EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 5, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 1»} Kratice vesti j iz življenja in sveta UE9E3EB3ES3: opojnost kansaškega piva Wichita, Kans. — Včeraj je stala tukajšnja porota ^red veliko misterijo, ko bi morala raz-scditi, da-li je kansaško 3.2 pivo •opojno ali ne. Pred sodnikom je namreč stal John Leifheit, ki je bil obtožen pijanosti, pa je vztrajal pri tem, da ni pil dru-§®ga kakor pivo. To pivo pa je po postavi neopojno. Porota se Je razšla, ne da bi dosegla kak sporazum, obtoženec pa je bil oproščen. turisti — gostje *^DIJANCEV Keshena, Wis. — V tukajšnji indijanski rezervaciji je zraslo preko noči iz tal celo mesto iz trailerjev" ali znanih avtomo-l^ilskih prikolic, katerih je 248 in 12 28 držav. Novodobni ameriški ii^madi bodo imeli tu nekako ®^ojo konvencijo. ^lacal za sredstvo svoje smrti Worcester, Mass. — Fred A. rodle izdal svoj zadnji dolar za plin, s katerim se je smrtil. Pol ki je njegovega trupla v sobi. 3e bila napolnjena s plinom, je ežal en dolar in listek, na kate-je zapisal: "Tu je dolar za katerega sem porabil. Ni-oiiier nočem ostati ničesar dolžan." DEČKA '^rsbuiff, xifensvaaL — Ne- je pasel govedo ob ob-lU reke v Transvaalu, kjer je zgrabil velik krokodil. Deč-®e je boril za svojo prostost 1,! ^j^ljenje in smrt, in se mu je res posrečilo, da se je iz- l^ončno §al iz krokodilovega žrela. ^®Uka razstrelba ^ Turčiji g J®tambul, Turčija. — Deset o-je bilo ubitih in petnajst tež-^ ranjenih, ko je včeraj blizu J^irne eksplodiral velik tank gasolina. Jonski premijer si '^omil nogo Dansko. — Thorvald t)r danski ministrski J ^Jsednik, si je zlomil na iz- ^'^Wunogo. ^^>Ra^ trojnega A,lbert Lea, Minn. — Jens ki je osumljen, da je divii troje oseb, je bil ujet v je "liij od tu. Osumljen fg' ^ ,je 22. julija umoril tri jio Odtlej se je nepresta- ter se preživljal s ko-^0 in . ^o*pela iz domovine je prišla iz stare do-kdai ^ ^^jmlajša deklica, ki je To < ^°tovala sama po morju. Ivojna Angelkovic, stara Tetov^ je sama iz Sfe^o^' Srbija. Zadnjo ria prišla sem Mrs. Ma- rl ki je prišla k hče- 'a. Pavi:--------■ •- NESREČA V DVIGALU PRINCETON, B. C., 4. avgusta. — Sedemnajst ljudi je bilo ranjenih, ko se je utrgalo neko dvigalo v šaftu premogovnika, ter z ljudmi vred zletelo 600 čevljev v globino. K sreči ni bil nihče ubit. V Nemčiji uvajajo novo besnenje proti svojim židovskim državljanom Že nežnim otrokom v osnovnih šolah je treba vcepljati v srca sovraštvo proti Židom, pravi "vzgojitelj." BERLIN, 4. avgusta. — Z je-*' sensko otvoritvijo šol se je pojavil tukaj nov protižidovski pogon z ozirom na naobrazbo v Nemčiji. V Nemčiji so izdali za učitelje malo priročno protižidovsko knjižico, za katero je napisal u-vod znani nemški sovražnik Židov, JuUus Streicher. Knjižico, ki nosi naslov "Židovsko vprašanje in pouk", je spisal šolski svetovalec v Nue-renbergu, Fritz Fink. V tej knjižici so nasveti učiteljem, kako imajo slednji že najmanjšim židovskim šolskim otrokom pred-očiti, zgodovino starega Egipta, koUko je Egipt pretrpel od Židov in kako so židje podjarmili Palestino s "pokoljem domačinov, nakar so izpremenili v puščavo deželo, v kateri sta se prej cedila med in mleko." Dalje je rečeno v knjižici, da morajo učitelji dosledno nagla-šati šolskim otrokom, da kolikor revolucij je še kdaj bilo na svetu, so vse pričeli židje. V poučevanju otrok o življenju vehkih mož, je treba kazati na one, ki so imeli pogum, povedati "resnico o Židih." Med temi so bili Jezus iz Nazareta, ka- Nočno obstreljevanje mesta Madrida Fašisti streljajo v mesto brez gotovega cilja. »Središče obstreljevanja je bila bolnišnica. terega so Judje križali, zgodovinar Tacit, verski reformator Martin Luther in drugi. jem v ]eco Med njimi je oče devetih nepreskrbljenih otrok. Obtoženi so bombnih napadov na tovarno Republic Steel korporacije. WAREN, O., 4. avgusta. — Sodnik Lynn B. Griffith je obsodil štiri CIO štrajkarje v ječo od enega do dvajsetih let. Ti štirje so izmed sedmih, pri katerih so našli eksplozive, katerih lastovanje je z zakonom prepovedano, in ki so bili v zvezi z bombnimi napadi na tovarno Republic Steel korporacijo. Sledeči delavci so bili obsojeni: Arthur Scott, star 40 let, o-če devetih otrok; 27-letni Sidney Watkins, 32-letni Charles Byers in 28-letni John Bora-wiec. Andrew Marsh, star 24 let, in George Bundas, 25 let star, sta bila postavljena pod probacijo, John Borawies, star 28 let, pa ŠC čaka svojo obsodbo. HENDAYE, Francija, 4. avgusta. — Dočim se fašisti bore za kompletno kontrclo velikega kosa ozemlja, ki so ga pridobili tekom sedanje ofenzive, pa poročajo lojalisti o zmagah v svojem prodiranju proti Portalrubi-ju, ki leži 70 milj severno od Te-ruela. Vladne čete