513 2015 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 94(497.472)"1713" 929.7(497.4Podgrad pri Vremah) Prejeto: 2. 10. 2015 Dragica Čeč dr. zgodovine, docentka, Fakulteta za humanistične študije in Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem, Titov trg 5, SI–6000 Koper E-pošta: Dragica.Cec@zrs.upr.si Upor podložnikov gospostva Švarcenek med tolminskim puntom IZVLEČEK Članek analizira uporniško dogajanje leta 1713 na območju gospostva Švarcenek (sedež zemljiškega gospostva v bližini Podgrada pri Vremah), razbito zemljiško gospostvo z vasmi na Krasu do Sežane in Povirja, v Vremski dolini in Brkinih. Z metodološko kritičnim pristopom analizira nekaj konceptov zaslišanj švarceneških podložnikov različnih starostnih skupin, ki so imeli v vaški skupnosti različne poklicne in družbene vloge. Njihova zaslišanja so primerjana s prvimi uradnimi poročili, ki so jih o dogodkih v tem mejnem gospostvu napisali najpomembnejši urad- niki dveh dežel – Kranjske in Goriške – ter vplivnega mesta Trst. KLJUČNE BESEDE mentalitete, plemstvo, podložniki, upor, gospostvo Švarcenek, sodni protokoli, 1713 ABSTRACT SERF REBELLION IN THE ŠVARCENEK SEIGNIORY DURING THE TOLMIN PEASANT REVOLT The article analyses a rebellion that took place in 1713 in the territorially discontinued Švarcenek seigniory (with its seat near Podgrad pri Vremah) that encompassed villages scattered across the Karst to Sežana and Povirje, Vrem- ska dolina and Brkini. Using the critical methodological approach it analyses some concepts of interrogating serfs of different age groups who played various vocational and social roles in the village community. These interrogations were compared to the first official reports on the developments in this border seigniory that were drawn up by the most important officials of two provinces—Carniola and Gorizia—and the influential city of Trieste. KEY WORDS mentalities, nobility, serfs, revolt, Švarcenek seigniory, court protocols, 1713 514 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–530 2015 Uvod Rekonstrukcija dogodkov v gospostvu Švarcenek,1 o katerem historiografija ni vedela veliko, bo izvede- na na podlagi v konceptih ohranjenih zapisnikov, ki zaradi te svoje lastnosti bistveno otežujejo njihovo transkripcijo in interpretacijo, a vendarle omogočajo številne metodološke novosti pri preučevanju uporov. Doslej je šlo pri uporu predvsem za pogled z zornega kota plemstva. S širjenjem kulture pisanja zlasti med višjimi družbenimi sloji ti puščajo številna pričeva- nja o uporu ter s tem specifično in tipizirano podobo uporov. Te podobe so mnogokrat skrite pod krinko uradnih poročil. Tudi zgodovinsko vedenje o uporu v švarceneškem gospostvu se je oblikovalo s perspekti- ve zemljiških gospodov. 1 Slovenjenje imena z besedo »Završnik«, ki ga je uvedel S. Ru- tar in ga utemeljil z njegovo knjižno rabo, ne prepriča (Rutar, Završniška gospoščina, str. 217). V konceptih zapisnikov, ki vsebujejo enkrat italijanske ali nemške, drugič pa slovenske oblike osebnih in krajevnih imen, se tako pojavlja npr. za Lo- kev izraz »(iz) Lokve« in »Corniale«, za Švarcenek pa »Sch- warzenegg« in »Suarcenek«. Bistveni del prispevka temelji na analizi koncep- tov sodnih protokolov zaslišanj švarceneških uporni- kov, ki jih je tako kot za druge upornike odredila ko- misija, ki jo je imenoval cesar kot deželni knez. Sodni protokoli so svojevrsten vir, v katerem so preiskovalci iskali točno določene podatke in informacije, četudi so zaslišanja do določene mere tipizirana po določi- lih procesnega prava, kar še posebej velja za sojenja v primerih uporov. Upor leta 1713 je bil zatrt na ti- pičen način. Vladar kot deželni knez na Goriškem je potem, ko je od različnih organov prejel precej strašljivih poročil o širjenju upora po deželi, dovolil vojaško intervencijo za zatrtje upora.2 Istočasno pa je imenoval tudi posebno preiskovalno komisijo, ki so jo sestavljali uradniki notranjeavstrijske vlade in vplivno plemstvo, ki je nosilo tudi goriške naslove. Četudi je moral cesar kot deželni knez potrditi kaz- ni, izrečene upornikom, je komisiji že pred izročitvijo poročila dovolil izrek smrtne kazni vodilnim uporni- kom. Iskanje vodilnih upornikov se je začelo že pre- cej zgodaj, a so jih kljub temu s tiralicami iskali več mesecev.3 Zaslišanja, še posebej pa njihovi koncepti, so metodološko precej zadržan vir. Ob procesnoprav- ni okoliščini, da so preiskovalni procesi potekali na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj, sestavljenih na podlagi dokaznega gradiva t. i. corpus delicti, je ob izgubi teh vprašanj rekonstrukcija dogodkov ob dolo- čenih okoliščinah nemogoča. Tako je tudi v primeru analiziranega vira. V kazenskih procesih proti upor- nikom iz leta 1713 gre za zgolj fragmentarno ohra- njene zapisnike. Poleg tega gre za gradivo kazenskih preiskovalnih procesov, ki so imeli izrazito politično konotacijo in v katerih so izpraševalci dokazovali, kako so lahko sodniki človeka med sojenjem popol- noma razosebili in ga spremenili v sredstvo general- ne prevencije. Delinkvent je tako postal simbolični objekt, ki