pri dolgi mizi obedoval je dolgočasni princ Lichtenstein z dolgočasno svojo družbo, večinoma vzeto iz katoliškega nemškega središča. V to družbo vrinil se jo tisto kvaterno sredo tudi dr. Šusteršič, ki igra zadnje čase nasproti vsakemu katoliškemu aristokratu zeleno podrepno muho. Cela ta katoliška družba jedla jo tisti dan meso, in tudi naš katolik, dr. Sustoršič, je omenjeno kvaterno srodo pečenko opletal. Slovenski liberalci, ki so si privoščili tisto opoludno samo skledico krompirjeve juho in »štruklje« v smotani, so se zgražali nad tem javnim pohujšanjem. Nam pa se to nič Čudno ne zdi : dr. SusterŠič je ravno katolik po poklicu in ne* tudi katolik po prepričanju. Capito ! Goška afera in — poslanec Povše. O kanibalski pogrebni slavnosti, katero so goški klerikalci svojemu županu priredili, pisal je že naš list in spregovoril je tudi dr. Tavčar v znamenitem svojem govoru v državnem zboru. Kakor čujemo od verodostojne strani, je v tej zadevi preiskava dognana in pride v kratkem do kazenske razprave, ki nam bode iznova razkrila klerikalno izprijenost na Gočah. Prva afera je bila klerikalcem tako sapo zaprla, da so prvih 8 dnij kar molčali in šele po 8 dneh začeli so lagati, tajiti in priče tako preparirati, da se je celo jeden razočaranih obsojencev, kateremu je ku-rat Ferjančič pred obravnavo obečal povračilo vse škode, nad izidom kazenske razprave zgražal rekoč: »40 klobas se je cvrlo, 40 nas jo bilo, ki smo jih jeli in 40 nas je bilo, ki smo kamenje metali, kaznovanih nas je pa tako malo, in to najkrotkejših.« Obžalovati je le, da se je posrečilo jedno samo krivo pričo v osebi tercijalke Rozalije Dolenec zasačiti, katero se trudijo sedaj klerikalci kar šiloma proglasiti kot slaboumno, da bi jo rešili radi krivega pričevanja prisojenega ji dva-mesečnega zapora, dočim je bila ta njihova priča pri razpravi šo jako pametna, poštena in zanesljiva!! Sedaj so pa nastopili drugo pot. Zdi se, kakor da jih pred dunajskim forom le še nekoliko rudečica obliva, kajti jedva je končal dr. Tavčar svoj govor, že se je dvignil Povše —. in to nas je osupnilo, kajti o njem bi vendar sodili, da ne bode svoje poštene osebe posojeval Sušteršičevi kliki za tajenje in prikrivanje za klerikalno stranko sramotnih ostud-nosti! — dvignil se je torej, pravimo, posl. Povše ter silno nerodno tnjil in za-sukaval vso zadevo, in ko ga jo dr. Tavčar z medklicem opozoril, da mu je vse to posl. Rožič sporočil, odrezal se je resnico ljubni Povše prav možato, da ima on kar tri pisma v tej zadevi v žepu, kateri argument je moral seveda dr. Tavčarja kar v tla poraziti. Povše je pral kurata Forjančiča, da jo že prejšnji večer svaril svoje ljudi, naj no delajo izgredov; dobro; kako moro tedaj posl Povše tajiti, da iz gredov ni bilo, ako je sam kurat čutil na predvečer potrebo, svojo živino pred izgredi svariti. In to svarjenje! Mi vsi vemo, da si no drzne noben goški klerikalec niti dihati, ako mu to stric Ilabe in kurat Furjančič resno ne namigneta. Toda kurat sam se ni mogel obraniti srčni potrebi mrtvemu županu, ki jo razun par let bil celo svojo življenje tih in miren, toda zanesljiv