naznanjajo o zavzetju krajev Pancrudo in Corrauneuvo. Dve fašistični brigadi poročata, da poganjata lojaliste iz njihovih gorskih utrdb na fronti v bližini Bezasa, enajst milj za-padno od Teruela. Iz Salamance poroča general Franco o "uničenju štirih loja-lističpih bataljonov na asturski fronti." MADRID, 3. avgusta. — Včeraj zjutraj, med 12:30 in 1:30 je bil Madrid silno obstreljevan. Na nebu ni bilo meseca, kar pomeni, da fašisti niso merili na kak poseben cilj, marveč da so streljali kar na slepo v mesto. Središče tega nočnega obstreljevanja je tvoril neki hotel, ki je bil izpremenjen v bolnišnico. Madridčani so obstreljevanja že tako vajeni, da se nihče ne zmeni zanj, razen ljudi najbližje o-kolice, kjer padajo izstrelki. NOVO ŽIVLJENJE ZA UGASLO Philadelphia, Pa., 5. avgusta. — Na operacijski mizi tukajšnje bolnišnice leži v zadnjih zdihljajih 27-letna Mrs. Mary Boccaw-sini, poleg nje pa stoje belo oblečeni zdravniki, čakajoč njene smrti, da rešijo novo življenje, ko ugasne plamen njenega življenja. Kirurg dr. John Corbit čaka s pripravljenimi instrumenti v rokah, da odpre telo matere v trenutku, ko bo ugasnilo njeno življenje, da tako reši otroka. — Mož bolnice je protestiral proti nameri zdravnikov, češ, "če je božja volja, da Mary umre, naj gre tudi dete ž njo," toda zdravniki se ne ozirajo na njegove proteste in so odločeni, da rešijo dete. Španija na križpotu Gornji naslov je predmet, o katerem bo govoril Norman Thomas jutri večer, v petek 6. Pokojna Mary Verner Kot smo poročali včeraj, je nagloma preminula na svojem domu Mary Verner, roj. Bera-nek stara 45 let. Doma je bila iz Brestovca na Hrvatskem (Slavonija), odkoder je prišla v A-meriko leta 1913. Tu zapušča žalujočega soproga Georgea, tri hčere, Agnes, por. Kalin, Marie, por. Zimmerman, in Anno in sina Georgea, v Chicagu pa brata Rudolpha Beranka, v stari domovini pa popol sestro Anno. Pokojnica je bila članica društva "Hrvatska Sloboda", odsek broj 235 HBZ. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:15 iz hiše žalosti na 14800 Sylvia ave. v cerkev Marije Vnebovzetje in na Calva- Smrtna kosa V sredo zvečer ob 9:45 je po dolgi in mučni bolezni preminul rojak Frank Perušek, star 20 let stanujoč na 14222 West-ropp Ave. Tukaj zapušča žalujočo mater Mary, roj. Osbolt. Oče je preminul pred 16 meseci. — Brat Vincent je pa umrl pred tremi meseci. Poleg matere zapušča pet bratov in dve sestri, Mary omož. Straašar, Freda, Lea, Williama, Mildred, omcž. Marolt, Johna in Louisa, ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu, ter je bil član društva Strugglers, 614 SNPJ. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz hiše žalosti v iarkev Marije ■^''nebovzetje ter na Calvary pokopališče pod oskrbo Jos. Žele in Sinovi. Težko prizadeti družini naše sožalje. njemu pa naj bo rahla zemlja! Leteči avtomobil Ce obiščete Veliko-jezersko razstavo, boste tam videli "leteči" avto, to je avtomobil, s katerim se morete voziti po cestah, kadar pa se vam zdi, pa mu pritrdite krila ter odfrčite ž njim v zrak. Zakonodaja ne'bfiS'o*^^ ^6(1 unijsldmi delavci in "vendete" claiil neodvlsnc delavske zveze Demokratski senatorji pa jemljejo njegovo zagotovilo s skepso na znanje. AKRON, O., 4. avgusta. — V to mesto je dospel generalni poštni mojster James A. Farley, ki je tudi velik osebni prijatelj predsednika Roosevelta in bivši voditelj njegove zmagovite predsedniške kampanje. V svojem govoru je Farley dejal, da predsednik Roosevelt ne misli na nobeno osveto nad onimi, po katerih zaslugi je propadel predsednikov načrt za reorganizacijo najvišjega sodišča. Farley jg izjavil, da so vse take in podobne verzije samo nadaljna propaganda republikancev proti predsedniku Rooseveltu. "Že za časa volitev se je govorilo, da se bo izvajalo represa-lije nad tistimi finančniki in voditelji korporacij, ki so se borili proti Rooseveltu," je rekel Farley. "Take govorice so brez podlage, ker nihče ne misli na kako kaznovanje. Sedanja administracija ima dovolj posla, da u-vede spet prosperiteto v deželi, ter nima nobenega časa za izvrševanje vendet (krvnih osvet). WASHINGTON 4. avgusta — Demokratski senatorji, ki so se borili proti predsednikovemu načrtu za reorganiziran je najvišjega sodišča, so vzeli s skepso na znanje Farleyjev govor, v katerem je rekel, da se ne bo izvajalo radi tega proti nikomer nobenih represalij. Farlejevo zagotovilo so komentirali z izrazi, kot: "bunk" — "Da bi le bilo tako!" itd. V Chryslerjevi tovarni se je spopadlo dvoje delavskih frakcij. V Philadelphiji je bilo aretiranih sto stavkarjev. "SEDEČI" ŠTRAJKARJI SO MORALI ZAPUSTITI TOVARNO DETROIT, 4. avgusta. —* Mržnja, ki vlada med United Automobile Workers unijo in Zvezo Chryslerjevih uslužbencev je danes popoldne v