Stav. 196 j&i. MkiUMiUHMi V Trstu* V MMMio 91. Julija W8 |M|_ L I * ~ ------đfc I 1—^—1 Xiiaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Uiica sv. F.aa.ibka Asiškega si. 20, I_nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemalo, rokopisi se ne vračaj- Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina.'— Lastnik konsorcij lista ■^Edinosti'. — Tisk tiskarne ,Edinost!*. — Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57, — Naročnina znaša: Za celo leto K 40—, pol leta K 20—, tri ;ilies£ce K 10*—, za nedeljsko izdajo za cclo Jelo K 8 —, pot leta K 4*—. "a^. —--- Posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. == ■ - žitnik XLiil, *V V5 C Posamezne Šte vilke zastarele 20 vi i. Og'aii trgovcev la obrokov *?: n po 1 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vr«bfl.1, ogh'i denarnih zavodov rrm pa 3<) vin; oglasi v teksta Usta do pet vrst K 20.— ; vsaka r.adfiljna vrsta K Ž.—. Mali oglasi po ti vin. beseda, najmanj pa rk* vin. Oglase sprej^Tia inseratui oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se poiiijajo upravi lisU. —. Plačuje se izključno le upravi »Edinosti". — Uprava in luseratni oddelek s* nahajata v ulici sv. Frančiški As. ?t. 20. P.^tnohranifnični račun $t. 8*1 G55 ===== Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev.______■ mm^m druaa dimiiSia. Cl aija jirfJaih sSraak v proračunskem edseku. Poljaki »a ćelu op3*šc!le. Ministrski svet za ^m^ljo. Preprgšena nak; na Hemcm. ■ v jskafercnagracici ustreljen. Csr Hikšžlmj DUNAJ, 20. (izv.) Ministrski predsednik dr. Seicher je danes vnovič podal cesarju svojo demrsijo in to, ne da bi počakal glasovanja o proračunskem provizoriju v proračunskem odseku, ki se bo vršilo v pondc: ek ali torek dopoldne. Boj, ki se ie vršil v tem odseku danes dopoldne in popoldne, je nudil dosedaj še popolnoma nepoznane poiave. Dosedai so namreč vedno obstruirale le opozicijonaine stranke, ako je šlo za to, da se vrže kaka viada. oda danes ste obstruirali v proračunskem odseku obe nemško-meščanski vladni stranki, da rešite^, Seidierja, akoprav razpolagate v odsektf le z Vs glasov. Njiho namen je stremel za tem, da preprečijo v odseku glasovanje o provizoriju do torka, to je dne, ko poteče odseku stavljeni rok za poročanje. Zato je nemško-nacijonalni posl. Teufel dvakrat stavil predlog, naj se glasovanje odgodi do torka, a je obakrat emeljito pogorel s svojim predlogom. Vse :ri velike slovanske stranke, Poljaki Cehi in Jugoslovani, podpirani od nemških socialistov in opozicijoualnin Italijanov so obakrat odklonili Teuflov predlog in sicer z 28 od 51 glasov; predsednik odseka, dr. Svhester, ni glasoval. Radi tega izida Vasovanja ie imel posl. Waber dopoldne dolg obstrukcijski govor; popoldne mu je sledil posl. Denk. Da ne bi biio njegovim Kolegom dolgočasno, jim je posl, Waber >ilno obširno poročal o regulaciji Donave <=d I. 1789 dalje. Tekom obstrukcijskega . ovota posl. Denka se ie češkemu članu d seka posl. Maštalki posrečilo, da je .-kupno s Schraflom in Seitzem dosegel kompromis, da naj se današnja seja takoj ključi. Sklenjeno je bilo, da naj se gla-ovanje o proračunskem provizoriju, ki so c hoteli nemški nacijonalci preprečiti, vrši ■ol ure po pondeljski plenarni seji zbornice, ako pa bi bil proračunski odsek takrat ■ csklepčen, pa v torek pred plenumom zbornice. Poljaki so postopali danes popolnoma solidarno s Čehi in Jugoslovani. Njihovo razpoloženje in odpor proti Sei-•erjevi vladi in obema nemškima skupinama sta še posebno podkrepila današnja dva članka dunajske »Neue Freie Presse«, ki pravita, da je naravnost dolžnost Polja-l-*ov. da podpirajo nemški kurz in v katerih -e jim grozi, da bodo Nemci prekinili vsaka pogajanja ž njimi, ako bi se zavze-: ali za češko obtožnico proti ministrom. i"a nastop Nemcev je Poljake tako sifrio razkadil, da so se postavili na današnji popoldanski seji proračunskega odseka na elo vseh opozičiiooialnih strank in pred-žili potom dr. Kolischerja sledečo reso-;. c'jo: »Proračunski odsek izraža svoje :epričanje, da pod vodstvom sedanjega mnistrskega predsednika dr. Seidierja 1 shaiaioča se vlada ne nudi zahtevanih •olitičnih jamstev, da bodo od ljudskega zastopstva za državo zahtevani krediti v icsnlci porabljeni za prave namene.« Glasovanje o tem predlogu se danes sicer še n vršilo, pač pa se bo v pondeljek ali torek, ako ostane Seidlerjeva vlada in statu demissionis, ali če bo potrjeno. Glasovanje r*o odpadlo Ie v tem slučaju, ako bo ofi-v-jelno potrjen Seidlerjev odstop. Ministrski predsednik dr. Seidler danes sploh ni prišel niti vr proračunski odsek niti v poslopje poslanske zbornice. Dopoldne je ?>!! ■ rejet od cesarja v posebni avdijenci. Da; '.njim sejam proračunskega odseka -o i isostvovali med drugimi tudi ministri V/immcr, Gayer, \Vieser, Homann in ftanha-ns, ki so ob 4 popoldne odšli iz zbornice in se podali naravnost v predsedstvo mini-trškega sveta, kjer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bil sklenjen odstop vlade. S tem demisijskim redlogom se je odpeljal ministrski predsednik dr. Seidler naravnost k cesarju v a rad \Vartholz. V zborniškem poslopju se o takoj, ko se je izvedelo o dogodkih v roračunskem odseku, zbralo veliko število članov obeh zbornic, ki so vsi nagla-šali, da je položaj, v katerega je zašel dr. Seidi^r, silno kritičen. Visi poslanci so bili tdini v mnenju, da ni drugega izhoda, ka-i.or da demisijonira ves Seidlerjev kabinet DLNAJ, 20. (Izv.) *8 Uhr Abendblatt« poroča, da se bo vršila v torek v poslanski zbornici tajna seja o vojaških dogodkih. Nemški nacijonalci nameravajo pri glasovanju, ali naj bo seja tajna ali ne, izzvati odhod vseh nemških strank iz zbornice, riko da bi bil sklep, da naj bo seja javna, sprejet le z večino slovanskih glasov, kar da bi pomenilo koncc parlamentarizma. Prcračunski odsek. DUNAJ, 20. (Kor.). Proračunski odsek razpravlja danes proračunski provizorij. Za poročevalca je bil določen dr. Stein-wt der. Posl. Zenker je predlagal, da naj se >ba provizorija omeii do 30. oktobra. i*Oiem ko je govorilo več govornikov, je bila debata zaključena. Predlog posl. Tenfla, da naj se razprava odgodi do torka. je bil odklonjen. Po govoru dr. Ellen-bogna je stavil Teufel .zopet predlog glede od godit ve razprave do torka in zahteval ugotovitev razmerja glasov. Prati Vojno-go^podarsk! odsek. DUNAJ, 19. (Kor.) Na seji pododseka vojno-gospodarskega odseka poslanske zbornice je minister za javna dela, vitez Homann, pojasni sedanji položaj glede premoga in naglašal, da je postal tozadevno položaj v zadnjih tednih izredno težaven, mnogo slabši, kakor v istem času preteklega leta. Uvoz inozemskega premoga ie sedaj zadovoljiv v toliko, ker Nemčija dogovorjeno množino tudi v resnici dobavlja. Vzrok pomanjkanja premoga tiči v slabi prehrani rudarjev, prometnih težkočah na progah in gotovih tehniških pomanjkljivostih. Minister je na podlagi svojega zadnjega potovanja odredil razne odredbe, tako seznam o vseh na fronti nahajajoclh se rudarjih, da bodo oproščeni. Produkcijo namerava zvišati za 14.000 ton na dan. Edina možnost za sanacijo položaja obstoja edinole v zvišanju produkcije premoga. Minister upa, da bo premagal trenotni težavni položaj. »FrerndenblsU« in zunanje ministrstva. DUNAJ, 20. (Kor.) *Fremdenblatt« piše: Kritično zadržanje, ki je zavzema »Frem-denblatt« že nekaj časa napram sedanji avstrijski vladi, se je s posameznih strani razlagalo napačno v smislu, da se godi to z vednostjo in