klerikalen volilec, pokazati svojo mržnjo s tem, tla je /.ubranil peti v cor-k vi žalostinko; dasi joto povsod in tudi na (1 očah v navadi, in dasi se ob pogrebu tudi najnoznatnejšega duhovnika no pojo lo žalostinke, nego se pri takih prilikah razvija vsa mogoča teatralnost. Ja, Liauer, das ist \vas anderes . . . ljudstvu treba ad oculos dokazati, da gre pod zemljo m-kdo, Ui je več kakor angelji in Mati Bolj«I Vsa tri Povšotova pisma no morejo utajiti,' kar smo mi pisali in kar jo dr. Tavčar v drž. zboru govoril, osobito ne streljanja in zasramovanja mrliča z de monstrativnim grohotanjen, upitjem, vriskanjem, s primerjanjem njegove duše duši in dušnemu izvoličanju krave nekoga y,uMvtv;.i k!.wikah\i, n pljuvanjem da lihto, z razobešenjem umazane in raztrgane rjuho na drogu, na čijega koncu se je na- hajal mesto »šildka« raztrgan čižem, kar naj bi predstavljalo ali nadomeščalo črno žalobno zastavo — saj je ta »zastava« visela v ulici, koder se je sprevod pomikal; — ne morejo utajiti ogorčenja, ki je zavladalo mej pogrebci in po njih po celi dolini še isti večer. Sicer pa ne umemo, kako se more posl. Povše sklicevati na izid sodne preiskave, ki bi bila gotovo izostala, da se ničesar zgodilo ni. S tem ste se tudi pri prvi aferi tolažili, toda doživeli ste katastrofo, in posl. Povšetu moralo bi biti že to svarilen vzgled, ako je kljubu svoje starosti še vedno tako mlad, da ne zna »3 pisem« klerikalnih Pa-penhajmovcev po zaslugi oceniti. Mi sodimo, da mora vsak dostojen človek taka divjaštva obsojati in obžalujemo, da smo se zmotili v svoji sodbi glede posl. Povšeta, ki ima žalosten pogum in drzno čelo celo v drž. zboru krščene kanibale zagovarjati, dočim se poštenjakoviču »Domoljubu« prav nič ne čudimo, ako Povšetove državnozbor3ke laži v klerikalni svet trobi. Gosp. Povšetu ne bi mi radi rekli: glina vkup štriha! Iz Trbovelj. Ker se je »Rodoljub« začel širiti tudi po naši dolini in ga vsi z veseljem bero, dajto nam malo prostora tudi za naše zadeve. Pri nas je namreč nekaj ljudi, ki so vedno tistim za petami, kateri ne trobijo v zviti rog klerikalnega hinavstva. Sami na sebi ne vidijo niti največjih napak, druge pa zasledujejo kakor lisica kokoši. Povrh smo še tako srečni, da imamo v farovžu jako brihtno kuharico. Oči ima jako bistre. Kadar gleda pri oknu, pa je mimoidoči kmet ali delavec ne pozdravi, se čujejo bosedo mr-jasec ali jarec. Kakor znano, ne sme nihče k župniku, kdor se ni prej oglasil pri kuharici. Ko je neki mož prinesel župniku denar, da bi župnik molil za dušo v vicah, ga je kuharica ostro izprašovala, po kaj da je prišel in končno ga je prijela za ramo in ga s pozdravom »htari jarec neumni« potisnila čez prag ter zaloputnila vrata. Lepo to sicer ni bilo, kaže pa, da ima kuharica zdrav razum in da spoznava, kako neumni so tiati ljudje, ki mislijo, da more župnik za nekaj gro-šev kako dušo iz vic rešiti. Sicer se jo že milijone in milijone žrtvovalo za take molitvice, vsled tega pa še nobena duša ni bila rešena iz vic. Uboj V zaporu. Dne 'M), septembra t. 1. se jo bil pripetil v V i ž i n a d i (v Istri) strašen dogodek. Radi tega dogodka