tovarni Plymouth Motor Co., izbruhnila v nasilnih dejanjih na dan, nakar so tovarno zaprli. Vodstvo tovarne je zaprlo napravo kmalu po dveh popoldne in tovarna ima ostati zaprta do sedmih jutri zjutraj. Neki pred- Ness kaže na posledice zločinov stavnik kompanije je izjavil, da se je zaprlo tovarno zaradi stavke v nekem važnem departmen-tu. Dejal je, da pomeni to "od strani U. A. W. kršenje pravil pogodbe s kompanijo." Policijski inšpektor Shink, ki se je s policijsko četo odzval pozivu na pomoč, pravi, da so njegovi policisti rešili skupino delavcev, ki pripadajo neodvisni zvezi, pred člani U. A. W. Tri izmed ranjenih mož so odpeljali v bolnišnico. Ti so: Fr. Dillon, predsednik neodvisne zveze, ki pravi, da je bil med m-ro odmora pretepen in vržen preko nekega plotu; Walter Mc-Bride in Vilas Coon. Dillon je dobil težke poškodbe na glavi. Lester A. Colbert, odvetnik Chrysler korporacije, je izjavil, da so v nekem departmentu za-štrajkali U. A. W. člani, ker je kompanija odpustila od dela četvero delavcev, ki so bili med o-nimi, kateri so pretepali Dillo- I vro I« • v # I Iz življenja n a si h ljudi po Ameriki avgusta v Public hali, v gledališ- j.y pokopališče pod vodstvom ki dvorani na E. 6th St. in St. August F. Svetka. Bodi ji ohra- sta inovac. Oba potnika skozi tvrdko Mi-J®vich Bros. p ^Azprodaja Perušok 15428 Waterloo ke bQg ^ temu mesecu veli-tudi jia '^^sti na pohištvu kot plinskih ledenico. v Aa Oglejte si zalo-o ^"aSnjem listu lahko be-3i. ®®bnostih na razproda- Clair Ave. Norman Thomas se je pred kratkim vrnil z obiska po Evropi. Najdalj se je mudil v Rusiji in Španiji, kjer je proučeval razmere, katere bo orisal jutri večer na shodu. S krajšim govorom bodo tudi nastopili: Richard Reisinger, predsednik Distrikt Councila U. A. W., Leo Krzicki, podpredsednik ACW in distriktni direktor CIO ter Rose Pesotta, podpredsednica ILGWU. Občinstvo je vabljeno na veliko udeležbo. Čisti dobiček bo porabljen v korist otrok španskih borcev za demokracijo. Udeležite se tega zanimivega in važnega shoda jutri večer ob 8. uri v Public auditor! ju! Vstopnina 25 centov. njen blag spomin, prizadetim pa naše sožalje. V kuhinji se je obesil Martin Klinek, star 53 let, stanujoč na 3178 E. 66th St., je bil najden obešen v kuhinji svojega stanovanja. Policija ga je prepeljala v bolnišnico, kjer pa so mogli zdravniki ugotoviti samo njegovo smrt. Bil je samec brez dela in že več mesecev bole-hen. V bolnišnici Danes je bil odpeljan v Huron Rd. bolnišnico dobro poznan Joe Suštaršič z Recher Ave., sin Mrs. Mary Suštaršič, operiran bo na slepiču. Nahaja se v sobi šl. 126. Obiski so dovoljeni. V TOREK Zbornica k o n grešnikov je sprejela Miller - Tydingsovo predlogo o uravnavi cen in nekaj manjših odredb. Senat je debatiral o Wagner-jevi stanovanjski predlogi ter 0 izpraznjenem mestu na vrhovnem sodišču. Predsednik Roosevelt je odsvetoval senatnemu odboru "strogo" denarna (valutno) politiko. V SREDO Senat je nadaljeval z debatami o Wagner j evi stanovanjski ' predlogi. železniški finančni odbor je nadaljeval preiskavo o Van Sweringenovi prodaji. Zbornica poslancev se je posvetovala o manjših legislaci-jah. Odbor za pravila je proučeval novi A. F. of L. dodatek k mezdnemu zakonu. Skupen senatni in kongresni odbor je nadaljeval z osnutkom 1 zakona, da se zamaše vrzeli in j luknje nezakonitega izbegava-nja davkom. Za Cankarjevo ustanovo Mr. John Galich, slovenski farmer in poznani naprednjak, je daroval za tiskovni sklad Cankarjeve ustanove $1.00. — Hvala! Statistike, ki ne lažejo, navajajo neverjetne številke. Zločini stanejo Zedi-njene države 15 milijonov na leto. CLEVELANR, O. — Eliot Ness, ravnatelj javne varnosti, ki je uvedel tako posrečeno preiskavo v zadevi podkupnine in grafta clevelandske policije, je v zvezi s tem izjavil, da je treba predvsem očistiti mesto Cleveland. Povedal je, da izkazujejo statistike sledeče: Zločini stanejo Zed. države $15,000,000 na leto, $28.000 na uro ali $10 na mesec za vsakega prebivalca dežele. Vsak dan je umorjenih 36 o-seb. Po en večji zločin se zgodi vsakih 24 ur. Dve sto tisoč oseb, ki danes žive, bo izvršilo umor, preden umrejo. Tri sto tisoč oseb, ki danes žive, bo umorjenih. Pogumna ženska Mlada Virginia Walker Wheeler, ki se je šele pred mesecem dni poročila, je zaposlena kot blagajničarka v enem restau rantu v mestu. Včeraj pa je v njen predal z denarjem nenado ma posegel neki gost in zbežal. Virginia je brez pomišljenja stekla za njim, ga preganjala po u lici, kjer se je hotel pomešati med ljudi, ga zgrabila za ovrat nik suknjiča in ni odnehala prej, dokler ni bil ropar s pomoči drugih ljudi prijet. Pri njem so našli ves ukradeni denar, nekaj nad 90 dolarjev. Kakor poroča "Radnički Glasnik," sta padla na španski