ga je oblast kaznovala, da bi ljudi odvrnila od podobnega ravnanja.4 Sodniki v času zaslišanj prek corpusa delicti po- znajo določene okoliščine upora, ki narekujejo njiho- va vprašanja upornikom. Tako mnogi uporniki trdijo, da v času upora niso bili na določenih krajih. Matiju Gombaču (Gomboz) iz Hrušice, ki je veljal za enega od vodij upora v gospostvu Švarcenek, pa je bilo celo zastavljenih več vprašanj, povezanih s spornimi prak- sami podložnikov. Spraševali so ga o zborovanjih v Povirju, Kačičah in Hrušici, teh vprašanj pa drugim preiskovancem na tako jasen način niso zastavili. Četudi naj bi bil med tistimi odposlanci gospostva Švarcenek, ki so se udeležili uporniškega dogodka v 2 Splošni pregled upora najdemo pri Marušiču, Veliki tolminski punt. O splošnih razmerah v začetku 18. stoletja, poteku upo- ra in odnosu do kmetov pa je treba podatke dopolniti s članki v zborniku Čeč et al., Tolminski punt, 2014. 3 Gl. Čeč, Prostori upora. 4 Scheutz, Frühneuzeitliche Gerichtsakten, str. 99–135; Scheutz, Individualisierungsprozesse, str. 39–59. Cesar Karel VI. 515 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–5302015 Štanjelu,5 se je izmikal, češ da ni bil na prvem zboru v Povirju.6 Ob številnih strategijah in taktikah izmika- nja zaslišanih posameznikov, ki jih razkriva preisko- valni proces proti Mitji Gombaču, pa sodni zapisniki vendarle omogočijo vpogled v upornika in upor. Gre torej za pogled tistega, za katerega se v stroki rado zapiše, da zaradi nepismenosti pripada molčeči, če že ne anonimni množici. Glede na vrstni red zasli- šanih so bili švarceneški podložniki med prvimi za- prtimi uporniki v goriških ječah, kar je zaradi smeri premikanja krajišniške vojske, ki je po Krasu zapirala upornike in jih nato ob vojaškem premiku v Gorico izročila v ječe na goriški utrdbi, pričakovano. Glede na izjave nekaterih podložnikov gospostva Švarcenek je pri zapiranju podložnikov tega gospostva aktiv- no vlogo odigral tudi goriški stanovski komisar, ki je spremljal krajišnike, Karel baron Neuhaus. Med podložniki, ki so spadali pod jurisdikcijo deželskega sodišča Švarcenek, so bili namreč tudi nekateri nje- govi podložniki. V goriških ječah je bilo zaradi teh okoliščin pred prihodom preiskovalne komisije zapr- tih veliko več upornikov s Krasa kot iz tolminskega gospostva, kjer se je upor začel. Tako so tudi ob pri- tožbi proti gospodu zaradi višanja dajatev predlaga- li, da se lahko vrnejo domov (domnevno, ker so bili zaprti), in sicer tako, da v ječah ostane šest moških, ki bi počakali na odločitev.7 Zdi pa se, da je premike vojske vsaj nekaj časa spremljal tudi eden od sinov Ferdinanda Petazzija, najverjetneje Nikolaj, ki bi lahko bil v Rihemberku v času, ko je bilo tam nastanjeno poveljstvo vojske. Poveljnik skupne krajišniške vojske Ernst Kullmayer (tudi Kullmer) je namreč v poročilu o kaznovanju vojakov pod njegovim poveljstvom, ki so plenili v Rihemberku, zapisal, da je na smrt obsojene vojake pomilostil svet plemičev, v katerem je bil tudi grof Petazzi.8 Z enim od lastnikov gospostva Rihemberk, Ivanom Francem Lanthierijem, je bila ne nazadnje poročena tudi Ferdinandova hči Marijana Petazzi (roj. 1685). Ker druga poročila o grožnjah upornikov večkrat govorijo o »ostarelem« grofu Petazziju, ki je moral pri sedemdesetih letih bežati po kopnem in morju, kar naj bi pri prejemnikih sporočila spodbu- dilo sočutje, je malo verjetno, da bi bil Ferdinand ti- sti, ki je sodeloval kot nadzornik pri premikih vojske. Veliko verjetneje je bil to njegov sin Nikolaj, edini od sinov, ki se kot mladi gospod omenja v sodnih protokolih, zlasti v dokumentih svoje poročne pri- če Martina Strassolda. Nikolaj sicer nikoli ni postal lastnik gospostva Švarcenek, ker je umrl pred svojim očetom. Ferdinand Petazzi je preiskovalno komisijo med prvimi prosil, naj njegove uporne podložnike zasli- 5 Historiografija je zgolj potrdila, da se je upor razširil tudi v Štanjel (Grafenauer, Veliki, str. 87). 6 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 9. 1713. 7 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 8 Čeč, Prostori upora, str. 92. ši in kaznuje, da bi se v prihodnje izognili takšnim uporom.9 Kot zemljiški gospod je v prošnji, ki jo je naslovil na komisijo, menil, da lahko kaznovanje de- luje splošno preventivno in reši njegove stare spore s podložniki. Prav zato je deželnega komisarja Karla barona Neuhausa, ki je spremljal krajišniško vojsko, verjetno vsaj ponekod spremljal tudi kateri od Pe- tazzijev. Prav zaslišanja podložnikov švarceneškega go- spostva dokazujejo, da uradna poročila pogosto ne presežejo povzemanja nepreverjenih govoric oziro- ma kolektivnih strahov, saj o dogodkih na podlagi govoric poročajo posamezniki na zelo različnih po- ložajih. Včasih so določene novice zapisane tudi tak- tično in s prikritimi nameni. Prav v primeru zemlji- škega gospostva in deželskega sodišča Švarcenek se pokaže, da so bili njegovi lastniki Petazziji politično povezani z vsemi glavnimi akterji na Goriškem, ki so sodelovali pri preiskavi upora. O nezadovoljstvu švarceneških podložnikov zaradi novih davkov