privoljenjem zunanjega ministrstva, s katerim je ta list že od nekdaj v ozkih stikih. Da se odpravi to nespora-zumlienje, je »Fremdenblatt« pred kratkim uredil svoje stališče napram zunanjemu ministru tako, da je sedaj od tega popolnoma neodvisen. To pa seveda pri varovanju popolne prostosti sklepanja na obeh straneh čisto nič ne -izprerninja na tem, da bo list svoje zunanje-politiono stališče urejal tudi vnaprej sporazumno z zunanjem ministrom. Novo zvišanje Železnikih tarliov. DUNAJ, 20. (Kor.) Včeraj se je vršila v železniškem ministrstvu pod predsedstvom člana go-spposke zbornice Janotte seja stalnega odbora železniškega sveta za tarifarične zadeve blagovnega prometa. Vladni zastopnik, sek. nač. vitez Solvis je pojasnjeval vzroke, ki so prisilili vlado, da v kratkem zopet zviša tarife. Sledila le večur-na debata. nkni četami in da se ni treba bati več mučnih udarcev, ki jih je morala prenašati ententa dosedaj molče vsled nemške premoči. »Temps« poroča, da se je pričel francoski napad med Aisno in Marno sploh brez vsako topovske priprave. Pehoti je odprlo pot kratkomak> ogromno število tankov. ie-bil torej odklonjen. Tekom nadaljevanja debate je imel posl. Waber daljši govor. Cer Ha] li. usirsllsit. BEROLIN, 20. (Kor.) Glasom iz Mosfcve semka} došlega poročila ie bil bivši car Rusije, Nikolaj !!., dne 16. t. m. v Jekate- rlnogratfu ustreljen. Povoi za to le bilo bližan]o češko-slovaških tolp, katerim rde-ča uranka vlada ni hotefe prepustiti carla živega. Aieksejev in Katedln na potu proti Moskvi. ZUERICH, 20. (izv.) »Štampa« poroča iz Pariza, da korakata generala Aelksejev in Kaledin na čelu močnih čet proti Moskvi z namenom, da podpirata gibanje, ki se je pojavilo v JLJkrajinf proti hetmanu Skoropadiskemu. Nagrada za glavo Korenskega in Ćernova. DUNAJ, 20. (izv.) Iz Stockholma se poroča: Lenin je razpisal za aretacijo bivših ministrov, zlasti Kereuskega -in Cernova nagrado v znesku 250.000 rubljev. Trije ministri bivše vlade Kerenskega so bili proglašeni, da jih ne ščiti nobena postava Kolera na Ruskem. KIJEV, 20. (Izv.) Vsled kolere, ki se je pojavila v Petrogradu in Moskvi, je ukrajinska vlada zaprla mejo med Ukrajino in Rusijo. Savinkov na poln v Anglijo. BEROLIN, 20. (Izv.) Bivši vojni minister Kerenskega, Savinkov, je prispel v Arhangeisk in odpotuje v par dneh v Anglijo. Tatarska ustavodajna ^skupščina. KIJ2V, 19. (Kor.) Glasom listov se bo dao 15. septembra sestala ustavodajna skupščina nove tatarske in baškirske republ.ke, ki obstoja Iz £U-bernij Samara, Orengrad in Ulfa. JAPONSKA NASTOPI V SIBIRIJI. ROTTERDAM, 19. (Kor.) »Central News« poročajo-iz Tokija: Danes se je sestal kabinet in se glasom lista »Asani« odločil za intervencijo v Si biriji. Vendar pa se nikjer ne prikriva, da so bili najbrže tajni koraki Združenih držav, ki so izsl lili v tem vprašanju odločitev. Neki listi objavlja jo sledeči pregled dogodkov na Japonskem; Francija in Italija sta predlagala Ameriki in Japonski intervencijo. Japonska je odgovorila z važnim predlogom in nato Amerika zopet z novim. Po včerajšnji konferenci v palači ministrskega predsednika se smatra gotovo, da so Združene države predlagale skupno intervencijo in da je Japonska sklenila, da odpošlje čete. AMSTERDAM, 20. (Kor.) Reuterfev urad poroča Iz Tokija: Japoska Je sklenila Intervencijo v SI-biriil fn ukrenila vso potrebno. zuezha mmm poročili AVSTRIJSKO. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se raz^ieša: Na tirolski zapadn5 fronti fe včeraj zopst znatno oživelo bojno delovanje. V adsmet-skem ozesniju |e bilo odbitih več italijanskih sunkov. Na Moiiie Cave^tu smo morali prepustiti sovražniku neko sprednje o-porišče. V Albaniji je prišlo dasies zjutraj severno Berata do novih bojev, ki se še nadaljujeta. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan javila: Zapadao boH^če. — Armada kraljeviča Ruprechta: Delovanje Angležev ie v posameznih odsekih narastlo. SoArraž-nik le izvršil dopoldne nspod proti Mete-renn, severno Merrvsa in Kižno Vie?ix Berauina. Zavzel je Meterea, sicer pa je bi! odbit in Je ostavif v naših rokah več ujetnikov. Armada nemškega cesarjs&ai-ča: Med Aisao in Marno se bitka nadalja-ie. Sovražnik le v evrho prebitja fronte napadel iznova na v sel fronti. Oklopnjak! so vdrli zgodaj zjutraj v dele naše sprdnje črte. Po srditem boju je bil okoli opoldne prvi sunek sovražnika na višinah jugozapadno SoJssonsa, zepsdno Hartenno-sa, vzhodno Nee?Hya in severoa^p^aio Chatcaa Thlerrya Izjalovljen. Od letaiccv na pohodu na bojišče javljene in uspešno obstreljevane sovražne kolone so napovedovale nadaljevanje napadov, ki so sledili zvečer po silno moča! topovski pripravi. Med Aisno In Onrcooin se razbili v naših protisanklh, Jnžno Ottrccia že v našenf ognjn. Severno Rartennesa smo vrgli sovražnika preko njegove izhodne črte. Čete favitejo silne težke izftuoo sovražnl7:a. Veliko šie\ilo oklopnj^kov ieži razbitih pred našo fronto. Južno /\iarne čez dan zmerno delovanje, jugovzhodno Mare«:.fa so bili nov! tlel ni napadi sovražnika odbiti. Ponoči smo južno Marne nahajajoče se čete, ne da bi sovražnik opazil, umaknili nazaj na severni brej: reke. Krajevni bpj! gozapsdno In vzhodno Relmsa. Sever oz paono Sonalna so bili francoski sunki krvavo Oilbitf. Včeraj smo sestrelili zopet 30 sovražnih letal in 7 priveznib balonov. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorif. BOLGARSKO. SOFIJA, 18. (Kor.) Na - Pra^a bre^ moke, ' PRAGA, 20. (Izv.) 2e od 7. julija je Praga brez moke. V Kraljevih Vinogradih In Žižkovu že več dni ni kruha. Zastave za perilo. PRAGA, 20. (Izv.) Praški mestni svet je sklenil pozvati vse hišne posestnike, da naj zastave, ki se jim prašijo po podstrešjih dajo rajše na razpolago za izdelalvo moškega perila. ____________ Izprenjeiaba v angleškem kabineta. ROTTERDAM, 19. (Kor.) »Mancher Guardian« piše: Splošno se sodi, da bo Robert Cecil v državnem tajništvu za zunanje stvari igral veliko ulogo in nadomestil v gotovem oziru lorda Balfourja. Njegovo imenovanje ne pomeni nebene izpre-membe v smeri mirovnih pogajanj, Kolikor se ve, je Cecii odločnejši kakor Balfour, akoprav nastopa v Javnosti kot zagovornik zveze narodov. Nizozemska kabinetna kriza. AMSTERDAM, 19. (Kor.) »Standard« poroča, da Je Ysenburg odklonil sestavo novega kabineta. Najbrže bo sedaj Nolens poizkusa!, da sestavi ka-bihet. Novi turški notranji minister. CARIGRAD, 19. (Kor.) Suiran je potrdil Imenovanje Djambnlet beja za notranjega ministra. Minister je prevzel danes svoje posle. General Foch o vojnein položaju. BEROLIN, 20. (Izv.) »Morningpost« poroča: Francoska armadna komisija se je vrnila s fronte v Pariz in izjavila, da je generalissimus Foch poudarjal, da ne jamči sedaj samo za Pariz, ampak tudi za vse predlogu je glasovaio 28 članov odseka inlfrancoske glavne železniške črte. BEROLIN, 20. (Izv.) »Daily Cronicle« piše: Nenadna francoska protiofenziva pomeni. da razpolaga general Foch z zadost- Govorimo o avstrijski državi! Razlika- je med pojmoma »podanik« In »državljan«. Evolucija od podanika do državljana je rezultanta razvoj'a človeštva v smereh uveljavljanja pravic poedlnega človeka in potem skupin ljudij: stanov, razredov in narodov. »Podanik« je pojm iz pred 48"-letnih dob. ko še niso nastopili svoje zmagoslavne poti sadovi in ideje velike francoske revolucije. Odkar pa je z letom 1848. napočila narodom pomlad, oznanjevalka osveščenja človeka in narodov, novega življenja na ideji in principu svobode in