fronti v borbi proti fašizmu, dva hrvatska časnikarja: Simo Horzič in T. Cačič, prvi urednik "Svobodne Misli". Oba sta bila častno pokopana cb navzočnosti lo-jalističnih vojaških čet, ki so bile pod poveljstvom Slovenca, ka-petana Gustinčiča. "Amerikanski Slovenec" vodi pckret za izdajo novega katoliškega mesečnika v Zed. državah. Kakor poroča "A. S.", je glavni odbor K. S. K. Jednote na svojem polletnem zasedanju v Joli-etu sklenil, da se pridruži omenjena Jednota ustanovnikom ter daruje v ta namen $100.00. Los Angeles. — Dosedanja poročila so bila napačna, češ, da je bila Frances Tavčar že obsojena. Njen proces še ni končan. Pred sodiščem je bila že trikrat in ob njenem zadnjem zaslišanju" 19. julija je bila njena zadeva odložena do 3. septembra. Kakor poroča tukajšnji list Evening News, je proti njej cel kupček obtožb zaradi ničvrednih čekov v skupni vsoti okrog $5000. Tu- ^ -I kajšnie okrajne oblasti so potro- in Roberbi I^imberbwwi, or- dkmm $1000. da sojo ddale gamzatmja neodvkme delavske!;, iforka v Las _ i Tukajšnji listi pišejo, da je Tav- Ta neodvisna delavska zveza j ^^j-jeva doma iz Celioslovakije, je bila ustanovljena dne 22. juli-1 "ima v posesti italijansko ja kot rivalitija U. A. W. ■ tovarno za makarone" . . . pravi, da ima med 60,000 Chrys-} g Moline, 111. — Tu je umrl lerjevimi delavci 26,000 članov. | joe Zora, star 80 let in PHILADELPHIA, Pa., 4. a v- i doma iz Hinja pri Žužemberku, gusta. — Tukaj je policija no-! V Ameriki je bil čez 50 let in tu coj aretirala in zaprla približno sto štrajkarjev, voznikov trakov, ki so v paradi protestirali proti sporazumu, katerega so sklenili njihovi vodje z družbami, da se neha stavka, ki je trajala dva dni in ki je grozila u-stvariti v mestu pomanjkanje živil. — Unijski voditelji izjavljajo, da je bila stavka preklicana, toda mnogo šoferjev tovornili avtomobilov se kljub temu noče vrniti na delo. ANN ARBOR, Mich., 4. avgusta. — Petdeset "sedečih" stavkarjev je odšdo iz tukajšnje tovarne American Broach and Machine Co., ker se je tako glasil ukaz sodnika George W. Sam-ple-a. zapušča zeno, hčere. tri sinove in tri Seja Seja Kluba "Prijatelji narave" se bo vršila v nedeljo popoldne na Zorčevi farmi. Seja se ne bo j vršila pod "hrastom" kot navadno, ampak malo višje gori v hribu med zelenim drevjem. Išče teto V uredništvu se je oglasila A-lojzija Šinkovec iz Milwaukee, Wis., ki išče svojo teto, sestro matere, Mary Dežman. Soprog Mrs. Dežman je umrl leta 1922. Kdor ve o teti ali če sama bere naj sporoči naslov uredništvu lista, kjer se gre zaradi nujne zadeve. Dodatno o nesreči Kot je bilo že poročano, sta utonila v jezeru Erie oče in sin Antona Kocjančič. Dosedaj so našli truplo sina Antona Koc-jančiča. 3537 E. 82 St. star 27 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Heleno, roj. Andrejček in sina Richarda, brata Franka in sestro Frances, por. Lewaridos-ki. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia v soboto zjutraj v cerkev sv. Lovrenca ob 8:30 in na Calvary pokopališče. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje. Zver v človeku Oblasti Lake okraja iščejo lopova, ki je odvel in kriminalno napadel neko devetletno deklico v Mentor-on-the-Lake. Deklica, ki je hčerka neke prominentne rodbine, je bila odvedena po nekem lopovu v goščo, ko se je igrala v družbi svojih dveh to-varšic. Zločinca še niso našli. Verovškova seja V petek zvečer ob 7:30 se vrši v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo road seja dramskega društva "Anton Verov-šek". Vsi člani so prošeni, da se gotovo udeležijo in da so točni. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 5. avgusta, 1937. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« r Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays io raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 Ea 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50 ca 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in drug* inozemske države: ca celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. V POJASNILO IN ODGOVOR NASILJE V STAVKAH III. Vodeni po nekem gotovem majorju Curtleyju (upokojencu ameriške armade), so deputiji in policaji v noči 11. julija zanesli vojno na sovražnikovo ozemlje v Mas-sillonu, O. Stavkarji so bili zbrani pred glavnim stanom CIO, ko je nek birič zaklical: "Dajmo jih!" Nemudoma so pričele padati plinske bombe in frčati krogle. Fulgen-zio Calzada, štrajkar, ki je bil zaposlen pri Republic kor-poraciji, je bil prva žrtev. Koroner Edward Reno je u-radno poročal, da ga je zadela krogla ZADAJ v glavo! Kmalu nato je umrl Nick Valdoz, ki je imel prestreljeno drobovje. Tretja žrtev je bila nevarno ranjena, dočim je moralo pet nadaljnih iskati v bolnišnici pomoči. Dočim so