je stavil posl. Spinčič dne 22. oktobra v zbornici poslancev nastopno interpelacijo: »Dne iU). septembra t 1 , na praznik paln.n;«. našo /upnijo, je v it,t Ini pri »Fi-lomeni« došlo do prepirov med delavci hrvatsko in italijansko narodnosti, najetimi na gradbi železnice. Občinski redarji so nekega mladega Hrvata odveli v zapor. Dasi ni nikdo videl v gostilni, da hi bil mladi mož topen prod ali po njegovem aretiranju, so ga vendar naslednjega dno našli mrtvega vsled groznih udarcev Prebivalstvo in delavci so.najhuje razburjeni proti redarjem. Na licu mesta je bila sodna komisija in nadejati se je, da se dotični zlikovci razkrijejo.* Ker so nam ta /ločin predstavlja groznim, in ker v Istri ne bi bil to prvi slučaj, da varnostni organi postopajo na najgrozovi-teji način z državljani hrvatsko narod« nosli, smatrajo podpisani za svojo doli-nosi, slavili do rkneelenen minisl. predsednika in do ekscelence ministra za pravo- sodje nastopno vprašanje : Sta li njiju eks-celenci pri volji označeni dogodek dati najstrožje preiskati ter sporočiti zbornici o vspehu preiskave ter eventuelno ukreniti energične odredbe, da se taki in slični slučaji grdega postopanja od strani varnostnih organov v Istri ne bodo več ponavljali, in sploh, da bodo varnostni organi siljeni strogo vršiti svoje dolžnosti?« Mini-sterski predsednik Korber je v seji zbornice poslancev dne 9. decembra odgovoril na to interpelacijo in sicer v sporazum-Ijenju z ministrom za pravosodje. Rekel je: »Dne 30. septembra 1901. ob 10. uri zvečer je došlo v gostilni v Vižinadi do dejanjskih prepirov med delavci hrvatske in italijanske narodnosti; posredujoči trije občinski redarji so aretirali hrvatskega delavca Tomaža Cvitkovića in so ga odveli-Naslednjega dne so našli Cvitkovića v občinskem zaporu umirajočega in je isti umrl kmalo na to. Kakor vzrok smrti se je konstatiralo zlomljenje senčne, oziroma kosti temenice. Proti občinskim redarjem je več prič izreklo obtožbo, da so Cvitkovića, ki da je bil ob aretiranju če popolnoma nepoškodovan, ko so ga ekskortirali, suvali ob zid in da je sosebno redar Peter Clamar z udarcem s pestjo na glavo Cvitkovića istega tako poškodoval, da se je okrvavljen zgrudil na tla. Clamar pa t a j i v s a k o krivdo in trdi, daje bil Cvitković med eksortiranjem zadet od kamena, vrženega od neznane strani!! Proti Clamarju se jo uvedla sodna preiskava, ki je dovela do tega vspeha, da je proti njemu ulo žena obtožba radi ubojstva. Torej res! Italijanski protisocijali-stični 1 ist »L' Avvenire« v Trstu, ki ga urejuje duhovnik liuttignoni, brat kanonika istega imena, ki je danesf desna roka kapitularnoga vikarija Petronia, poroča, da je imenovanje škofa Flappa za škofa tržaškega gotova stvar. Ponarejale! denarja pred sodiščem. Pred porotnim sodiščem v Celju je bila po dvadnevni obravnavi obsolena cela družba ponarejalcev denarja. Obtoženi so bili: 761etni Ivan Drenek, pleskar, doma iz Mekin pri Kamniku, ki je bil zaradi ponarejanja denarja že trikrat kaznovan, potem (L'ietni Josip Curhalek, 2(>letni Fran Curhalek, GOletna Marija Curhalek, 871etni Josipina Curhalek in 2lletna Urša