je najprej poročal goriški fiskal Francesco Romani, ki je na upornike naletel, ko se je vračal z Reke, kamor je verjetno še pred prvim valom upiranja na Goriškem odšel po službeni dolžnosti.10 O dogajanju na Gori- škem nadrejenim oblastem v Gradcu namreč prej ni poročal. Fiskal je v poročilu dvoru celo zagotavljal, da je želel upornike švarceneškega gospostva pomiriti, jih opozoril na uporabo primernih sredstev za nasla- vljanje pritožb ter jim razložil, da je tak način reševa- nja sporov kazniv. Natančen opis njegovega ravnanja z uporniki je nadrejenim sporočal, da je ravnal tako, kot so od podložnikov s posebnimi cesarskimi paten- ti zahtevali ob začetku posameznih večjih uporov.11 A hkrati je širil tudi novice, da je med podložniki razširjeno sovraštvo do Jakoba Bandla in vseh drugih pobiralcev davkov ter da se želi tudi ta del grofije po- vezati s pobudniki upora – tolminskimi podložniki.12 Podložniki gospostva Švarcenek med zaslišanji tega seveda niso potrdili. Prav Francesco Romani kot zastopnik deželnega kneza v deželi je kot sodnik v preiskovalnih procesih pomembno vlogo igral tudi pri zaslišanjih upornikov. S Ferdinandom Petazzijem je bil celo sorodstveno povezan, saj je bila Ferdinandova žena Uršula leta 1707 krstna botra hčerki Francesca Romanija.13 Tak- šno, t. i. »duhovno« sorodstvo je bilo v novem veku izredno pomembno. Do določene mere je tako glavni izpraševalec zagotovo podpiral interese Petazzijev, ti pa so bili za to, da se podložnike kaznuje. Ker gre za obvladljivo okolje, za katerega je bilo opravljenih dovolj študij, lahko rekonstruiramo še druge politične povezave Ferdinanda Petazzija, ki je kljub temu, da je bil predstavnik starega tržaškega 9 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 10 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 29. 4. 1713. 11 Čeč, Prostori upora, str. 84. 12 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 29. 4. 1713. 13 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 98. 516 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–530 2015 plemstva, tako kot njegov oče sklepal številna poli- tična zavezništva na Goriškem. V Gorici se je odvilo tudi nekaj pomembnih življenjskih ritualov obeh čla- nov rodbine Petazzi. Tam je bilo krščenih več Ferdi- nandovih otrok (med njimi ni bilo Nikolaja, ki je bil krščen in pozneje tudi pokopan v Trstu). Zagotovo je k temu botrovala tudi okoliščina, da sta tako Ferdi- nand kot njegov sin Nikolaj živela v Gorici in bila v tesnih stikih z vplivnim goriškim plemstvom, začenši z nekdanjim deželnim glavarjem, pa tudi s Karlom Neuhausom, ki je kot goriški deželni komisar sprem- ljal premike krajišniške vojske po celotni Goriški. V Gornjem Povirju je tako prav Neuhaus dosegel, da je vojska odpeljala tudi Petazzijevega podložnika, do- mačina Ivana Cefuto, starega že 81 let.14 Rodbinske povezave članov družine Petazzi so postale strateške in načrtne zlasti po Ferdinandovi poroki z Uršulo Orzon. Petazziji so se prek botrstev ali s porokami in krsti svojih otrok povezali z naj- vplivnejšim goriškim plemstvom. Ferdinand je bil celo edini boter eni od hčera (v času upora že nekda- njega) goriškega deželnega glavarja Jakoba Antona Coroninija.15 Poročna priča Nikolaja, ki se je poro- čil le nekaj mesecev pred uporom (februarja 1713), pa je bil Martin Strassoldo,16 prav tisti, ki je maja 1713 prvi uradno poročal o dogodkih v gospostvu Švarcenek, o vseh »nesramnostih«, ki so jih uporni podložniki povzročili družini Petazzi, in o begu čla- nov družine v Trst. Tam je Strassoldo pribežnike po lastnem zatrjevanju zavaroval v tržaški utrdbi, ki je bila pod njegovim poveljstvom. Sicer je imela rod- bina Petazzi na griču Montebello večjo vilo.17 Med francoskim bombardiranjem Trsta med špansko na- sledstveno vojno je bilo zadeto tudi njihovo skladišče soli, zaradi česar so utrpeli večjo gospodarsko ško- do.18 Koliko te trditve držijo, ostaja neodgovorjeno, prav tako pa tudi, koliko nepremičnin je imela ta veja družine Petazzi v Trstu. Na dogodke v gospostvih Devin, Švarcenek, So- cerb in Novi grad (Podgrad) so s strahom gledale tudi tržaške oblasti, ki so večkrat opozorile, da se upor ne- varno bliža mestu. Kako velik je bil strah, priča tudi zahteva graških oblasti, da tržaška oblast v nobenem primeru ne sme zapustiti mesta. Ta strah je izkoristil Anton Rossetti, brat desetinskega gospoda v nekate- rih švarceneških vaseh, ki je dosegel, da so kranjska stanovska gravamina iz maja 1713 v končni verziji opozorila tako na problematiko dolge deželne meje z upornima gospostvoma – švarceneškim in rihem- berškim – kot tudi na zahtevo upornikov, s katero so prisilili, da sta najprej Ferdinand Petazzi, za njim pa Rossetti obljubila, da bosta ostala pri starem urbar- 14 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 15 Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel, str. 97. 16 Oče pa je bil boter Martinovim otrokom (Schiviz v. Schiviz- hoffen, Der Adel, str. 341, 95). 17 Sapač, Grajske stavbe, str. 198. 