deputiji in ostali biriči obkolili "sumljive elemente" in "zdražbarje," pa je "armada" majorja Curleyja obkolila poslopje, v katerem je bil glavni stan CIO. Puške so pričele pokati in plinske bombe deževati v poslopje, pred katerim so se biriči pripravljali k napadu. Kmalu je dospelo na lice mesta še šestdeset policistov, oboroženih s strojnico, revolverji, puškami na šib-re in plinskimi bombami. Major Curley ni nikoli pojasnil, koliko tega orožja je prišlo od Republic Steel kor-poracije. Ko so pričeli štrajkar ji odhajati iz svojega glavnega stana, so jih kar na debelo aretirali in zapirali. Zaprli so jih sto in štirideset, nakar so "izčistili" glavni stan. Poleg tega pa je policija še prepovedala vsako piketira-nje v bodočnosti. Dne 23. junija so proglasili delavci v Warrenu, O., delavski praznik. Ulice in hodniki so bili natrpani jeklarskih stavkarjev, ki so opazovali parado moških in žensk iz drugih tovaren, ki so prenehali z delom iz simpatije do stavkujočih jeklarjev. Možje in žene so mirno korakali naprej ter pasirali CIO glavni stan na Pine St. Pine Street pa vodi naravnost proti Republic tovarni, in vodstvo tovarne je sklenilo, da bi bilo prav, če pošlje nekaj svojih "lojalnih" ljudi iz tovarne. Pripeljali so se z avtomobili ter počasi pasirali skozi vrsto pohoda. Začulo se je sicer mrmranje in posamezni vzkliki, toda ljudstvo v paradi je naredilo prostor, da so mogli avtomobili skozi povorko. Nenadoma pa je neka mlada ženska planila naprej in zaklicala; "Skeb, skeb!" ko je pripeljal prvi avto mimo. "Izstradati nas hočejo! Potegnite jih z avtomobila! Preobrnite avtomobil!" Nekateri so si prizadevali, da jo zadrže, drugi pa so se odzvali njenim histeričnim pozivom ter se začeli riniti okrog avtomobila. Neki Ktar policist si je zaman prizadeval, da bi se preril do avtomobila skebov, ko je nenadoma planil na stopnico avtomobila neki unijski delavec ter zaklical z močnim glasom, ki ga je bilo slišati daleč naokrog: "Pustite jih skozi! Pustite jih skozi!" Poklical je dva, tri po imenih, in vrsta se je takoj razklenila, da je mogel avtomobil naprej. Kakor je razburjenje nastalo, tako naglo se je spet poleglo, ko so posegli vmes delavski voditelji. Vsem je znano, kako se je postopalo in se še postopa z unijskimi organizatorji in unijskimi delavci pred Fordovimi tovarnami. Rev. Raymond P. Sanford iz Chi-caga je pričeval pred sodiščem, da je videl, kako so Fordovi agenti pretepli in brcali v trebuh žensko, ki je hotela deliti med delavce unijsko literaturo, tako da se j a ženska onemogla zgrudila na tla ter pričela bruhati. Na-lavnost strašna je tudi izpoved glede postopanja z Richard om Frankensteenom in Walterjem Reutherjem, ki sta bila skoraj ubita. Povsod so se dogajale take in podobne stvari, katere hočejo kompanije naprtiti na ramena delavcev. Toda javno mnenje se ne da več varati in je naprtilo vso krivdo nasilja na ramena onih, kamor spada, to je na delodajalce in policijo, ki opravlja zanje grdo in zločinsko delo. Pred tedni je eden urednikov "Ameriške Domovine" namignil nekaj o nekakih zaupnostih, ki jih baje jaz vem in o katerih da utegne "Ameriška Domovina" še poročati. Na to odgovarja Frank Zaic, urednik "Proletar-ca," v svojih "Komentarjih" sledeče: "Gospodom pri 'A. D..' — Pisma, 'ki so jih prepisovali v našem uradu,' niso bila pisma, ampak eno pismo pokojnega Toneta Kristana. Prosim, priobčite ga v celoti. Prepisal ga je Anton Šabec, razmnožil in poslal tistim, o katerih je mislil, da so nam sovražni. Če ga danes priobčite, boste videli, kako smešen in kako brezpomemben je bil trud 'razmnoževanja.' Če pa veste še kaj drugega o 'odpiranju strogo zaupnih pisem' v našem uradu, priobčite!" Well, k temu jetreba nekoliko pojasnila in razčiščen j a, h kakršnemu poziva na primer A-merikanski Slovenec tiste ljudi, katerih zasluga je, da so danes napisane te vrste, ki pa Am. Slovencu razčiščenja in pojasnila s svoje strani do danes še niso podali. Na moje razčiščenje pa ne bo treba tako dolgo čakati. Prijatelju Zaicu odgovarjam sledeče: Resnica je, da je bilo tisto samo eno pismo, toda ne pismo TONETA KRISTANA, ki ga osebno ne poznam, ki nisem še nikoli videl nobenega njegovega pisma, ne njegove pisave, kakor je, najbrž pomotoma, pribito v "Komentarjih," marveč pismo TONETA VIČIČA, tedanjega zastopnika "Proletar-ca," nahajajočega se tačas na obisku v Sloveniji. Dotično VI-ČEČEVO pismo je bilo žigosano v Mariboru. — Dalje: NI RES, 'da je "šabec tisto pismo razmnožil in poslal tistim, o katerih je mislil, da so nam sovražni," RES PA JE, da je šabec naredil SAMO ENO KOPIJO dotič-nega pisma, katere ni nikdar nikoli NIKOMER razposlal in razmnožil, marveč jo ohranil zase! — TO JE RESNICA! — V ostalem pa se pridružujem Zaicu v