Curhalek, vsi iz Zamostca. Ta družba se je že od leta 1900 bavila z izdelovanjem ponarejenega denarja. Delali so v kleti, v vmogradu Josipa Curhalkn, a potrebno orodje so kupili deloma v Breiicah, deloma v Zagrebu. Ženske so slale na straži in Skrbele za hrano. Od letošnjega poletja so nneli delavnico na posestvu Nikolaj. Radomoviča, ki leži deloma na Hrvatskem deloma na Kranjskem. Tej družbi so prišli 25. avgusta t. 1. na sled. Ta dan je neki Iranc Med olj v Krškem udal ponarejen desetak, v Brežicah pa je Josipina Curhalek poskusila zamenjati ponarejen de Hetak pri kimgotržcu limku. Temu se j„ 'del desetak sumljiv. Josipina Curhalek je rekla, da ga j0 dobila od nekega hrvat-Bkega kupcevalca • prašiči ter odšla. Sla je potem z bratom ,n s svakinjo v Mat-jasovo trgovino, Uin |lak JU p„ blaga m zopet pbfcu „ ponarejonim dtv setakom. Pomočnik j„ nmi|) h.(, . toUko opravila, da bankovca ni mogel na-»nčn0 p0,U-datii sprejel ga jo, u provul. noiti p* gA zaznamoval. Potnej* s0 je iz- kazalo, da je bankovec ponarejen. Stvar se je ovadila sodišču, ki je odredilo hišno preiskavo, katera pa ni imela uspeha, kakor tudi ne zaslišanje rodbine Curhalek. Ker je Josipina Curhalek tudi v preiskavi trdila, da je dobila ponarejeni desetak od necega hrvatskega kupčevalca s prešiči, je sodišče stopilo v zvezo s hrvatskimi oblastnijami, katera so tudi začela obsežne poizvedbe. Dne 23. septembra je neki Marko Zemljanič pri graverju Justizu v Zagrebu naročil več Črk in številk. Graver je spoznal, da bo gre za ponarejanje denarja in je stvar ovadil. Zemljanič je nekaj dni pozneje, namreč 30. septembra, pisal graverju, naj pošlje naročene reči na naslov Frana Curhalka, a predno je 'graver to storil, jo Zemljaniča videl v Zagrebu in ga pustil aretirati. Na podlagi njegovih izpovedeb izvršena hišna preiskava pri rodbini Curhalek je imela popoten uspeh, samo da glavnega krivca, provzročitelja vseh falsifikacij, necega Iv. Krkovca ni bilo dobiti. Krkovec jo je baje v Ameriko popihal. Obsojeni so bili: Ivan Rrenek na dosmrtno ječo, Josip Curhalek na dve leti, Josipina Curhalek na tri leta in Marija Curhalek na jedno leto. Koliko falsificiranih bankovcev je družba spravila v promot se ni dalo dognati. Glede naseljanja v Ameriki. Iz Ne\vyorka poročajo: Senatu se jo predložil nov zakonski načrt glede naseljevanja. V tem načrtu je tudi določba, da bo odslej naseljevanje temeljito omeji s tem, da se nastavijo uradniki, ki bodo priseljence izpraševali glede njih omiko ter analfabete zavračali, zlasti pa bodo posebni nadzorniki poslej strogo pregledavali policijske spremnice priseljencev, s čimer hočejo ameriške vlade preprečiti, da se naseli še več evropskih anarhistov. Potemtakem bode odslej naseljanje v Ameriki dokaj težje in omojenejše kakor do sedaj. Tudi v Ameriki imajo že odveč prebivalstva, zlasti delavstva, proletarijata. Vipavska železnica. V poskusnem prodoru pri Dornborgu se je vdrlo kakih 50.000 kubičnih metrov sveta. Računajo meter po 80 kr. znaša škoda do 40.000 gld. Zgorela je v Pazinu neka gospa Oliva Sloković. Ležala je bolna v Lov-je tam nastal ogenj. Po-razširil tako, da