M. P. Nataša: Jesen na vrtu.                                    659
Ali v dveh rečeh se pa vendar le odlikujejo ti fantastni spisi mimo nemških istodobnih romanov. Francozi znajo pripovedovati razločno, živahno, strastno in v svojih romanih njih boljši pisatelji ne razpravljajo samo ljubavnih razmer, ampak tudi velika politična, verska in socijalna vprašanja, kar jim daje posebno zanimivost in vrednost. Mene gimnazijca so razkačili najbolj proti rovarskim jezuitarjem. Iz italijanske literature sem čital slabi prevod Tassovega »Osvobojenega Jeruzalema" in nekaj malega iz Danteja in Ariosta, ali vse to čtivo me je malo zanimalo. Tem bolj mi je ugajal in me mikal španski vitez Don Kihote, katero ime izgovarjamo Slovenci, posnemaje Nemce, navadno don Kižot. Izmed mnogih drastično šaljivih prizorov me je silila najbolj na smeh genijalna rešitev pravde po sodniku Sanho-Panzi, ki ni bil tako aboten, kakor bi si ga bralec lahko mislil. — Angleško slovstvo mi je dalo nekoliko prav tečne duševne hrane. V prvi vrsti Shakespeare. Štiri njegove drame so me tako ganile in pretresle, da sem jih bral še večkrat, ko sem bil že profesor: Kralj Lir (Lear), Makbet, Otelo in Romeo s svojo Julijo. Ta igra mi je ostala najbolj v spominu  ne le  radi lepote,  ampak zato,  ker  sem
v
se radi nje skoro zadavil. Cital sem jo pri obedu. Ko prorokuje služabnica Juliji bodočnost, da bo cesto „znak padla", sem se tako zasmejal, da se mi je zaletelo. Jed mi je odskočila v dušnik. Šele po strašno dolgem in mučnem kašljanju je prišla na pravi tir in mi je odlagnilo. Mnogo pozneje nego Shakespeare je živel zdaj malo čislani pisatelj slovečega Robinzona. Za moško mladino nižjih razredov ga ni boljšega čtiva, nego je ta Robinzon. Mene je živo zabaval že v drugi šoli in bi me bil še bolj, da ni bil nemški prevod tako bedast, v dialogih! Sploh naj se Nemci ne bahajo preveč s svojo prevodeno literaturo.
(Dalje prihodnjič.)
Jesen na vrtu.
Jesen po vrtu hodi . . .           Zamišljeno sprehaja
oj skrij se, rožica!                  po vrtu se dekle —
Smrt bridko s sabo vodi        Jesen, jesen prihaja zate, ubožica.                          pa lega ji v srce . . .! —
M. P. Nataša.
--------------¦» > »-----------
42*