18 Cova, La signoria, str. 57; Löwenthal, Geschichte, str. 127–128. ju.19 Podoben strah se je širil med tržaškimi oblastmi, saj so tudi te mejile na gospostvo in uporne vaške skupnosti. Kot kaže pritožba Lokve in Sežane pred cesarskimi komisarji, so se z mestom Trst pravdali zaradi pravice obeh skupnosti do koriščenja srenjske zemlje oziroma dveh pravic – pravice do lesa (ius li- gandi) in paše (ius pascendi).20 Uradnim poročilom plemstva se v tolminskem uporu pridružijo poročila ovaduhov, posameznikov, ki so bili po svojem družbenem položaju bližje upor- nikom. Ta poročila so pogosto zapisana v obliki za- slišanj. Ni jasno, ali je bila pri zaslišanjih ovaduhov uporabljena zaprisega, ki bi v kulturi, kjer je imela prisega pomemben religiozni učinek, potrdila njiho- vo resničnost. Prav tolminski punt je pokazal, kako pomembni so bili ovaduhi, ki so v imenu zemljiških gospodov odšli do uporniških skupin oziroma njiho- vih domnevnih voditeljev. V švarceneškem delu upora takšnih ovaduhov sicer ni bilo, saj je o nezadovoljstvu z novimi davki poročal zelo vplivni Francesco Ro- mani.21 Prav zato lahko primerjava informacij, ki so k najpomembnejšim predstavnikom dežele prihajale iz oddaljenih delov dežele, z zaslišanji podložnikov poda zanimive metodološke zaključke. Predstavniki deželne oblasti, zlasti deželni upravnik Ludvik Adam Strassoldo, so bili s strani tržaških oblasti obveščeni, da so kmetje vdrli v grad Švarcenek ter grozili last- niku in gospodarju, grofu Ferdinandu Petazziju, še posebej pa njegovemu sinu Nikolaju. Slednjemu so celo zagrozili, da ga bodo vrgli skozi grajsko okno. Že grožnja, ki je bila tako simbolično podobna politični grožnji, simbolni grožnji ogrožanja družbene hierar- hije ob začetku tridesetletne vojne, je bila pomenljiva in zagotovo odraža spretno retoriko izobraženega pisca. O teh grožnjah so povprašali nekatere od vo- dilnih upornikov – ne sicer najbolj izpostavljenega vodje upornikov Ivana Muhe, pač pa npr. Matijo Gombača. Ta je izpraševalcu zatrdil, da je »gospod« urbar izročil prostovoljno in ne pod pritiskom pod- ložnikov. Prav »gospod« naj bi jim tudi svetoval, naj dajo urbar prepisati in naj ga odnesejo v Gorico. Prav tako ni znal odgovoriti na vprašanje, zakaj meni, da je moral gospod zbežati iz grajskega poslopja.22 Fran- cesco Romani, ki je bil hkrati sodnik (izpraševalec) v sodnih procesih, je nadrejenim organom poročal, da je moral ostareli sedemdesetletni grof Ferdinand Petazzi s svojo družino po morju in kopnem zbežati v Trst.23 Poročila, ki vsebujejo grožnje z defenestra- 19 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 15. 5. 1713; Kmečki, str. 179 (v tem poročilu, datiranem 10. 5. 1713, sicer govorijo »o podložnikih barona Rossettija«, v drugem pa za- pis popravijo v desetinskega gospoda). Omenjeni zapis po- trjuje Vilfanovo trditev, da desetinski gospod kmetije ni bil nujno tudi njen zemljiški gospod in narobe (Vilfan, Poljedel- stvo, str. 391). 20 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 21 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 29. 4. 1713. 22 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 9. 1713. 23 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 15. 5. 1713. 517 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–5302015 cijo, pa niso edina, ki so jih goriške oblasti dobile. Govorice o dogajanju v gospostvu Švarcenek so med goriško plemstvo prihajale od vsepovsod: od tržaških mestnih oblasti in goriških deželnih oblasti, skratka od vseh, ki so v tem pomembnem mestu in deželi, ki je z ene strani neposredno mejila nanj, kaj pomenili. Upor v gospostvu Švarcenek O uporu v gospostvu Švarcenek je bilo v historio- grafiji malo znanega; najpogostejše napake – tako v znanstveni kot strokovni literaturi – se pojavljajo pri lastnikih gospostva (omenja se npr. Ludvik Petazzi) in prevelikem pomenu upora za opustitev gradu.24 Napake so se pojavljale zlasti zaradi redkih arhivskih virov, ki so bili poznani za ta del upora leta 1713. Nepoznani so namreč ostali koncepti zaslišanj upor- nikov iz tega gospostva. Šele iz zaslišanj številnih podložnikov je danes mogoče dodatno rekonstruira- ti del dogodkov iz časa splošnih nemirov v goriški grofiji leta 1713. Za razliko od dosedanjega vedenja o uporu se je izkazalo, da so se nemiri v tem delu grofije začeli veliko prej, kot se je sprva domnevalo. Zapis v matični knjigi kaplanije Lokev iz 8. aprila 1713 opozarja, da se je uporniško gibanje po grofiji razširilo precej hitreje, kot je zgolj na podlagi uradnih poročil doslej domnevala historiografija.25 Z določe- no metodološko zadržanostjo je vendarle treba kori- girati faze širjenja upora po deželi. Nezadovoljstvo z novimi davki in njihovimi pobiralci se je po celotni deželi razširilo že v prvem valu upiranja, ki se je začel 27. marca 1713. Zapis tudi dokazuje, da so za širjenje nezadovoljstva in opogumljanje k upiranju vsi krivili tolminske podložnike. Posebej intenzivna so poročila o uporu v gospostvu Švarcenek postala šele potem, ko so tudi podložniki tega gospostva v začetku maja od grofa Petazzija izsilili urbar in preveč plačane da- jatve (tudi nove naklade) ter pisno zavezo, da se vrne k starem dajatvam.26 Datum, ki uvaja zapis v matič- ni knjigi o prihodu upornih sosesk v Lokev in hišo Ivana Muhe, lahko pomeni začetek nemirov v tem gospostvu, četudi je bil zapis zagotovo narejen po koncu upora. Kratek zapis v matični knjigi namreč povzema majske dogodke v gospostvu in opisuje do- sežke upornikov: pridobitev urbarja in preveč plača- nih mitnin. Zapis je vrinjen med dva prazna lista kr- 24 V slednji zlasti na podlagi pogosto citiranega rokopisa, ki je zbiral zgodovinske zapiske o tem območju, objavljene v raz- ličnih publikacijah. Prim.: Sapač, Grajske stavbe, str. 174–175 in Kjuder, Zgodovinski mozaik. 