njegovem pozivu, naj priobči tisto pismo, kdor koli ga je od mene prejel! — V splošno informacijo še to: V dotičnem pismu ni bilo prizadeto poštenje "Proletarca" ali slovenske sekcije socialistične stranke v A-meriki, pač pa je bilo v njem govora o kliki, ki je hotela prodreti z namerami, katerih nisem o-dobraval. In v splošno vednost še to: pismo me je pogrelo takrat in misli nanj me nič manj ne pogreje jo danes. Morda je temu kriva prevelika mera idealizma, ki se ga — kljub vsem prizadevanjem! — še danes ne morem docela otresti. Torej: pred nikomer ne padam skesan na kolena in nikomer ne poljubljam prahu njegovih čevljev! Toliko v pojasnilo poštenjakom, denunciantom, ki hočejo netiti zdražbo in prepir in s katerih smrdljivo govno na debelo kaplje, pa: Do videnja! S tem je stvar od moje strani pojasnjena in zaključena. A. š. .bo prav luštno. Pilo se bo, pelo {in balincalo, pa tudi za pod zobe bo preskrbljeno. Prosil bi vse tiste naše prijatelje, ki imajo ali lastujejo balince, da jih vzamejo seboj na ta izlet, da se bo i-gralo na več skupinah. I Tem potom vabim vse prija-,telje in prijateljice pevskega zbora "Zarja", da se udeležijo I tega izleta. I Kot je bilo druga leta luštno, tako bo tudi letos na tem izletu. Anton Jankovich Boj spolnim bolez- Slavnost v Maple Heights Za Slovenski Narodni Dom v Maple Heights se bo imel pola-'gati vogelni kamen v nedeljo 8. I avgusta ob 3. popoldne. Ker nam gre vse naprej z nepričakovano 'naglico, nam ni bilo mogoče odlašati, zato bi vse sosednje naselbine in društva povabil, da nas na ta dan obiščejo, ter nam pomagajo do boljšega uspeha. Vendar po dolgem času in čakanju in trdem delu, bo tudi naša naselbina imela svoj narodni hram, kjer se bomo zbirali in gojili našo kulturo. Seveda ne bomo imeli takšno središče kot smo enkrat pričakovali, krivi pa nismo mi, kriv nam je tisti peklenski mraz, ki nam je zmrznil svoto $5,427.00. Pa vseeno ne bo dolgo sedaj. Le složnost in v složnosti je moč. To je želja od moje strani. Fred M. Filips, tajnik nim! Delovalo se bo na to, da se vsi prebivalci mesta podvržejo preiskavi krvi. V uradu City Welfare ravnatelja Freda W. Ramseyja se bo vršila danes seja, na kateri se bo razpravljalo, ali bi ne kazalo uvesti volitve, pri katerih naj prebivalstvo mesta Clevelanda določi, da-li se je voljno podvreči zdravniški preiskavi krvi, kar naj bi bil prvi korak proti vene-ričnim ali spolnim boleznim, ki so se silno razpasle po mestu. Enake volitve se vrše v Chicagu, da se dožene, kako daleč je mogoče iti v kontroli teh bolezni. Današnje konference se bodo u-deležili tudi zdravniki in zastopniki mestnih oblasti kakor tudi zastopniki oblasti za javno blagostanje. UREDNIKOVA POSTA Nezaupanje v samega sebe je prvi vzrok nesamostoj-nosti in slabotnosti in kadar izročimo svoj blagor v oskrbo drugim, si delajo drugi iz tega svoj lastni dobiček. — Svobodna Misel. Piknik Jadrana Članstvo "Jadrana" vas opominja, da obdržite nedeljo dne 23. avgusta prosto. Zakaj ? Zato, ker to je "Jadranov" dan! Zbor priredi piknik v Pintar-jevem gozdu med drevesi in komarji, katerih pa upam ne bo veliko. Ni mi treba ponavljati, da zabave in smeha pri Jadran-jčaiiih ne manjka. Skupina pevcev je polna humorja in prijaz-[nosti. Ako si v družbi Jadranča-'nov ali pa Slovanov, ti ni mogo-'če obdržati kislega obraza. Ako se ne smeješ moraš pa peti. To pa vsak ve, da smeh in petje je I polovico življenja. I Ker je to zadnji piknik (Jadranov) to leto, bodite sigurni, in si zaznamujte dan 22 avgusta I na koledarju z velikim krogom, i Tudi jaz bom navzoča. Že sedaj išti'jem dneve. Pa tako počasi , minevajo. j Kakor vsako leto, tako bo tudi letos v jeseni "Jadran" vpri-izcril opereto, (Imena ne vem), katero pevci sami prepisujejo in ,ae mučijo z glasbami, samo, da 1 bi nam dali užitka ob prireditvi. Po mojem mnenju ni lopš?gs kot poslušati opereto v slovenskem jeziku. Jaz vem, da se vsak igralec in pevec trudi ccli dan v tovarni za svoj obstoj, zvečer pa namesto, da bi se mal ) odpočil, se pa uči besedilo in pesmi samo za to, da nam da par ur užitka, ter da nam pokaže, da ljubi svoj jezik, in noče, da bi ga mi pozabili. 