se ni nihče več upal v hišo po bolnico. Ko so požar pogasili, so našli bolnico zgorelo. Z nožem. Dno 12. t. m. sta se na potu iz Šk< Ijeloko v llodeŠice Peter Ju-govic in Janei Hafner za šalo metala. Nakrat si je Hafner od necega gledalca tega turnirja izposodil nož in je .lugovica brez najmanjšega vzroka zabodel v prsa ter ga težko ranil. Nesreča v preiiiogokopu. V Kočevju je 14. t. m. ponesrečil 17-letni Fran Zadel iz Rabinegapolja. Padel je v 08 m globok rov in se ubil. Kriv je te nesrečo nadzornik Ivan Mate, katerega je dal preiskovalni Hodnik takoj aretirati. Na semnju v Kamniku je posestnik Fr. llribernik od Št. Lenarta pri Gornjem Gradu izgubil listnico, v kateri je bilo H40 K. Mož pravi, da mu je denar mogočo tudi ukraden. Vjet ropar. Tistega človeka, ki jo 13. t. m. pri Mošnjah oropal in smrtno-nevarno poškodoval 50-letno Marijo Mulaj, so orožniki že dobili. Zove so Peter Stein po domaČo Purč in jo duma iz Spod. Dupelj. rioevi hiši, ko žar se je hitro Po 23ih letih. Dne 19. t. m. so' našli v Erdbergu pri Dunaju zakopano precej globoko v zemlji, kjer je bila do pred kratkim cvetlična greda, človeško truplo, kije bržčas že desetletja pod zemljo. Sumi se, da je to okostje vrtnarja Frana Kar-gerja, ki je izginil brez sledu pred 23imi leti. Zapustil je žejio in štiri hčere, s katerimi je živel v najlepši slogi. Kargerja je skoro gotovo napadel kak ropar ter zakopal truplo pod cvetlično gredico. Stvar je vsekakor jako misterijozna. Poskusen umor v gledališču. V Varšavi je streljal sodnik pl. Korvin-Piotrovski na notarja Paskovskega, ki je sedel poleg njega. Bogati Korvin-Piotrov-ski, ki je znan po vsej Varšavi kot čudak, se je namreč zaljubil v lepo 16 letno deklico, hčerko nekega notarja, katera je pa ljubila druzega. Tega druzega je pozval Piotrovski na dvoboj, in sekundant njegovega tekmeca je bi notar Paskovski. Ravno onega dne, ko se je poročila notarjeva hčerka, sta sedela Piotrovski in notar Paskovski slučajno skupaj v gledališču, čudak Piotrovski je bil silno razburjen, ker je odvedel drugi njegov ideal k oltarju. Vedel se je zato silno čudno, pelje glasno in razgrajal, ne da bi se zmenil za svojega soseda, ki gaje opominjal, naj miruje. Koje začel Piotrovski še neprestano fiksirati notarja, mu je dal notar zaušnico, Piotrovski je potegnil revolver iz žepa in je ustrelil dvakrat na notarja, da se je zgrudil na tla, vendar ni smrtno nevarno ranjen. Poslano/' Ker je imel »Rodoljub« štev. 49 z dne 12. decembra L 190L na 3 strani v članku: »Odprto pismo g. Fr. Lekšetu, župniku v Lužah«, tudi opazko, tičočo se moje oiebe, zahtevam na podlagi § 19., da natisnete v prihodnji številki »Rodoljuba« na istem mestu in z istimi črkami ta le popravek: Ni res, da bi bil jaz, dasi mi je g. R. Pu*toslemšek povedal v obraz, da sem jaz pisal članek v »Slov. List«, »odločno vse tajil«. Res pa je, da je g. R. Pustoslemšek prišel k meni in me je vprašal, vem li, kedo je pisal dotični članek v »Slov. List«, na kar sem mu odgovoril z vprašanjem: »Zakaj naj bi ravno jaz vedel za to, kedo piše v omenjeni list, ko vendar nisem v uredništvu lista.