enakosti, je stopil na mesto podsnika — državljan! Podanik je bil pripadnik drŽave, ki se je moral brezpogojno pokoriti državni oblasti: plačevati davščine, dajati vojake, nositi bremena, ki so mu jih nalagale razne gosposke, molčati, ničemur ne oporekati in eventuvalno tudi polagati svojega rojstva kosti na — klop, da mu je kak valpet zabičaval dolžnosti podanika z — argumentom ad hominem! In ta podanik ni imel nikogar, ki bi branil njega in njegove človeške pravice in njegovo človeško dostojanstvo! To so bili časi, ko je bila država in gosposka vse, svrha za-se. ljudje, ki so sestavljali državo, pa nič. To je: ko o imeli ljudje Ie dolžnost, da so sestavljali državo, jej sužili, jo branili in jo ohranjali, ne da bi imeli kako pravico v njej. Z letom 1S48. pa je prišla tudi v Avstriji marčna revolucija. Duhovi ?o se vzdrami-raznih točKah j li,zahtevajoč reform, preporenja države — fronte |e bilo obojestransko topovsko de-j nje moderniziranja, prehoda od sreanje-lovanje od časb do časa živahneje. Med? veških uredb k novim na podlagi enakosti Vardarjem fai Dofrairsklm jezerom pa-1 ljudi in narodov. Zahtevali so ustavno truljni spopatH. V dolini Sirume smo raz-[ uredbo, da bodo tudi ljudje in narodi po-pršili več angleških stotni]. ki so se poiz-! tom svojih izvoljenih zastopnikov soodlo-fcušale približati našim poljskim straž?!ii. če v ali na upravi države. Zahtevali so od- SOVRA2NA URADNA POUOClLA. ftaillaasko poročilo. 19. lullja. — V tooalskem ozemlju, severno Mon-te di Valbelie, kakor tudi na Asclonu, so prodrle naše drzne patrnlfe preko svojih črt ln 'prinesle s seboj bogat, od sovražnika ostavljen plen, rned drugim eno 105 mm havbica eno 260 mm bombo vko, Štiri 140 mm možnarje. za Jarke ln več strojnic. Na asiaškl piano« je neki angleški oddelek neustrašeno vdrl v sovražne črte, ujel \9 mož in uplenil 3 strojnice. V dolini Brente, ob zapadnem izhodn Col Caprila, so bili delni napadi sovražnika sladko odbiti. Sestrelili smo 4 sovražna letala. _ DOGODKI NA MOSJU. BERLIN, 20. (Kor.) V severnih vodafi so potopili naši podvodnikl zopet 16.000 ton sovražne ladijske prostornine. WASHINGTON, 19. (Kor.) Plovbenl urad poroča: Ladja »Westover« (5.000 ton) je bila dne 11. t. m. v evropskih vodah torpedirana in se je potopila. Rešenih ie bilo 82 oseb, 10 se ffb pogreba. Parnik »Carpathia«, na potu v Inozemstvo, ie h\i | za* dVžavo ko^rišfnega, ampak* vedno šele dne 17. t. in. v Atlantskem morju torpediran, j pQd siJo in moraš, j Morala jih je poučiti nesreča na bojnih 1 poljanah na italijanskem bojišču, da se ab-ringa«, ki je imel na krovu za vojno nesposobne solutistiČni režim ne da več vzdržati, da Avstralce ia ie bil na potu v Avstraliji dne 15. t. se mora monarhija pretvoriti v konsiitu-m. torpediran in s* Jo potopil, fcgub ni znaznamo- cjjonelco državo. Iz podanika naj bi postal vati. Dne 16. t m. Je bila torpedirana neka an- _državljan! Naj bi ne bil več le podreje- nec državne oblasti, ampak človek s poli- pravo razmerja podrejenosti, tlake, desetine. Zahtevali so državo, v kateri naj bi bila ljudska volja zakonito ugotovljena. Dne 22. julija 1S4S je bil otvorjen prvi avstrijski ustanovni državni zbor, v katerem so se nemški in slovanski poslanci združili v narodne kupine. V juniju pa se je vršil v Pragi slava;:oki kongres. Bili so to prvi plameni nacijonalne ideje...! Aii državni oblasti je tedaj še vspelo, da je z vojaško silo udušila upor in razpustila državni zbor, ki se je bil vsled viharnih dogodkov in uporov pozneje premestil v Kromeriž na Moravskem. Prišla Je huda reakcija — doba glasovitih Bachov, Bruckov in Schmerlingov, doba zatiranja vsakega svobodnega diha, doba krute germanizacije. Ta nesrečna doba je trajala do nesrečne vojne z Italijo leta 1859. Zgodilo se je tedaj, kakor se vedno dogaja v Avstriji, da se r.arnreč oblastniki nikdar ne cdlocaio iz lastnega pametnega izpoznanza za kaj pametnega, pravičnega, sodobnega, časom primernega Preživečt bodo Izkrcani jutri. LONDON, 19. (Kor.) AngleSki prevoznik gleška šalupa; sadke. re$es& Je bilo le 13 mof po- Demobilizacita romunske armada končana. BEROLIN, 20. (Izv.) Iz Bukarešta se poroča: Demobilizacija romunske armade je končana^ Armada je spravljena sedaj na ono stanje, ki odgovarja pogodbi, sklenjeni z osrednjima vlastima v Bukarešti!. RomaoHa fe» Besarabiia. BUKARE5T, 19. (Kor.) Ministrski predsednik Marghiloman )• izjavil v zbornici na. neko vp:a- tičniml pravicami, posebno pa z volilno pravico v državni z as top. kjer naj bi potom svojih izvoljencev soodločeval na upravi države iu s tem pri določaniu svoje usode in svojega položaja v državi! V letu 1861. je bila proglašena ustava. Deželni zbori niso biii več zastopstva stanov, ampak interesnih skupin in dobili so pravico, da so volil? člane državnega zbora. Ali narodi so bili tedaj kruto prevar-jeni v svojih pričakovanjih in nadah. Ni svobode. šanje, da Je bil po!o2aJ v Besarabiji za časa zdru- sledila doba enake pravice in ženja z Romunijo Izredno težaven, da pa se je od Neme! so se izneverili velikim vzvišenim takrat izboljšal. j def a m. za katere so se v letu 1848. nav- -----duševali in krvaveli! Glasoviti Schmeriing Cadorna, Cappello In Porro pred vojnim jje ustvaril proslulo volilno geometrijo za sodiščem. i deželne zbore, ki ur! bi zagotovila nemško ZUERICH, a). (Izv.) »Daily Mail« po-; gospodstvo v državi za vse čase. Ker pa roča. da pridejo odstavljeni italijanski ge- ie že tedaj prišlo v narode narodno osve-nerali Cadorna, Cappello in Porro pr^ -- sčenje, se ie porodila velika narodna bor-voino sodišče. Iba^ki traja — še danes. Politično življenje v monarhiji in — po ustvaritvi dualizma v letu 1868 — v naši državni polovici je sicer v poznejih desetletjih prešlo preko mnogih peripetij in doživelo razne spremembe, ali Nemci so vzeli v svoj program ideologijo Schmerlingovo, da v Avstriji gre Nemcem gospodstvo, da bodi nemška, ali pa naj je ne bo! Tej ideologiji slede tudi današnji Nemci; po niej določajo svojo politiko: svoje program, in svojo taktiko. Sinteza njihve politike je, da ie v tej državi razlikovati med narodi podaniki brez pravic in z vsemi dolžnostmi, in narodom nemškim — državljanom! in to ne le s pravicami, ki gredo vsakemu narodu po božjem in Človeškem pravu in po avstrijskem državnem temeljnem zakonu, ampak tudi s pravico do gospodstva nad đrughni! V Avstriji naj bi bili Ie Nemci državljani, vsi drugi pa le podaniki! i Nemci zahtevajo slej ko prej privil--' govano pozicijo. Ker pa se je tudi v ne-nernških narodih vzbudila nacijonalua ideja, narodna zavest, ki je postala vodnica njihovemu uveljavljanju, da zahtevajo svoje pravice, svoj delež na politični moči, besedo na upravi države, da nočejo več biti le podaniki, ampak hočejo biti državijani: je v oni ideologiji Nemcev vir in vzrok silnim nacijonalnim bojem, vsej današnji mizeriji, vsem erupcijam in stre-sljajem za rešitev avstrijskega problema. Ideologijo Nemcev si je usvojil tudi šef sedanje vlade, g. Seidler. 