25 Uradna poročila o uporu v tem zemljiškem gospostvu in hkrati deželskem sodišču so nastala šele konec aprila (29. 4. 1713). A vendarle se je Francesco Romani v Gorico vrnil pred 21. aprilom, kar pomeni, da je poročal o nezadovoljstvu, ki je bilo razširjeno v gospostvu Švarcenek že pred dogodki v Rihemberku 24. in 25. aprila 1713. 26 Ko se drugič pojavi s prošnjo pred komisijo, prosi za povr- nitev škode in preklic pisne obveze, ki jo je dal med uporom (ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 103). stne knjige župnije Lokev med zapise krstov v marcu. Da se je ključni del upora zgodil šele v začetku maja, kot so poročali meddeželnim in dvornim organom, potrjujejo tudi dogodki in okoliščine, ki jih opisuje- jo zaslišani rihemberški in švarceneški podložniki. V enem od zaslišanj Matije Gombača je namreč ne- dvoumno potrjena povezava med rihemberškim in švarceneškim uporom. Gombač je inkriminiral ene- ga od Kjudrov (verjetno Mihaela) iz Kazelj, ki naj bi zbranim podložnikom dejal, naj odidejo na grad tako kot Rihemberčani. Kjuder naj bi zbrane tudi napelje- val k dejanjem, ki so mu jih svetovali v Rihemberku: npr. da od gospoda zahtevajo urbar. Ker vemo, da so podložniki gospostva Rihemberk na gradu urbar zahtevali šele po jurjevem sejmu v Komnu (24. 4.), in sicer dan pozneje, na dan sv. Marka (25. 4.), in šele nato odšli v Gorico (26. 4.), je treba čas upora pri gradu Švarcenek iskati po tem datumu. Nedovoljeni protesti podložnikov gospostva Švarcenek na sedežu gospostva se zagotovo niso zgodili 11. maja, kot se je predvidevalo v historiografiji, ampak najverjetneje 8. maja, dan po dogodkih v Devinu, kjer so se sicer kmetje pred gradom prvič zbrali že 6. maja, a se je glavnina dogodkov, vključno s smrtjo vsaj štirih pod- ložnikov, zgodila dan kasneje.27 Ključni element pri nadaljevanju upiranja v gospo- stvu Švarcenek je bil prihod sla goriških oblasti. Ker je sel po ukazu zemljiškega gospoda več dni potoval z uporniki, je treba datum upora postaviti med 8. in 9. majem 1713. Tržaška poročila sicer trdijo, da se je upor zgodil 8. maja.28 Uporniki so se pri gradu zadr- ževali dva dni.29 O dogodkih v gospostvu Švarcenek in pristanku grofa Ferdinanda Petazzija na njihove zahteve so namreč že 10. maja poročali kranjski de- želni stanovi, kar pomeni, da se je moral zgoditi prej. O lastnikih Švarceneka Z novoodkritimi viri lahko popravimo in dopol- nimo dosedanje navedbe glede lastnikov Švarceneka v času upora. Kot že omenjeno, se kot glavna akterja družine Petazzi med uporom pojavljata Ferdinand Petazzi in njegov sin Nikolaj. Tudi Francesco Roma- ni oziroma pisarji so v sicer netipska zaslišanja neka- terih podložnikov gospostva Švarcenek nedvoumno zapisali, da gre za podložnike švarceneškega gospoda Ferdinanda Petazzija.30 Enako je v svojo prošnjo za izpust iz zapora zapisal tudi Lovrenc Vran iz Kazelj, ki je zatrdil, da je bil zvest podložnik Ferdinanda Petazzija,31 kar več kot potrjuje Ferdinandovo lastni- štvo gospostva. Ker je sin Nikolaj umrl pred svojim očetom, v historiografiji še ni popolnoma razjasnjeno, ali je (kot trdi Jenner in po njem povzema Cova) po 27 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 14. 5. 1713. 28 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 14. 5. 1713. 29 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 8. 9. 1713. 30 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 1. 9. 1713. 31 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 518 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–530 2015 Ferdinandovi smrti leta 1722 gospostvo res prevzela mlajša veja Petazzijev, konkretno Benvenut VIII., sin Adelma Antona. Cova nadalje trdi, da je bil Benve- nut v času prevzema gospostva še mladoleten (v 23. letu starosti) in je zato z gospostvom kot skrbnik (si- cer slabo) upravljal neki Terzi. V te Covove navedbe dvom vnaša gradivo švarceneškega gospostva, nastalo ob uporu leta 1713, v katerem se poleg Ferdinanda Petazzija omenjata tudi njegova sinova Nikolaj in Anton, pri čemer gre pri slednjem skoraj zagotovo za Antona Alojza. V nekem dokumentu se namreč po- javlja tudi ime grofa Antona Petazzija, ki ga kot svo- jega gospoda omenja eden od zaslišanih podložnikov Anton Pičulin.32 Cova je prezrl tudi podatek, da je bil Ferdinandov sin Anton Alojz poročen z baronico Terzi. Anton Alojz je bil v času smrti svojega očeta že polnoleten. V tem segmentu se podatki ne ujemajo s starejšo literaturo, ki jo povzema Cova.33 Prav tako Cova ne