1 In tako žrtvuje celo svoje proste ure, katere tako rabi za počitek. Mi pa ne moremo drugače pomagati, kot da kupimo vstopnico in se udeležimo njih prireditve, ter s tem pokažemo, da smo z njimi, ter da smo jim hvaležni za njihov, trud in požrtvovalnost. Zatorej vas prosim, ko se vam približa član z vstopnico, kupit-jih z veseljem, ne z mučeniškirn obrazom. Saj se bodete Ludi \\ zabavali. Kedaj se bo vršfla ope- re. I . nii Pin Na svidenje. t)ik-37 V Anna Princ IRSKI ARZENAL BELFAST, 4. avgusta. — Policija je našla v nekem domu v tem mestu dve ročni granati, j več nabitih pušk-risanic, mnogo [drugega orožja in tisoče nabo-I jev. Policija je aretirala Franka McKenno, ki je po poklicu mesar. Piknik soc. Zarje V nedeljo 8. avgusta priredi pevski zbor "Zarja" odsek kluba št. 27 svoj letni izlet na Tan-ckovo farmo v Mentor, O. In po navadi, kot vselej vabimo vst; prijatelje, znance in simpatičar-je, da se vdeleže "Zarjinega" izleta, da se skupaj pozabavamo v prosti naravi. Zabave bo dovolj za stare in mlade, za suha grla in prazne želodce bo vsega dovolj, petja in balincanja nič I koliko. i Torej na svidenje v nedeljo 8. I avgusta. Kažipot: ko pridete v I Willoughby na železniško križišče,, obrnite na desno čez mali mest, pdtem na levo po Lost Nations Rd. Ko pridete do zra-koplovnega letališča, obrnite na ■ desno in ko pridete do Salvation army pa ste na mestu, samo š." kakih 50 korakov do prostora. I Pevcem ifi pevkam "Zarje" so neznanja, da so počitnice pri kraju, prihodnji četrtek se zo-'pet prične z vajami. I Torej v četrtek vsi na vajo, da se razdeli vloge za spevoigro — Pri zlatemu sodčku". Vabimo tudi vse, katere petje veseli in imajo dober posluh, da se nam pridružijo, kajti »' petju je veselje in petje človeka pomladi ! Torej na svidenje Odbor 800 MILJ CESTE \ ABESINIJI Rim. — Tu se naznanja, da je bila v Abesiniji odprta in izročena prometu nova, osem sto milj dolga cesta, ki veže Eritrejo z Adis Ababo. PRVA OBLETNICA GRŠKE DIKTATURE Atene. — V Grčiji so "praznovali" včeraj prvo obletnico Metaxasove diktature. Demonstracij se je udeležilo tisoče delavcev, ker se jim je od strani vlade namignilo, da se jih morajo udeležiti. ŠEST OSEB ZGORELO V KOČI IZ HLODOV Rand, Colo. — V neki koči, zgrajeni iz hlodov (log cabin) v bližini tega kraja je zgorelo včeraj šest oseb. Zgoreli so Logan Boltz, star 50 let, Mr. in Mrs. Elmer Briggs, stara po 25 let, in troje njunih otrok. Po vsej priliki so zgoreli v spanju. NAZAJ K DEMOKRACIJI Tallin, Estonija. — Po dveletnem pol-diktatorskem režimu jo estonska vlada sklenila, da S3 vrne nazaj k demokratičnemu parlamentarnemu sistemu. Oglašajte v — "Enakopravnosti" Vlak pjoti Zagrebu mora vsak hip odpeljati. V zadnjem trenutku vstopi v oddelek I. razreda gospod s cigaro v ustih. Zasopihan odloži prtljago in se udobno zlekne v mehki fotelj. Šele tedaj zapazi da sedi njemu nasproti dama, po vsem videzu sodeč, dama iz boljših krogov. Gospod je omikan človek in ve, da duh cigare takim damam ne de dobro. Ko pa hoče vreči cigaro skozi okno, ga dama nemi-lostno nahruli, češ ali morda ne ve, da je v kupeju za dame prepovedano kaditi. Mož je nekaj zamrmral, pograbil svoje stvari, se poklonil in jo jadrno odkuril naravnost v III. razred. Tu bo vsaj mogel nemoteno kaditi. Pa je tam opazil poleg sebe razcapanega človeka, ki ni širil baš prijetnih duhov okrog sebe. S tem je zamenjal vozovnico iu mu pokazal pot k dami v I. razredu. Kako je bilo dami, zgodba ne pove. Sodnik: "Obtoženi ste, da ste udarili Petra s polnim litrom po glavi. Kaj lahko navedete v svojo obrambo?" Obtoženec: "To, da je bilo vino zelo lahko." "Lej, tale klobuk " % se laska ž.../ n-vž . k. r-Ijena sem "Pojdi, - nap mož prigar uti -• bo sumen!" —1 "Rada bi svojega ženina še pred poroko s čim presenetila. Kaj praviš, kaj bi bilo ?" "Pokaži mu svoj rojstni list!" Gospod N. je kupil v trgovini kilogram sladkorja v prahu. Doma je ugotovil, da je sladkorju primešan fin bel prašek. Drugi dan je objavil v časopisju sledeči oglas: "Ce mi trgovec, ki me je hotel ogoljufati, v 24 urah ne dostavi na dom kilogram čistega sladkorja, boi« njegovo ime objavil". V 24 urah je gospod N. dobil 15 kilogramov sladkorja od petnajstih — različnih trgovcev. Na poulični železnici — "Da"' današnja mladina pa res nii#& nobene olike!" "Kako to?" Saj vam je tistilc dijak prepustil svoj sedež?" "2o, a moja žena mora vsecniJ še stati!" Izlet »oc. Zarje Prihodnjo nedeljo, to je. 8. au-gusta gremo na izlet Soc. pev-zbcra "Zarje" na Tanckove farme v Mentor, Ohio. Omenjeni prostor je zelo prijazen. Upam, da pridejo vsi člani kluba in Zarjo in tako tudi Vi?i , prijatelji narodne in lepe delavske pesmi. Toraj v vseh ozirih JAPONCI SE BOJE KEVOLTE Tientsin, Kitajska. Potniki, ki so prispeli sem i države Ma#" čukuo, pripovedujejo, da se boj® Japonci revolte med ondotnif^^ vojaštvom. Večino svojega la^t' nega vojaštva so namreč Na sliki vidite tri lepotice, ki:Dorothy Stemerg, Rhoda Meek peljali Japonci v okolico peipi'^' ga in Tientsina, pusteč svoj imperij skoraj izključno v sti domačega vojaštva. Lepotice na razstavi se smejejo nastopajo v Aquacade gledali-:.