'Njegov govor minolega torka je bil uglašen na to noto. A učinek je bil — srdito ogorčenje pri Nc-nemcih, ki so se mu priključili celo tudi slovanski večni kunktatorji — Poljaki. Izvajanja njegova so dala signal za nadaljnje srdite boje. Mož je v veliki zmoti, če misli, da bo mogel udušiti, kar živi in deluje v duši narodov. Kar se ni posrečilo Schmel'ngom, Merbstom, Giskroin, Las-serjem, Auerspergom, ki jim po'svojih duševnih zmožnostih in političnem konceptu — g. Seidler naj nam ne zameri te odkritosrčnosti! — se>ra on komaj do glež-njev: to se ne posreči tudi njemu! Ce bodo pri tem trpel: drugi viši interesi, za katere morajo skrbeti drugi činitelji in bi moral, ne v zadnji vrsti, tudi g. Seidler: za to naj bodo klicali na odgovor tega gospoda Seidierja in druge sorodne mu — državnike! Kako se je že glasil tisti vzklik na-čelnika jugoslovanskega kluba, dra. Korošca. na manifestacijskem shodu v našem »Narodnem domu« povodom obletnice majniške deklaracije?! Mi se skoro radujemo na govoru Seidlerjev em. Kajti čim boli vroče bo, tem prej dozori hruška! In to vemo tudi, da je ni vročine, ki bi požigala — ideje!! Vera naša je tem trdneja. ker sloni na dejstv u, ki ga ne more odpraviti noben Seidler In ga ne bo mogel noben njegov naslednik: da imajo nar?>di dovojl zavesti o svojem pravu In dovoli mnč? — kt jfc* jo Še mnore vel dogodki sedanje vel'ke dobe— da bodo mogli izsiliti novo uredbo, v kateri ne bedo več podaniki brez pravic, ampak... državljani z vsemi pravicami! ISezne stofltižg?« vsssf. Dober odgovor na eks;>oze groia Btiria-na. Naš sedanji minister za vnanje stvari grof Burian je zatrdil v svojem ekspozeju, med drugim povsem pravilno, da naša monarhija ni nikaka slučajno nastala tvorba, ]>ozabil je pa dostaviti, da je nastala na podlagi svobodnega dogovora svojih narodov. A ravno to bi bil jak argument, ki bi ga bil inogel nasloviti na sovražno inozemstvo .... »Union« daje Burianu še j nastopni odgovor: -Ni ententa, ki bujska narode Avstrije drugega proti drugemu, marveč je to go^podstvaželjnost gosp:>-dujočih/ strank dveh plemen, ki hočeta druge narode podjarmiti in jim odrekati vsako pravico do živ ljenja. Tretje v zvezi so vlade, ki vsikdar — z nekaterimi malimi izjemami — vidijo svoj poklic v tem, da so izvrše valni organi rečenih strank i:i da se niso nikdar resno lotile, da bi notranje probleme Avstrije rešile v smislu enake pravice in popoino svobode vseli narodov. Tu je iskati vira notranjim boje m, ne pa v propagandi entente, o kateri govoričijo le nasprotniki nenemških in ne-madjanskih narodov, da bi megli te poslednje sumničiti.« — Povsem resnično. Kratek, a dober odgovor je to na sicer angelsko — nedolžni ekspoze gosjxxlu grofa Buriana. Vsa politika naših nemških strank je usmerjena na to, da morejo — denuncirati. Le čuditi,'pa se moramo, da ni med njimi pametnih ljudi in honetnih politikov, ki bi svoje politike opozorili, kako tako večno suničenje in ovajanje kompromituje njihovo lastno pleme, njihovo lastno ime! Kaj more bolj škoditi ugledu in slovesu nemštva, nego to, da naravnost usiljujejo vnanjemu svetu uver-jenje. da avstrijski Nemec sploh ne more politično dihati :n živeti; — ako mu ne stoje ob strani: vlada, centralna in pokrajinske, okrajni glavarji, državni pravdniki in — policija!! Česar ne morejo oni sami, naj preskrbljajo ti Činitelji! Je pa tu gori podan odgovor tudi g. Seidlerju, ki je tudi v imenu zgodovine reklamiral pravico Nemcev do gospodstva. Podčrtujemo gornji stavek, da je Avstrija nastala po svo-boćneiu dogovoru narodov. Priključili so se iz lastne volje, v pričakovanju, da v tej. državi najdejo varstva, ^zaščite in jam-; stev za svojo blaginjo. Ce bi država ne izpolnjevala te svoje naloge in če bi narodi, videč se prevarjeni v svojem pričakovanju, izvajali iz tega dejstva za drža- * > • „KDINOST" itev. ftt Yt> neljub, ali kcfcen zaključek. bodo krivi da bd vršfla označeno svojo nalogo vi, da bi vršila označeno svojonalogoj kriva bo gospodstvaželjnost NemcevI Šusteršičeva klika proti slovenskim občinam. Dunaj, 18. julija. Deželni odbornik kranjski dr. Pegan se je mudil te dni na Dunaju ter se je razgovarjal v ministrstvu za notranje zadeve glede razpusta onih kranjskih občinskih za9topov, ki se niso pridružili od kranjskega deželnega odbora sestavljeni zgraževalni resoluciji. Ustanovitev češko-siovaškega narodnega odbora pozdravljajo češki listi vseh strank z velikim zadoščenjem, označujoč |o kot temeljno podlago narodne discipline, kot važen domač dogodek. S tem je izpolnjena srčna želja vseh ljudskih slojev češko-slovaškega naroda. Ustvarjena je organizacija, ki bo veljala kot najviši tribunal poleg Češke Zveze in enotna reprezentanca.češkega naroda, kajti narodni odbor je sestavljen iz vseh strank in drugih kulturnih faktorjev. Reševal bo vse stvari, ki se tičejo skupnih narodnih interesov, a ne spadajo v kompetenco Češke zveze. Bo to skupno narodna institucija, ki se jej hočejo vsi podrejati, da bo narod pripravljen, ko pride trenotek nastopa za skupne velike cilje. — Kot neomejno zvesti zavezniki naroda češkega pozdravljamo seveda tudi nri Slovenci % radostjo ta korak dalje k izpopolnitvi narodne in politične organizacije Čehov, čim edinstvene ji, čim enotneje stmeni, tem dragoce-neji zavezniki bodo nam. Njihova moč — naša moč. Pozdravljamo jih in — posnema }m o jih vse, ki so se od desnega konservativnega do levega socijalno demokratičnega krila združili, pokoroč »e ljubezni in zvestobi do svojega naroda! V Trsta« dat 2L juHfrfc 19Mb t inferpe&ua Jusos?™jisRe2a / date 4t npreseotame degi' itaiiaai dkg masti po 14 K kg. Neimovitim slojem — izkaznice z rdečo črto — se bo oddajala mast brezplačno. Vsi brez razlike moralo izročiti dotične Izkaznice to predložiti Izkaznico za nakup mesa In maščob, ki se preščipne na številki 1. Osebam, Ju bi predložile več izkaznic, kot pa ie zabeleženo na izkaznici za nakup mesa m ma- oničijo. OLJE. Na vsakih 6 odrezkov uradne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 22. do 28. julija se dobi ob predložitvi izkaz, za živila izkaznica št. 10 za nakup 6 centilitrov olja. Na to izkaznico se dobi oUe v običajnih prodajalnicah do sobote, 3. avg. t. 1. Cena 28 K za liter, za neimovite sloje (z rdečo prečrtano izkaznico) po 14 K liter. KIS. kovati od slovanskega narodnega zavoda, kakor je kr. hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu: potem moramo reči, da spored ni bil izbran najprimerneje. Višina u-metniškega nivoja zagrebške opere bi se bila pokazala v pravi luči le tedaj, Če bi bil spored sestavlien tako, da bi bil obsegal znamenita dela nagpriznanejših svetovnih glasbenih mojstrov če le mogoče vseh narodov, ki so ustvarjali velika dela na tem polju, pri čemer pa naj bi se bilo oziralo predvsem na slovansko glasbeno literaturo. Tako pa smo imeli že iz početka na sporedu tri Italijane, dva Francoza, enega Nemca in dva Slovana. Verdi je bil zastopan z dvema deloma, Donizetti z enim, Puccini prvotno z enim, a bo pozneje dodali še dve: »Madame Butterfly« in »Bohćme«. Ce ne štejemo »Zrinjskega«, ki se» odkrito rečeno, v umetniškem pogledu niti primerjati ne da z drugimi deli, ki so bila na sporedu, ostane iz vse slovanske operne literature edino le Smetanova »Prodana nevesta«, lz vse ostale svetovne pa edino »Carmen«, ker se »V nižini« ni pela. „Traviata« se je pela dvakrat, »Rigoletto« trikrat, Lucia de Lam-mermor« trikrat, »Tosca« celo sedemkrat (enkrat menda popoldne), »Madame But-terfly« štirikrat »Bobeme« dvakrat. Torej Ta teden ne dobe kisa lastniki izkaznic za kuhinie in mestno ubožnico. SOL. eno osminko kg soli na osebo po 28 vin. kg DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do doaatne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamovanhra s črko S, dobe proti izročitvi odreztaov te poslednje izkaznice, veljavnih za Čas od 22. julija do 28. julija, in predložitvi izkaznice za nakup kruha, dodatno izkaznico št. 7SL^er morejo nanjo do vštete sobote 3. avg. v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg. slanine. —Izkaznice št. 78 veljajo do sobote 27. julija. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Tekom tega tedna se razdele izkaznice št. 47 za govedino in za neimovite sloje tudi izkaznice št. 47, toda z rdečo črto. KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE. 400 g kondenziranega mleka po K 7*50 (400 g za K 3'—). Tekom tega razdeljevanja se pre.čipne št. II rumenih izkaznic za otroke <80 dkg) in št. IV. sivih izkaznic za starpe in bolnike (40 dkg). veljavnih za mesec juli in avgust. JAVNE KUHINJE IN UBOŽNICA. Lastniki izkaznic za javne kuhinje tn ubožnico dobe ta teden: Vs kg kavne zmesi, v. kg cikori>e, lA kg soli. ODDAJA STARIH ŽIVILSKIH IZKAZNIC. Stranke morajo pri nakupu Živil ta teden izročiti v don^nih prodajalnicah staie živilske izkaznice. 21 italijanskih opernih predstav, m to vse dela. ki so bUa v Trstu prepeta že tolikokrat, da ga menda ni skoraj tržaškega Italijana, ki bi jili ne znal od začetka do konca. Nasproti tem uprizoritvam italijanskih del pa smo imeli: Zrinjskega trikrat (enkrat popoldne). Prodano nevesto štirikrat, »Figarovo svatbo« takrat in »Carmen« dvakrat; torej 12 predstav. Slovanskih |e bilo samo sedem. Najboljša upizoritev med vsemi Je bila brez dvoma uprizoritev »Prodane neveste«, kateri se ie najbolje približevala »Pi-garova svatba«. >Zrinjski« ie bil &recej raztrgan, neenoten. Od italijanskih oper ni nobena dosegla višine zgoraj imenovanih dveh. Najboljša med njimi #e bila gotovo »Tosca« z Eijavcem v Cavaradossue-vi ulogi, Ogrodzko — Tosko in Vuskovi-ćem — Scarpio, pri čemer pa je treba tudi odkrito reči, da Vuškovič ni več nekdanji Vušković. Z uprizoritvijo. »Toske« se da vzporejati »Carmen« * Engelovo in Kublo — Don Josejem, k! seje poleg sijajne sredine in nižine v svojem glasu odlikoval s prav tako, temperamentno igro, vsled česar je bila tudi ^Prodana nevesta« ž njim v ulogi Janka boljša kot pa z Rijav-cem. ki sicer znatno presega Kublo z ono izredno milino in sočnostjo svojega glasu Prodala kuriva. Oglje, 10 kc na rdeče Izkaznice. Razdeljevanje dne 22. julija. — Cena 80 vin. za kg. Staro mesto: 2651—2970 (22) Mura 12, 1—200 (23) CavazzenI 3. — Novo inesto: 11231—1500 (22) Valdirivo 7. — 1501—2071 (22) S. Anastasio 9. — Nova mitnica: 1—10U (24) Toro 14, 101—800 (24) Toncelli 1. — Stara mitnica: 1301—1600 (24) Sette Fontane 52, 1501—2500 (24) Paduina 13, 2501— 2800 (24) Farneto 46. Sv. Jakob: 1801—2000 (16) Guardia 9, 2001—2100 Tesa 5, Kologna 1—375 (11) Cologna 2, Skorkovlje: 1—335 (15) Carpison 10. Rojan: 101—600 (10) Boroević 51. VrdelJ: 1—1108 (15) Aquedotto 94. Premog 20 kg. na modre Izkaznice. SUra mitnica: 1121—1200 (49) Pia*a Samorlno 7. — Sv. Jakob: 1—75 (56) Quardla 9. — KJadln: 1—249 (39) Acquedotto 04. — Bark ovije 1—211 (19) Barkovlie 234. Koke, 10 kg na modre izkaznice. K 2*70 za 10 kilogramov. Stara mitnica 1201 1300 (49) Sette Fontane 16. ■ Skedenj 1—200 (26) Skedenj 129. — VrdelJ: 1 611 (36) Aquedotto 94. Izkaznice za premog. Načelniki domačih gospodarstev okrajev Rojan, Skorklia in Greta naj pridejo v pondeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8—2 pop. v nI. nad. Josipa 4 po nove izkaznice za petrolej. Prinesti je treba s seboj izkaznico za živila in premog. Gorivo za Industrije. Od pondeljka 22. t m. dobe lastniki rdečih izkaznic (v kolikor 2c niso preskrbljeni z gorivom) T. in II. razreda za 10 dni (od 22. do 31. t. m.) premoga. Lastniki rdečih izkaznic 1., 2-, I. In 4. razreda za 10 dni koksa in oglja. 3. lo 4. razred vsled pomanjkanja dovoza v tej dekadi ne more dobiti premoga. Dejali ves^l. Delovni odbor za prehrano Trsta ie lel včeraf opoldne sejo, v kateri se je kar naj-obširneje razpravljalo o tržaškem aprovi-zacijskem vprašanju, lz razprave se da posneti, da so največje težave premagane in da se je stvar začela obračati na bolje. Kruh se bo dobival v dosedanji izmeri (20 dkg na dan). V kratkem pride 30 vagonov ječmena. Upati je tudi, da se dobi krompir. Zahtevalo se je, da naj se da prebivalstvu fcžol m poudarjala potreba, da se bolje poskrbi za pospeševanje ribolova- Enako se je tudi zahtevalo, da na) se nemudoma sto- ri vse, K. Dejte, možje in žene, dejte! Sto klopi potrebuje nova šola pri Sv. vidu. Vsaka klop Ima dva sedeža. Sedež stan« 50 K ce!a klop torej 100 K. Šolski odbor apelira na one Imovite rojake, ki mu doslej Se niso priske .'! na pomoč, apelira pa tudi ua korporacije in cii : s ki bi najlaglje pomagala s kako veselico, - slednjič n narodna omizja. Imena darovlcer ..' pr'. rediteljev se zapišejo kasneje v zlasto sp — knjigo nove šole. Lahko se zbere potrebi::, s .os: potom navadnega nabiranja in v tem siuć; sa vpi§e v spominsko knjigo ime i iste osebe. \i Je svoto nabrala. Doslej so se javili in pre^H ■ ..bi ralno polo sledeči p. n. z«.: Karel' MahkoU c \r učiteU, Bratuž Štefan, Železničar, uredništvu i ' nosti*. g. učitelj K. Cibic na Proteku, g. učiteljica Ivanka Godina v Skednju, g. kapelan Virgi.i Siek. Ta zadnji in pa uredništvo rEđinostl* ocU* »Jata pole še vsem onim osebam, ki hi hotele p: . i'.eti nabiranje. . Danica Turk. 9ietna deklici«. Je darovala ^ K za sedež, v katerem bo sedela njena • Slavka. Ker pa ta svota ne z dostuje, je 3letna sestrica Stanka 10 K T ' <> Je pr do enega sedeža. Poštni škandal. Pošta nam je vrnila ua^ slan na uaslednjl naslov: »Vojuokredltni za Južno okrožje — Celovec«. S črnilom Je na n tko napisano: »Trlest«, »Celovec« je prečrtan. / no-drim svinčnikom pa napisano: nunanbnnr ch-(nedostavljivo). Zavod Je sam pod tem n.is) oro naročil naš list, ga tudi dobival, a sedaj je l-vua c. kr. pošta hipoma pozabila vse svoje zn tl našega jezika. Skandali Slavnemu c. kr. Hnančoeatu ravnate3js*^u: Ze dvam eseca bode kmalu, odkar pn žmo, z. t. ' urne izkaznice; vpisali smo se tudi pri vaškem no-čelniku gosp. Starcu, kakor Je bilo ukazno, cfi posebno v višini, v igri pa precej zaostaja za Kublo. V nekaki povprečni sredini ste bili potem »Rigoletto« in »Madame But-terily*, potem pa pod njima »Lucia de Lammermoor« in »Traviata« ter končno kot zadnja »Bohćme« z Debicko-Sterm -chovo v ulogi Mimi in pl. Stermichem kot dirigentom. Izven sporeda ste se dodali, kakor smo rekli, dr. Puccinijevi deli: »Madame But-terfly« in »Boheme«. Prva je uspela razmeroma dobro, dočim pa je bilo za drugo skorai škoda, da se je uprizorila. Dirigirala sta redno dirigenta Milan Sachs in Krešimir Bara iović. Prvemu gre pač pred vsemi gotovo prvo priznanje na doseženem umetniškem usrehu, — orkester je bil vreden največje pohvale — prav tako pa je tudi treba reči, da ima zagrebška opera tudi v g. Baranoviću izborno mlado moč, ki obeta najboljši razvoj. — Mojster Sachs je dirigiral Traviato, Tosko, Madame Butterfly, Figarovo svatbo in Prodano nevesto, g. Baranović pa Lucijo, Zrinjskega, Rigoletta in Carmen. »Star« zagrebške opere v Trstu je bil g. Ritavec, ki si je že takoj v prvem nastopu osvojil občinstvo in ostal njegov izredni ljubljenec do konca. Med ostalimi moškimi člani naj posebej omenimo se g. L j Jala ' seri* , poti /a Križaj a. ki se je posebno odlikoval ▼ ulogi Kecala in Figara, potem P r I m o* žica, ki je pokazal znaten napredek 10 bi mu bilo le želeti — saj je še mla ! par let dobre glasbene šole, da si-op: svgj drugače Izborni glasovni materija!. L eva r j a. z iepim, mehkim, izborno a-nim baritonom, kateremu je le želeti ne* kol'k o več moči. Biničkega, ki ja ustvaril izbornega