problematizira lastništva gospostva v na- daljnjih desetletjih 18. stoletja, in to kljub številnim dokumentom, ki jih o gospostvu navaja v svojem delu in v katerih se v zadevah gospostva Švarcenek poja- vljajo imena Antona (najverjetneje Antona Alojza) in njegovih naslednikov. Domnevo, da je bilo švarceneško gospostvo v ro- kah starejše veje rodbine Petazzi še večino 18. stole- tja, potrjuje še več podatkov. Leta 1756 se npr. v sporu zaradi mitnice v Lokvi omenja ( Janez) Ferdinand,34 sin Antona Alojza. Nadalje se v drugi polovici 18. stoletja med člani goriške kmetijske družbe (usta- novljene 1765) pojavlja Ferdinand Petazzi, in si- cer kot tisti, ki je zadolžen za napredek kmetijstva v gospostvu Švarcenek.35 Tudi Ferdinand je bil sin Antona Alojza, o čemer pišejo številni avtorji in ne nazadnje tudi Cova, ki Ferdinanda kot sina Antona Alojza omenja v nekem sporu.36 Skoraj zagotovo pa švarceneškega gospostva (kot je veljalo do sedaj) ni prevzel Adelmo Anton, glavar Reke, Trsata in Ba- kra (1725–1733), ki je za kupnino od Novega grada/ Podgrada po dogovoru z dvorno komoro postal last- nik gospostva Ribnik (ki je bilo zaseženo v zrinsko- -frankopanski zaroti). Dodaten dokaz za to trditev je tudi v tem, da se Adelmo Anton praviloma vedno naslavlja z imenom Adelmo in ne Anton.37 Na podlagi novih dejstev lahko torej z veliko gotovostjo zaključimo, da je v začetku 18. stoletja zaradi sporov v družini Petazzi, ki jih je povzročila 32 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 33 Cova, La signoria, str. 57. 34 Prav tam, str. 204. 35 Soča, št. 36, 4. 9. 1885, Zanimivosti iz zgodovine c. k. Kmetij- skega društva v Gorici. 36 Cova, La signoria, str. 204, 240; Schiviz v. Schivizhoffen, Der Adel; Witting, Beiträge, str. 138. 37 Kot kaže genealogija družine, naj bi Benvenut IX. umrl leta 1784, Cova pa navaja, da je Benvenut (brez podatka, kateri) umrl leta 1786 (Cova, La signoria, str. 58–59). Bolj verjetno je šlo za Benvenuta IX., sina Janeza Ferdinanda in vnuka Anto- na Alojza Petazzija (Witting, Beiträge, str. 137). še živeča zadnja žena Benvenuta VI. Maksimiljana, med (pol)brati prišlo do delitve gospostev – Julij je dobil Socerb (do leta 1702), Adelmo Anton Novi grad oziroma Podgrad (do prodaje 1703) in Ferdi- nand Švarcenek (do smrti 1722).38 Ferdinandu sta na Švarceneku sledila najprej sin Anton Alojz in nato vnuk Ferdinand, ki je leta 1767 umrl pri 44 letih. Po njegovi smrti je gospostvo verjetno prevzel sin Ben- venut IX. (do 1784 ali 1786).39 Ta je bil zadnji moški predstavnik starejše linije, zato je po njegovi smrti gospostvo zagotovo prešlo na mlajšo linijo rodbine Petazzi, na Adelma (sina Benvenuta VIII. oz. vnuka Adelma Antona), ki je bil rojen v Novem mestu. To dodatno potrjuje, da so bili vse do leta 1784 ali 1786 lastniki gospostva Švarcenek potomci starejše linije.40 Upor se nadaljuje Vzrokov, zakaj so se kmetje gospostva Švarcenek odločili za odhod proti sedežu zemljiškega gospostva, je bilo več. Rodbina je bila v finančnih škripcih že v začetku 18. stoletja, saj ni plačevala davkov. Ferdinand Petazzi je sicer dosegel, da zaradi neplačanih dolgov ni prišlo do izvršbe. Najpomembnejši je bil zagotovo stari spor zaradi povišane dajatve za tlako, zaradi česar je bilo švarceneško gospostvo v sodnem sporu s pod- ložniki. Iskanje dodatnih prihodkov oziroma večanje zemljiške rente je bilo zagotovo odraz zaostrenih dru- žinskih finančnih razmer. Leta 1713 naj bi sporno da- jatev pobirali že deveto leto. Zaradi tega spora so, kot je izjavil podložnik Luka Pirjevec, hišni gospodarji skupaj zapravili že 700 dukatov, kar je bilo po oce- ni enega od podložnikov protivrednost več kot treh osmih kmetije.41 Kot je mogoče razbrati iz naključ- nih podatkov, je rodbina Petazzi vodila svojevrstno politiko pridobivanja fevdalne rente. Del spora zaradi tlake je bil očitno povezan s politiko družine Petazzi, saj se v vaseh, ki so sodile pod švarceneško gospostvo, kot desetinski gospodje pojavljajo tudi drugi plemiči. Včasih so tako eni kot drugi od podložnikov zahte- vali določene dajatve. Z dogodki na sicer goriškem zemljiškem gospostvu je bil namreč povezan tudi de- setinski gospod Bernard Rossetti, ki je imel v Lokvi težave s pobiranjem desetine od svojih podložnikov. Pritožba kranjskih stanov (10. maja), ki povzema nje- gove posredovane informacije, vzroke upiranja pripi- suje prav pristanku Ferdinanda Petazzija na zahteve upornikov, da se povrnejo k staremu urbarju.42 Do - 38 Tega je dobil v zameno za del kupnine od prodaje gospostva Podgrad dvorni komori. Prodano je bilo 26. marca 1703, go- spostvo pa je Ogrska zaplenila zaradi sodelovanja v zrinsko- -frankopanski zaroti. Gospostvo Socerb je bilo prodano leta 1702 (Cova, La Signoria, str. 57–59). 39 Leto 1786 Cova po starejših avtorjih navaja kot leto smrti predzadnjega švarceneškega gospoda (Cova, La signoria, str. 59). 40 Witting, Beiträge, str. 138–139. 41 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 9. 1713. 42 Veliki, str. 179. 