^, Razstava s< šču na veliko - jezerski razstavi. Na sliki so od leve na desno: konča septembra. UDOBNOST JE VAŽNA Ako pogrebnlškl dom preskrbi za udobnost onih, ki prisostvujejo obredom, Je to znamenje taktne postrežbe. Udobni stoli, pravilna razsvetljava, primerna atmosfera v naše hi domu Je pogoj cilja naše organizacije, da služimo živim kot preminulim. Udobnost za naše odjemalce igra velik del v Izjemni postrežbi, ki jo ml nudimo In damo. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGKEBNIK 3515 EAST 81 st ST. Michigan 7420 Dnevna in nočn* postrrib«. Pristopajte k Cankarjevi "1^-stanovi in naročajte »e na ^ karjev giasnik". Pokažite, ^ [ naprpdnjaki ne znamo samo 6^ voriti, temveč tudi ustvarj® j kadar se za nekaj zavzeme"'® Pokažimo^ da smo Se krepki^ čili in so ne misiimo Se reakciji! J 5. avgusta, 1937. ENAKOPRAVNOST ffliiiiiiiiirut ............................................................ ALEKSANDER LIČAN: Spomini iz Sifcirije "Dovolj je hudobnih ljudi, še pa divjih zveri, in noč ima moč, rajši ostanite tu!" ®užik mi je pa le prigovarjal, greva. Ker se je tudi meni budilo, sva odpotovala. Napil ^ je vodke, udaril po trojki in vzela bu Bilo %ju je temna noč. je okrog polnoči. Na ne- je pokazala luna, konji p" začeli postajati nemirni in /egorij jih je komaj obvlado-- • Okrenil sem se nehote in o-da drvijo za nami šakali, ograbil sem puško in začel streljati. Gregorij pa, na-da bi pomagal, se je kri-^ klanjal in glasno molil, v,!-, ^^''Gljanjem sem ga slišal vzdihovati. )v,r,^v ubogi Gregorij Maksi-nikoli ne boš več videl "^oježene!" je uboge konje tako bili vsi v belih Talt^ • ^®trelil sem dva šakala. ®j ko so ostali zapazili kri, treji ^1'gli na tovariša in ju v ^'azmesarili. V tem ča-dalj^^ odbrzeli za nekaj vrst j^o^staviia za trenutek troj-tuii^ zaslišala za seboj I izstradanih zveri. Od- [ stij-j ^ desnega konja; pu-ga hotela divji zver j a-J rešiva življenje. A konj,' 41 da čeprav konjema naprej. Ni preostalo drugo kakor u- ni bil vprežen, je tekel . ^^Gsto žival, kajti za na- ^ V cela truma šaka-1 teggi! takoj navalili na ubi-kjse ill trgali z njega cele HftV ^idva sva med tem i poganjala ostala ®^ečno dosegla greben sva zapazila ogenj. *ii^!5|^.Priijanjala ubogi ži-. ičanjti, ^ se rešimo is, če pridemo do sva do velikega '^koji- a volka nasko- Enega sem ustrelil, a ^il koh^ ^ bliskovito naglico sko-Ju na :®iik( vrat in mu zadal Začel sem streljati ^ in obstrelil zver, ki se oddaljila v goščavo. tul, eca onj a Ugo SVoji lilaV^ Začel pešati, kri mu ^ ni preostajalo tifl kak prepustiti žival Z ostalim konjem nižino, obraslo z okoif5 ter' dT)spela do og-4 5q , ^terega je sedelo ka-'lov. ^ Zob oboroženih ciga- napol mrtev; besp.i' ® niogoče spraviti lažip Tudi meni ni bilo srca. Tolpa oho-^^Hov in tako daleč v samoti — to ni bila šala. Orisal sem jim v nekaj besedah najino nevarna potovanje in obenem pristavil, kar tako sebi v tolažbo, da prihaja za nama kakih 100 partizanov. Kakor bi strela udarila med nje, so pobrali šila in kopita in v nekaj trenutkih izgnili v goščavo. Začelo se je daniti, z izmučenim konjem sva nadaljev|ila trnjevo pot in šele okrog poldneva prišla do prve ruske naselbine. Da sva prišla spet nekoliko k moči, sva morala ostati tu nekaj dni. Gregorij u sem kupil dva mlada konja in potovala sva le podnevi. Prišedši do amurske železnice je Gregorij prodal konja in odpeljala sva se po železnici: jaz v Vladivostok, a on v svoje selo Ivanovsko. Nov poklic. — Pri izpitu. — Boj proti epidemijam. — Dobre zveze in kupčije. — Poskus generala Gajde. Vso kožuhovino in zlato sem prodal takoj po prihodu v Vladivostok in začel živeti življenje mladega brezskrbnega grofa. A ne za dolgo; zavohale so me patrulje in me hotele spraviti na fronto proti boljševikom. čital sem v tamkajšnjih dnevnikih, da vzh(Jdno-kitajska železnica potrebuje "felšerja" za nalezljive bolezni. Kakor so bili pred kakimi 50 leti pri nas padarji, tako so še danes na Ruskem fel-šerji, ki morajo imeti nižjo gimnazijo; služiti morajo nekaj let v večji mestni bolnišnici, da oskrbujejo lekarno, po dveh letih so pa že prepuščeni k majhnim operacijam. Napotil sem 4e takoj k zdravniku za nalezljive bolezni. Bila je to kakih 35 let stara dama dr. Aleksandra Andrejevna. Seveda me je takoj vprašala po dokumentih. Izgovoril sem se, da 30 mi jih pnfarali-boijSeviki v Sibiriji. itotela je vendar vedeti, koliko se razumem v lekarstvu, in me je vprašala, katera zdravila je treba držati v temi. (Dalje prihodnjič) Fran Milčinski: O stricu Matevžu in teti Poloni PRIPOROČILO Cenjenemu občinstvu se priporočam, da kadar imate vaše čevlje za popraviti se oglasite pri meni. Delo je prvovrstno in cene zmerne. JOE SERCELJ SHOE REPAIR 6214 St. Clair Ave. LOUIS OBLAK Trgovina s pohištvom -Pohištvo in vse potrebščine-za dom G612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 LIFE'S BYWAYS H£ VJOULPH'T Ci\/E 4A// name. - MA ' V- - VO 'You KAIOW ANY C^e:M'tMZN IhAT