Vaška, dobrega bn ;sta Lesiča, potem Pisare vica i:i Cvijano ica. Med' domačimi ženskimi močmi n i o-menimo pred vsemi go. P o l a k o v a. Ki ie bita najbolja Mafenka ter enaka Jel.na v Zrinjskem, Suzana v Figarovi svatbi ;n Mikaela v »Carmen«, potem gdč. Or -0-zko, v glavni ulogi Toske in Butt gdč. P os p i š i 1 Ivanovo, izborn-tistko (Suzuki), ter gdčni. Pabstovo rubin v Figarovi svatbi) in Zlicarjr* raznih manjših ulogah. Med gosti je bila prva gdč. Ada b a rft izborna pevka in igralka .izvajalka gia, ne ženske uloge v Traviati Lucm m Ri^ 'ttu potem ga. Vika En gel v Toski m Lar-»en, in končno -a. Debick i-Stermich, ki pa ni posebno ugajala. Moška gosti, Vuškovića in Kublo, sma c omen . Ce govorimo o umetniškem uspehu, se moramo dotekmti tu zopet stvari, ki ie _ tevo ■fiy. al-Ke-v \ ¥ Ti 1». »ML »tlMNOSI« 19*. Uo^edaj o« vidimo odoikodcr aic; pać jmi vidimo ikoni vsako sredo ob i ali 6 ii«tr«j itdTM ao» pričakovano eksekutorja, kateri ooCm poauiati dragega, kakor piaća] davke, te o« te m rubim. Tako bi lahko tudi tobačne Izkaznice nam domov prinesel, vsaj nas dobro pozna. Toliko za danes. — ProseSki In kontoveljski davkoplačevalci. Danes v Sv. Križ, kjer se bo vrnila dobrodelna prireditev v korist slovenske sirotišnice In Šent-vidske tole v Trstu v dvorani tamošnjega kon-sumneca društva. Spored: l.a) Slovensko dekle, b) Nedelja zjutraj, poje dekliški pevski zbor. 2. S. Gregorčič: Naš Narodni dom. Deklamacija. 3. Volarič: Divia rožica, 4. Dvorak: Ujeta, poje dekliški pevski zbor. 5. Nagovor. 6. Telegram (eno-dejanka). Začetek ob 6 popoldne — Vstopnina in stojišče: 2 K. — I. vrste sedežev: 2 K II. vrsta: 1 K. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. VIII. vojno posojilo v Trstu. Deveti izkaz v Trstu podpisanega VIII. vojnega posojila izkazuje skupni znesek K 1,935.650.—- Objava. Izpiski Iz plačilnih nalogov (kolikor jih j je hi!o izgotovljenlh do 30. junija) glede davka od: voltiib dobičkov posameznih oseb za leta 1914, j 1915. 1916 in 1917 v cenilnem okraju Trsf I a bodo ! razgrnjeni na javen vpogled pri podpisani davčni upravi (Coriio 37/11. soba št. 24) od 22. julija do 4 avgusta t. 1. in sicer med uradnimi urami. — Omenjeni ceirilni okraj obsega V. in VI. mestni okraj. In pa I., II. in III. predmestji okraj razen katastralne obdlne Lonjer. — C. k. davčni adminf-stracija Trst f!. Vse gospe In gospodične ki se zanimajo za po- j litične dogodke zadnjih dni. so vabljene na važno j posvetovanje v Slovansko čitalnico danes v nedeljo ! 21. t. m., ob 10 dop. — Zinka dr. RybSreva. An- ' foniia dr. Slavikova, llkn dr. Stegujeva. Barkovljonska podružnica CMD naznanja, da se bo vršilo vpisovanje v barkovljanski otroški vrtec od 21. do 24. t. n>; fn sicer danes od 9 do 12 dopoldne. v ponedeljek, torek in s^edo pa od 9—10 1 dopoldne in od 7—8 zvečer. Starši, vpišite svoje otroke v navedenem času da se bo vodstvo otroškega vrtca moglo lahko ravnati glede Števila j otrok pri najemu potrebnih prostorov za ^vrtec. 1 Sprejemajo se otroci le v starosti od 4 do 6 let. 1 Slovencem v V. mestnem okraju! Zadnje Čase 1 se je v našem Ustii mrnfO poudarjalo, kako zelo | ?apn NALI OGLASI m r«€ue4i« m 0 vkb hiitda. « — OaMe Uskaa« hassda g raCszKsfe dvajsio. -r Iblasnga erlifoJMna saals #0 farjev. Banalan galloa (tudi v zavojih od 5—10 kg) po flvUlU bUja mirodiinica Cifra, ultea delle PosU D 43 štev 6. mmmi tf-iit; mirodiinica D 44 tfianim iepo moderno pohištvo upal a e sobe za UtSPllU eno osebo, plačilo na obroke 30 K me-aečno po možnoati tudi voČ. Cenjen«ponudbo pod -Poštenost" na las odd. Edinosti. 248® gest mesecev st-r, se preda takoj. rlDSil» Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 24S9 se v najem malo stanovanje (kuhinja* soba ia sobica) drago stanovanje : t I. n. (kuhinja in soba) vrt in vodnjak. Cene smerne. Skorklja-Sr. Peter, Bojan 76. 2479 Proda ■a poročna, postelja z Tzmeti za £ 200. Ulica deU'OImo 22, I 2436 a Odda is takoj soba s ognjiščem v uL delle Mura it. I aad. za K 10, mesečno. 2436 b DPftffft (0 pohiStvo ; poročne postelje IrlUtlli in vzmeti, noftae omarice, omare s štirimi predali, posteljo« vzmeti in blazine. UL Solitario 29, I. Kranc 2431 Produ «H svicia poročna aoba. Ulica Solitario S(S 29, I. Kr rano. 24^2 Um m zmožno kuharico za gospoda samega. UU j|S Plača 70 K mesečno. Pendice Scorcota 363 -"Vlila Emilia\ 2473 llftflnH učitelj i en uči nemščino in francoščino Vcjlllu 12 K mesečno. Ulica Bacehi 8, II. c. Avtonzorani w —» M. -m w» . - f deljih od 9—2, Borzni tr* 7, D. Eubim. HlSUenlcen kvas amonjaka ter pe istem načinn kakor v Dormalaom času, se dobiva v lekarni J ero nit i. Piaaaa C».a»« ma št 6 D t? --.05- 4» (proti cerral^i, ritf! matizuu, ikrci/.' H D 9 „Llquore Gcdlna protini) se prodaja v vseh lekarnah. Fotošraf fj°rsntaJet"u "ižšvjz^r^ tek^ri z Rod Lt koncentriranege i d« In Codarmats, Zdravljenje krvi z Rod koncentrirsnege ▼ulgo extrakt>. Najboljši in najns mofiek za 6išfienja ki vi Lekarna Riborgo 17. Lefecteuin (sir?n klaapa riniti ejši pnj MaiHpIIhIa ie iivežbane m učenke, u nUuUlinjlSf mejo takoj. Ponndbe pod '« distioje4- n^ In?, odd. EdinostL 24' štednja vrati Postrežnlco Commerciale 9, HI., levo išče mala druiina (3 osebe). — Helo in plafia po dogoror«. Via Potrtim srcem naznanjamo 2aTcr : o vest. da je dne 10. Julija 191B ob 1. uri pop. preminul, 9 c «. svojeg >iv!e-Ja, ljubljeni sin. o lir. brat ]MN tori Hvaia Pogreb se bo vršil v nedeljo popoldne na pokopališče v £mar}afa. Šmarje, 20. julija 191 s. ZOFIJA HVALA, mati. Dana, Boža, Zorem, Gorazd, Ljuba, bratje in sestra. Jabolčno vino namsodaeiiega olctisa v sodih od 300 litrov naprej prodala TVRDKA J. PARClNA * Co. Skladište t Trstu uL O. Donteetti it K Orlglaslnl pnHi kot gadomesiHo (rili „G@rnnanla" edine artorimovane tovarne WILIA FA1GLL v Hardu prodaja na drobno in na debelo zastopnik tovarne za Primorje. Istro in :—: Dalmacijo — V. SCHILLER ¥ Trstu ulica Nad v. Josipa (ex Caserma) 17 Ptiiljatve na lelslo prsti takojšnja plačila. »jesB rema U|A bi bilo mogoče vaditi fe strojepisja proti lUe plaJSia? PoDUdb • pod .Strojepisje" »a Ins. Edinosti. 2iS7 elegantni moaki nrajci se zamenjati Kjt^C za zabelo. Ponu:b, od ,R 8." aa Ins. odd. Edinosti. 2487 a Brste vsake vrate kupuje Fran Babifi. Ulica Molino giatdj št. 20. - 2485 e« zmožno postr^lnico. Bcoroola Oorda iS roli 303. 2483 decimai-e vago, 70 kg Bedeće ilce ri^OuIIr po K 3.50 kg voz za enega konja in les za kmetijsko uporabo Zglasiti ae je v ulici Comme ciale od 9—1 - in od 3—7 pop. Mauiift. 2476 Minkasanta ali inkaaantinjo. Pismene ponudbe z referencam na Ina. odd. Edinosti pod „tnk&sant *. 3477 zone »Eco« in inu je potihoira sekundirala tudi *Gazzetta«, moramo reči, da je jugoslovanska umetnost, in žnjo Jugoslovan-stvo v občer našla spoštovanje in priznanje med našim« sosedi. In to je vsekakor dobro znamenje za bodočnost. Resnica ic sicer, da je del tržaškega KaJijanstva, in predvsem! italijansko patricijstvo, borko-tiral hrvatsko opero* da so >o bojkotirali tudi maloštevilni »Ecovi« ia »Oazzettini« pristaši; toda široka mai-a italijanskega občinstva je prihajaU, malo posik&la in pohihitala, a končno pa vendar odobravala tudi popolnoma hrvatski peta slovanska dela. Led ie torej pret«t. Sovraštvo se umika spoznavanju in apoitovanhi. Naj bi bilo torej z narodnega našega staltSča želeti tolike in toltko stvari drugačni^, kakor so bile in kakor smo tolikokrat poudarjali tekom te gostovajijske sezen^: končni splošni uspeh je vendar tak. da smemo bit« zadovoljni žnjim, tn to tembolj, ker smo prepričani, da Je bik> to gostovanje zagrebške opere v Trstu za zavod sam šola, v kateri so se prizadeti činitelji mogrli naučiti, česa bi bilo m česa bi ne bilo treba, in bodo tudi mogli poskrbeti, da bo u^peh prihodnje gostovamske sezone zagrebške opere v Tnstu v vsakem po-.gledn tem lepši, tem Dopo:ne^:! k. Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone iQ obrobki VILJEM TUSCHER , konces. zobotebnik Trst, uL ncrtv&J. Frana Joslw 13, B. Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer. • ____i-- Proda se v iiialkl okolici HIŠA m ZUOO Kron. Hiša ima 9 prostorov, krasen vrt, vellK hlev, gostilno, tobakarno, žganjarno. Kupovale: naj p£ejo pod liiša" Ins.-cd-J. Edino»v.. uocaotme t.^ac^Dsaoocrtiv ICocke zs Juh© iialtlnolie vrsta 1000 koso« kron Z6.— poSiija v vsaki množini irankc Elljio Premotflč, Tri. lipilotts U'X i*r odam 8—10 q malinovca v sodih od 40 kg naprej. Velika izbera likerjev v steklenicah, šampanjec „Chatrau tv. iifrn i iVr » T iahi.ru'., V Trsilf. dne 21. fullia Voiito - pomožni »rad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carfntia št. 39, 1. nad., na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in i>ol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času ie urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-cskrfonih in raznih dragih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mes*ili Izvrševalo! odbor Z. J. Z. ima jutri, v ponedeljek, ob 7 in doI zvečer izredno seio. Ker je dnevni red zelo važen, se prosi polnoštevilne udeležbe. Prošnje za podpore iz ustanove barona Paskvala Revoltelle je treba vložiti do 4. avgusta na mestnem magisiratu, ojd. VIII., ul. Teatro št. 5/1. 3. številka »Jugoslovanskega Železničarja« je izšla včeraj. Člani podružnic Trst I. in Trst II. dobe list. kakor doslej, pri zaupnikih. Blagajnlčarka ženske podružnice CMD in odbora za stradajoče otroke prosi vse cenj. gospodične, katere so imele nabiralne pole, da jih prej ko mogoče izroče. Semena. Tržaška kmetijska družba naznanja, da ima sedaj na razpolago kmetovalcem sledeča semena: broklje, verzote, jesensko repo, zelje, zimsko solato, zimsko redkev. — Semena se delijo ob delavnikih od do 12 v družbenem uradu ulica Viemia Št. 10, I. — Kmetovalci, požurite se po semena. Razdeljevanje tobaka v okolici. Tukajšnji c. kr. finančni inšpektorat naznanja, da so prične danes, 21. t. m., devetnajsto razdeljevanje tobaka za predmestne okraje. Vsak lastnik tobačne izkaznice dobi za 12 kron tobaka in sicer pri naslednjih to-bakarnah. I. predmestni okraj: Carbola zgornja in Skedenj: 1 do 160 Skedenj 227; 161 do 240 Skedenj 640 ; 241 do 360 Skedenj 132; 361 do 4S0 Skedenj 416; 481 do 600 Skedenj 372; 601 do 719 Carbola zgornja 330; 720 do 838 Skedenj 1216; 839 do 958 Carbola zgornja 211. — II. predmestni okraj: S. M. Magd. zgornja ln spodnja: 1 do 76 Piano S. Anna 154; 77 do 152 Sv. Sobota 287; 153 do 228 S. M. Mgd. spodnja 305 ; 229 do 304 Campanelle 505; 305 do 380 Piano 5. Anna 95; 381 do 456 Bi vio 24; 457 do 532 S. M. Magd. Spodnja 1038; 533 do 608 Valle d. Maddalena 432; 609 do 684 Piano S. Anna 1; 685 do 836 Bivio 3; 837 do 950 Piano S. Anna 7 — III. predmestni okraj: Kiadin, Roco! in Lonjer: 1 do 82 Lonjer 75; 83 do 164 Campi d. corse 342; 165 do 246 Š. Alojzij 748; 247 do 328 Rocol v hribu 1071; 329 do 410 Molin a vento 9; 411do 492Rocol v dolini 512; 493 do 575 Kiadin v hribu 175; 576 do 658 Rocol v dolini 683; 659 do 741 S. Alojzij 538; 742 do 864 Scttefcntane 196; 865 do 987 Settefontane 229; 983 do 1110 Molin a vento 48. IV. predmestni okraj: Kolonja in Vrdela: 1 do 140 Scoglietto 168; 141 do 280 S. Ivan Spod. 556; 281 do 420 Brande-žiia 750; 421 do 513 S. Ivan Spodnji 631; 514 do 606 Farneto 1374; 607 do 699 S. Cilln Spodnji 404; 7C0 do 793 Nova cesta 22; 794 do 980 S. Ivan Spodnji 50S. — V. predmestni okraj: Škorklja in Rojan: 1 do 200 ul. Roiano S; 201 do 350 nI. Mon-torsino 15; 351 do 500 Šalita di Gretta 30: 501 do 600 Greta Spodnja 164; 601 do 700 Skalasanta 200; 701 do S00 Pcndicc di Scorcola 603; S01 do 901 Skorklja Sv. Peter 199; 902 do 1002 Šalita di Gretta 2. — VI. predmestni okraj: Greta ia Barkovlje: 1 do 147 Barkovlje nabrežje 82; 148 do 245 Barkovlje Bovedo 525; 246 do 343 Barkovlje najb ežje 151; 344 do 441 Greta Zgornja 357; 442 do 539 Kontoveljska cesta 765; 540 do 637 Barkovlje nabrežje 125; 638 do 736 Barkovlje Bovedo 343. — Takrat se dobe enaki tobačni izdelki kakor pri razdeljevanju v mestu. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 22. t. m.T se bodo dopoldne in popoldne prodajali na javni dražbi nedragoccnl predmeti, popoldne obleka In perilo, zastavljeni na zastavne listko serije 142. Umor na OpČinah. Dve ženski, ki ste nesli včeraj kosilo na openski južni kolodvor, ste zapazili v bližini kolodvora mrtvega vojaka, ustreljenega lil zabodenega. V zatilniku ie bilo videti, da ga je nadela kroglja, zaboden pa je bil v prsi. Ženski ste- naznanili stvar orožništvu, ki jo je začelo takoj preiskavati. Neki otroci, ki so se igrali v bližini, so povedali, da se je prej kakih pet ali šest vojakov prepiralo tamkaj. Umorjenec je bil videti imovitejši človek, in tako ie bila upravičena misel, da je šlo za roparski umor. In to mnenje se je tudi potrdilo. Orožništvu se le posrečilo, da je izsledilo enega onih vojakov, ki so bili navzoči pri onem prepiru. Je pa to 26Ietni Bošnjak Silvin Oče vati, prjdesetnik. Otroci so ga natančno spoznali. Očevan sicer odločno taji, a vzlic temu so ga izročili pristojnemu vojaškemu sodišču v Vidmu. Poizvedovanja se sfeveda še nadaljujejo. Pozor na tatico! Crno oblečena je, blondinka, mršava in bleda, iti približuje se rada mladim deklicam, ki nosijo uhane, Zapelje jih potem s svojimi -ladkimi besedami v vežo, kjer jim poblisko-vo hitro sname uhane in zbeži. Tako se je zgodilo včeraj neki dcklici, ki stanuje v ul. Madonnl-na, kateri je ukradla uhane, vredne 50 K. Neslanost. V BoroevićevI ulici je včeraj neki pijan korporal 97. pešpolka reševal svoio čast s tem, da ie gonil po ulici semlertja nekega pešca Istega polka, češ, ker ga ni pozdravil. Ljudstvo se ie začelo zgražati nad takim reševanjem do-mo\ine, in bil je skrajni čas, da ie prišel neki Častnik, ki je napravil konec tej neslanosti. Ukradeno perilo. Snoči je peljal po ul. Coroneo neki postrešček na voziču velik kovčeg. Poleg vozIJa je stopal tudi neki človek, ki bi ga poštenjak nerad sreča! sam ponoči. Prišel pa ie mirno stražnik, ki je radovedno vprašal, kaj in kam vozita. in čegava le stvar. Postrežčkov spremljevalec je dejal, da ni njegovo, in hitro zbežal, ko je stražnik začel izpraševati postrežčka, ki pa je dejal, da je kovčeg dobil od ronega znanega neznanca«. V kovčegu da je posoda, krožniki. Kovčeg je bil tako nabito poln, da se Je komaj dal odpreti, a notri je b:.o — perilo. Stražnik je seveda možakarja shranil na varno. DAROVI. — V spomin pok. gospe Marile Požar iz Tre-bič darujejo za šentvidsko šolo: Bernard Kralj K 6, Ivana Kralj K 5, Roza OpačiC K 5, Milan Vouk K 5, Josip Bekar K 5. — Namesto cvetke drage deklice Ivanke Kale daruje Rožica Opačič K 5 za Šentvidsko šolo. — Denar hrani uprava. — V počeščenje spomina pok. Dušana Cotiča aruje g. Ribič za šentvidsko podružnico CMD K .5. — Denar hrani uprava. — Pečar Maver, Nabrežina (kurilnica) daruje K 10 za mariborsko slovensko šolo. Denar hrani uprava. — Gospod Kari Ukmar je daroval za šentvidsko šolo K 