519 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–5302015 datno potrditev protestov kranjskih stanov pomeni pritožba Bernarda Rossettija pred preiskovalno komi- sijo proti svojemu pobiralcu desetine. Obtoževal ga je, da je žito pustil ležati na polju, in pritožbo pospremil z zahtevo, naj komisija ukaže takoj pospraviti žitno desetino. Čez nekaj časa je sledila še pritožba soseske in vasi Lokev, ki se je pobiranju desetine izmaknila z opravičilom, da zaradi drugega dela desetine ne more pobrati; dodala je tudi prošnjo, naj jo Rossetti pobere tako kot leta pred tem.43 Temu že dlje časa trajajočemu sporu pa se je pri- družilo uporniško gibanje leta 1713. Tudi švarceneški podložniki, posebej pa nekateri vaščani Lokve, so se pritoževali predvsem zaradi novih davkov na vino in meso.44 O tem nezadovoljstvu jih sodnik ni posebej spraševal. A po prvem valu upiranja in nasilnih dejanj ob koncu marca in v začetku aprila so se med podložniki razširile tudi druge novice. Tako je npr. veljalo pre- pričanje, da so tolminski podložniki dosegli tisto, kar so zahtevali, in da so bili odpravljeni davki, to pa je pomenilo dodaten povod za proteste v drugih delih dežele. Temu prepričanju je pritrjevala tudi govorica, ki se je razširila po kraškem delu goriške grofije, da je deželni upravnik izdal dekret, s katerim je dal na zna- nje, da so odpravljeni vsi davki. To je pred pisarjem preiskovalne komisije v Gorici zatrjeval Jurij Vad - njal (Badgnau),45 ko se je pritožil proti Ivanu Muhi, ker mu je kljub temu pobral davek na vino. Takšna informacija je bila namreč po zagotavljanju deželnih oblasti povod za upiranje v gospostvu Rihemberk. Deželne oblasti so tudi menile, da je proteste rihem- berških podložnikov konec aprila povzročil rihem- berški duhovnik, ki je napačno interpretiral patent deželnega upravitelja o pomiritvi podložnikov – po njegovi razlagi so bili namreč novi davki odpravlje- ni.46 Ko je rihemberške podložnike v Gorici konec aprila sprejel deželni upravnik, je bila ena od zahtev upornikov prav izročitev patenta, ki bi ga uporabili kot dokaz, da jim ni treba plačevati davkov. Ne nazadnje so prav zaradi stika z rihemberškimi podložniki tudi švarceneški podložniki želeli oditi 43 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. Ker so bili desetinski predpisi v vseh dednih deželah precej podobni, navajam navodila iz Kranjskega (z Istro in Krasom) desetin- skega reda iz leta 1551: desetinski podložniki morajo po žetvi pustiti težko in lahko žito 24 ur na tisti njivi, na kateri je bilo požeto. Žetev vsakega dne naj se zloži v kope po 60 snopov. Če njiva ni dovolj velika, da bi se kot desetina jemala vsaka deseta kopa, naj zlože razstavke (heufel) po 10 enakih snopov, da bi se kot desetina jemal vsak deseti snop z razstavka. Če desetinski gospod ali njegov zastopnik v 24 urah ne prevzame desetine, lahko kmet svoj pridelek odpelje, na njivi pa pusti deseto kopo, razstavko ali snop, toda ne najslabše, temveč ka- kor nanese štetje (Vilfan, Poljedelstvo, str. 399, 400). 44 O tem poročata Francesco Romani in zapis v matični knjigi kaplanije Lokev. Za posredovanje zapisa se zahvaljujem Ro- bertu Fondi. 45 Sicer italijanski zapis priimka je sledil slovenskemu zapisu imena Jurij. 46 Prim. Grafenauer, Veliki, str. 86. v Gorico. Poznali so neprimerno ravnanje oblasti z rihemberškimi podložniki. Med zaslišanji so švarce- neški podložniki priznali, da so bili nekateri izmed njih v Rihemberku in Štanjelu.47 Njihova imena je naštel Jure Krebelj. Šlo je za glavne upornike iz švar- ceneškega gospostva: župana iz Kačič Ivana Svetino, Mihaela Kjudra, Matijo Gombača (Gomboca) iz Hrušice in župana Sežane Jurija Benclja. O tistih, ki so odšli v Štanjel, pa je nekaj vedel tudi Štefan Race iz Rodika.48 Svoj delež k načinu upiranja so zagotovo prispe- vali tudi zemljiški gospodje na Krasu. Ko so na jurje- vo, dan, ko je bil v Komnu sejem (24. 4.), podložniki razglabljali o sporih in protestih, verjetno pa tudi o dogodkih drugje po deželi, je padla odločitev, da ak- tivno pristopijo k reševanju problemov. Že isti dan so se zbrali rihemberški podložniki, ki so odšli do svoje- ga zemljiškega gospoda. Sprejela sta jih predstavnika rodbine Lanthieri, duhovnik Livij49 in Franc.50 Na njihove zahteve, naj se vrnejo k staremu urbarju, sta gospoda odgovorila s prepričevanjem, naj počakajo, da Tolminci rešijo svoje zahteve. Prav takšna drža zemljiških gospodov je zagotovo botrovala temu, da so rihemberški podložniki že v naslednjih dneh (26. aprila) odšli v Gorico.51 Po navedbah Jakoba Šva- re, 58-letnega cerkvenega ključarja iz Komna (sicer podložnika grofa Kobenzla), naj bi izbrani predstav- niki sosesk odšli v Gorico, da bi od deželnega uprav- nika Ludvika Adama Strassolda izvedeli, ali so bili res odpravljeni vsi davki.52 Kot je znano, so večino podložnikov mestne straže zadržale pred mestnimi vrati. Ker je k upravniku53 prišla le delegacija zbranih podložnikov, kot so od njih zahtevali, tega ravnanja niso jemali kot uporniškega, četudi so se mestne in deželne oblasti ustrašile njihovega prihoda v Gorico. Jakob Švara iz Komna je na zaslišanju potrdil, da je deželni upravnik kmetom svetoval, naj napišejo pro- šnjo, ki jo bodo poslali na Dunaj (torej cesarju). Švara je na zaslišanju še poudaril, da nekateri člani kmeč- ke delegacije, ki je odšla v Gorico, z odgovorom niso bili zadovoljni.54 Nezadovoljni so bili zaradi fevdal- nih sporov, ki so jih imeli z Lanthieriji. Jakob Švara kot lastnik komaj dvajsetine hube in predvsem kot podložnik grofa Kobenzla teh sporov z Lanthieriji, s katerimi sam ni imel nič, v zaslišanju ni omenil.55 47 Danes Braniku. 