« Res je daljo, da mi je na to g. R. Pustoslemšek rekel, da sem jaz poslal uredništvu »Slov. Lista« priporočeno pismo, kar sem jaz zanikal, ker še nisem nikdar nobenemu listu pošiljal kakega priporočilnega pisma. Ni res, da bi bil jaz g. R. Pustoslemšeku »ponujal Častno besedo«, da nisem pisal dotičnoga članka. Res pa je, da nisem niti enkrat rekel, da jaz nisem pisal dotičnega članka, temveč sem zanikal le to, da bi bil »Slov. Listu« poslal kako priporočeno pismo. Rraslovče, dne 23. decembra 1901. Gothard Ferme kaplan. Op. ured.: Vtakdo spozna, da se kaplan Fermo lovi za besede. Odgovor, ki mu gre, že dobi. *) Za vsebino tega apiea je uredništvo odgovorno lo tolika, kolikor določa zakon. Tržne cene v Ljubljani 21 decembra 1901. PBonica, 100 kp Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, n . Proso, Koruza, , Krompir, Leca, Orah, ntol Maslo, Mam, Speli bvo?.,„ Ut. kgi. 19 116 1860 161-14140 :i> 18140 4 2o - NO — 160 - 90 8J40 1 BO 1 Špeh povojon, kgr. . Surovo maslo, „ . K Jajce, jedno . . . Mleko, Utor . . . Ooveit meco kgr. TeleCje „ „ RvinJBko „ n KoStranovo ,, „ Pificaneo ..... Golob...... Seno, KX) kilo . . Slama, „ „ . . i Drva trda, klftr. . „ mehka, „ . i m i :•>:> -ho t ~|40 7 0 I 900 j 6|80; Loterijske srećke. Oradeo, 81 decembra. 33, 78, 84, 1, 71 Brno, 11. decembra. 86, 45, 61, 27, 41. Dunaj, 21. decembra. BO, 51, 80, 22, 62. Praga, 18. decembra. 32, 7, 59, 38, 71. Uno, 24. decembra. 26, 80, 33, 4, 9. Trat, 14. decembra. 63, 42, 36, 14, 21. Zobozdravniški in tehnični atelje. Ruvailie ZOb z kloretilom, duši- r- kovim oxydulom (Lustgas) itd. Plombe iz zlata, Pop«jela"a- in drugih sredstev. Zlate krone in, *obor?« ____iz kavčuka, aluminija in zlata. (2117—1) Zoliozdrikvnlk Dr. Rado Frlan, Ljubljana Špitaiske ulice št. 7. I. nadstr. Ordinacija od 9 —12. dopoludne in od 1—6 ure popoludne. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8—9. ure zjutraj. •x«««e»» Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Businaro v Ljubljani, HilKarjeve ulice Ht. 10. p^JT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. Tfcfl Red Star Line, Antvverpen v Ameriko. Prvo vrate parobrodi. — Naravnost brei prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladijl. — Nizke vozne oene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, M, IMmr W, na Dnnaji aU (1115-28) Ant. Robok, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulloe štev. 34. Uizitniee in l^uyert« 5 firmo ^ priporoma „J lifinatlri redilni prašek za notranjo rabo pri kravah, volih in IVII1SM Honjjn £e tjiisti 50 let z najboljšim uspehom uporab- V.r.tTon. umnika. pripravke za živino. Ijcvan, kadar krave nočejo žrotl, in tla so zboljBujo mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. praxjAjj redilni in krmilni pra«rk. Varstveno in dietetiCno ' 1 "Siv^Ji aredatvo za praliče. Za notranjo rabo, aluži za tvorbo inuita m tolftčo. Zavojček BO h, pat ■avojčkov aanio 2 K. faaefani ■■•»■». Pozor! Ta praSičji praaek In kakao aladnl čaj dobite tudi v vseh prodajalnicah, ali pa naravnost pri meni po poŠti. Odgovorni urednik Valentin Kopitar UMtnina in tiaek tNArodne Tiakarne* v Ljubljani