5. — Gospa Antonija Gregorič daruje povodom narodnega praznika 20 K za šentvidsko šolo in 20 K za siromašne šolske otroke. — Na kratke besede g. M. Cotiča, predsednika Cirii-Metodove podružnice za okrožje sv. .Vida o važnosti in potrebi drobnega narodnega dela, le zložila družba Jugoslovanov v Sežani 151 K za novo šentvidsko Šolo. — J. P. tantjemo T. P. H. K 69.14. — Za celo klop nove šole je darovala dobrotna oseba F. G. K 100. — Za šentvidsko šolo so darovali: Ker se Su-ban višavski ni udeležil veselice, je plačal »štrof« 11 K- Po 5 K: Pahor Gvidon, nečitljiv, Gradišar; po 4 K: Potočnik, Ciričara; po 2 K: SI. Turel, Godeša, Sof. Kosič, nečitljiv, GregoriČ, Dekleva, Fr. Favčič. Angela, M. Benko, lepa Sonja? črta-nec; po 1 K: Katinca-KatinšČe, Ern. Suban, Kero-vat, pod strogo suknjo, Lavrenčič, stotnik, J. K., Mladovan, prof. Ipavec, Skabar, K- Valentič, F. Jež, M. Pečenko, A. Gropajc, Ponikvarček. V. Trobec, P. Birsa. N. N., M. Pahor. K. Subotič, Daneu, N. Lazar. M. Mušković, G. Muškovič, K. Božič, D. Klun, R. Pečar, E. Počkar, M. Mihalič, N. N., Delak, Ana (ne dve) Brana, Eržen, K. Svab, Obersn., Sabadin. Germek, živio ohcet, botra od jančka. — Gospa Marija Zerovec je darovala 10 K za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. KnžiSevnost in umetnost. Kurent. V Ljubljani se je ustanovil konzorcij, ki bo izdajal humoristično satiričen list ^Kurent«. List bo izhajal po dvakrat na mesec ter izide prva številka že koncem tega meseca. ^Kurentu« se je posrečilo pridobiti si mnogo odličnih sotrudnikov; tako humorističnih pisateljev kot satiričnih risarje/ in karikaturistov, da se bo glede vsebine in slik mogel uspešno kosati z najboljšimi podobnimi edicijami drusih narodov. Ker se bo vsled pomanjkanja papirja določila naklada po številu naročni-kov% prosimo vse, ki nameravajo sKurenta« naročiti, da store to takoj. Naročnina znaša do konca tekočega leta 10 kron ter se pošilja upravi »Kurenta« v Ljubljani, Stari trg 19, Zvezna tiskarna. — Rokopise sprejema uredništvo »Kurenta«, Kri-ževniška ulica 9. — Konzorcij »Kurenta« je izdal humoristični almanafe »Kurentov album«, ki vse>-buje IS originalnih risb Gasparija, Podrekarja in Smrekarja ter šaljive literarne prispevke znanih slovenskih pisateljev. — Album stane 4 K 20 vin. ter se dobiva v vseh slovenskih knjigarnah in upravi »Kurenta«. PMPOMM TV iAmm Rokavice in modne potrebščine. IT. VENIER A Comp. Ooiso Modna potrebščine in iz delo vab j* rokavic LSftfenj« in popravljanj® rokavic. Ctone zmeni«, 1310 Trgovina jestvin IVAN RIDOVEC, Trst, nI, (Jtapatil* 13 PontoroBso). Ima t zalogi: čaj. paradižu o kun-sarvo, ženf. kisle knm^vc«, kock« za juto. Konjik. Tennouth, maršala, malinoveo in več vrst mineralnih vod t«r blago aprovizacijske komisije. (414 Mehanična delavnica. ODLIKOVALA L1VARNIOA OSVALDELLA. Via Medi a 26. Izdelovanj« in po prani strojev iu motorjev. Proračuni. 991 Knjigoveznica PIETRO FTPPAN, Tr3t, ulica Valdirivo 19. Arti- stična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka - — Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, nI. & Giovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Ceno zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San Nicold {t. 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postreiba točna. 190 Papir. YELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovifcko, papirnatih vrečic lastne tovarne — Valčki raznih barv in velikosti. Ceni zmerne. — Gastone Dolliuar, Trst, Via dei Gelai 16. Damska krojačnica A. RIEGER, Trst, ulica Oomraarciale 3. Izdolujs vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesno obleke, obleke za poroke, bluze za gledališča itd. Cene zmerne. 337 MflHotosrattni uteijž Trst Bllta del Mm št »2 (pritličje) Trsi J IfsvrSnje vsako fotografij lia Skddah K 872 -------- vseh deželnil) glav nejžHh krajih Avstro »Ogrske monarhije. plačano ria Zastopstva v 872.453.443-85. deželni^ slavnih mestih in val TMKo-G&rtna zima o Trsta reg. zadr. z neom. jamstvom ui. 1 Frančlika Asilkega {L 20 IL nad. sprejema hranilne vloge od 1 K dalje ter jih obrestuje po ijjpr 4% ^m Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hra; nilne pušice na dom. — Rentn1 davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do K 9ss!w ženska naj clfa uslszanfnirja iMlla IzHufen oasvei pri osia'oeiosii is pomanJKanJu RrepkasH. Pišite z polnim zaupanjem na 100 KRAUIl, PrsssUorg (Ogrsko) mmm l Hiii. 19 Ka stana r?»Ž! Ne sia.ia nI?. J I« Podružnica v Trsiu ffika Cnsernia šteg, 11. Uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in szvr5jje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vlote na Milice obrestuje 4 % netto Ulogs hg teles« in žlra-rncan najbolje po tlogouoru. , Slavlja nakazila vsjfiim ujetnikom. Poslovalnica kr. rasrssSsie SoterISe. J iS ^ fi? feellh in ©Isansh srajs, pSafsia robcev« m^ik?!? nosamz liđ. li Trst Corso SS " Postrežba loina. tra^ieia« hhb Narodna trgovina, ž mir-1 JADRANSKA BAN Kspim In rezerva K 23,500-000,— Trst, ¥ia Cassa m His.^aj^io siv. S r«> n 23,500.000,— kapital in rezerva K FIUJALKE: Dunaj Tegetholstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šbenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v Javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA VLOGE iNA KNJIŽICE % °!o od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsaicovrs -nih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja sr^čk itd brezplačno. Stivbni krediti, rembours-k editi. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzni naročila. Inka s Telefoni: 1463, 1793 in 2676. URAO^S URs: od 9—1 p^^-ESSOMT M £ N ? C C. kr. i skisd za v Najvišje pokroviteljstvo: Nj. c. in kr. apost. Vel. cesar KAREL I. in Nj. Vel. cesarica in kraljica ŽITA. Zavarovalni oddelek 2a Trst, Istro in Goriik©-Gradiš«ansko v Tr¥ia laszaratto vecchicp 3. Pogodbena družba: C. kr. priv. zavarovalnica na življenje AVSTRIJSKI FtNlKS na Dunaju.____ na avstrijsko državno posoJUo in drž. zakladnice od nom. K 500 naprej do najvišjih zneskov po izredno ugodnih pogojih. HT Zavarovalni oddelek sprejema podpisovanja na ¥111. avstrijsko volno posojilo m* - T. X- 1;! t- r^TTTT ^19 u 1-i ifi 1R >0 lamo Uobo Vsaka zdrava oseba — moSki alt žeaska — zamore akleniU to vcjuoposojilno zavarovanje, Sf^^^r« ^ » H uuo ovalno ..tam pod oro.j™ i« ».»ao s9 zavarovati, v starosu v ^ !lbko zgodi kakega dražmsksga člana, delodajalca uh domovinske obim,-. Najugodnejšo naložitev glavnice. - Hajceeen raniL - Idealno rodbinska preskrba. - Do K 5000— Urez zdravnice oulikai/e. - Takojšnja veUnvnott. PRIMER: 35ieten Človek zavaruje za svojega 2letnega otroka za dobo 13 let, torej do 20 leta starosti doto k 10^00— no^inala voinega posojila ter oosmrtnino in letno vzgojevalnino 20»/. L j. K 2000— v gotovim. Za to zavarovanje |e treba placeva« letno premijo K 491 20. Če umre podpisnik n. pr v 2. zavarovanjskem letu, se izplaia a) tako) posmrtnima K 2000-— v gotovini, . „. _____, . . b) 16 let vzgojevalna letnih K 2000--,t.j. K 32-000 - skupaj torej K 34-000 - v gotovini m poleg tega e) ob poteku 181etne zavarovanjske dobe nominalnih K 10.000— vojnega posojila. _______i,,„„ Vojnim zaostalim se ]e. Izplačalo doslej nad 30 m 11 j o no v kron in vojni preskrbi .zročllo nad 4'/, mlljona kron. oEcife°vsiS P« Izdanem kurzn, kar je vehkega pomena za tista izdana, kojih kurz je sicer nizek DežffnTooslOT^laTt!in sirote za Istro, Trst In goriško ter okrajne poslovalnice v: Trstu, Cerknkm, Gorici, Qrožnjanu, l