48 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 9. 1713. 49 V zgodnejših poročilih dvornim organom se kot duhovnika zmotno označuje Franca Lanthierija. 50 Leta 1690 je grad pripadel sinovoma Janeza Petra Ignaca Lanthierija Karlu Antonu (1660–1717) in duhovniku Liviju Jožefu (1672–1738) (Sapač, Grajske stavbe, 11, str. 57). Karel Anton je bil poročen s Ferdinandovo hčerko Marijano (Sa- pač, Grajske stavbe, 11, str. 97). 51 Čeč, Prostori upora, str. 84. Novice, da uporniki prihajajo v Gorico, so se pri goriških oblasteh razširile že 26. aprila. 52 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 53 Uporniki trdijo, da so odšli k (deželnemu) upravniku. 54 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 30. 8. 1713. 55 Čeč, Prostori, str. 84. 520 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–530 2015 Podložniki so se po pogovoru z deželnim upravni- kom brez ekscesov vrnili v Rihemberk. Dodaten zagon protestom podložnikov naj bi po zatrjevanju Lanthierijev dali bolj izobraženi doma- čini, ki so bili v sporu z njimi in ki so nastopali kot svetovalci upornikom. V Rihemberku je bila takšna družina Palik (Palig, Palich, Palik, Paljk),56 družina svobodnikov (Freisassen).57 Pravno sporna in stanu neprimerna je bila aretacija vseh Palikov. Očeta in si- nove Palik je po ukazu Lanthierijev skupaj z drugimi uporniki zaprla krajišniška vojska, četudi je šestde- setletni oče in svobodnik Mihael Palik zatrjeval, da z uporniki nima nič in da je bil v času upora doma. Lanthieriji pa so razširili govorice, da se je Mihael Palik sestajal s Francem Križmanom, enim od glav- nih vodij upora v Rihemberku, njegov sin Janez Kr- stnik Palik pa da se je priključil zvezi. A očitno je bil Mihael že toliko vpliven, da ni samo protestiral, ampak zaradi neprimernega obnašanja tudi tožil Li- vija Lanthierija. Kako hud trn v peti so bili Lanthie- rijem ti vplivni svobodniki, priča prav dejstvo, da je dal Livij Lanthieri med prvimi uporniki zapreti tako očeta Mihaela kot sinova Andreja in Janeza Krstnika. V ječah na goriškem gradu, kamor so jih pripeljali krajišniki, so bili kar precej časa, saj so njihove pro- šnje za izpust iz zapora in plačilo kavcije pri komisiji zabeležene precej pozno.58 Dvaindvajsetletni Janez Krstnik Palik, ki se je predstavil kot študent (verjetno na jezuitski šoli), je na zaslišanju povedal, da se je vrnil domov, da bi pomagal očetu pri reševanju »nje- govih sporov«. Prav k Palikom so odšli tudi nekateri švarceneški podložniki, kar so priznali na zaslišanjih. To je potrdil npr. Gregor Race,59 čeprav iz njegove- ga zaslišanja ni povsem jasno, ali je bil tudi sam v Štanjelu in Rihemberku, saj je nekatere informacije zgolj »slišal na lastna ušesa«.60 Prav tako ni hotel po- vedati, ali je ukaz rihemberškim podložnikom, kako naj ravnajo, dal stari ali mladi Palik, a vendarle je med zaslišanjem potrdil pomembno vlogo družine Palik.61 O vplivu Palikov priča dejstvo, da je bil Mihael Palik manj kot dve leti pozneje in kljub obtožbam, da je pomagal upornikom, povišan v plemiški stan.62 56 V konceptih zaslišanj je pisar zapisal obe obliki priimka. V Soči so ob komentarju na Schivizhoffnovo objavo plemičev v maticah goriške grofije trdili, da gre za priimek Palik oz. Paljk, ki ga je mogoče najti v Batujah. Že Grafenauer pa ga je verjetno narobe slovenil kot Palik (Soča, 2. 3. 1904, Slovanski priimki plemenitašev v grofiji Goriško-Gradiščanski; Grafe- nauer, Veliki, str. 86). 57 Svobodniki so bili podložniki, ki so akumulirali dovolj kapi- tala, da so odkupili svoje kmetije. Najdemo jih po celotnem slovenskem ozemlju (prim. Polec, Svobodniki, str. 19–20). 58 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d, str. 484–486. 59 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 9. 1713. 60 Ta element je sicer v koncept zaslišanj zapisan zaradi proce- snopravnih okoliščin. Procesno pravo je namreč ločevalo med neposredno pričo dogodka oz. dejanja in posredno pričo, ki je zgolj slišala, kaj naj bi se zgodilo. 61 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 9. 1713. 62 Mihael Palik (Pallich) iz Gorice je bil v plemstvo s predika- Kot je potrdil hlapec Franca Križmana Peter Biz- jak, so bili švarceneški podložniki z njim kot enim od glavnih vodij upora v stiku, četudi to ni napisano v nobeni izjavi zaslišanih švarceneških podložnikov. V stiku z rihemberškimi podložniki naj bi bili tisti švarceneški podložniki, ki so jih zbrali župani, da bi s prošnjo o čimprejšnji rešitvi spora z zemljiškim go- spodom odšli v Gorico. Največ naj bi jih bilo iz Povir- ja, nekaj jih je prišlo tudi v Lokev, kot je povedal Ivan Muha. Med drugim so zahtevali, da bi šel po eden od vsake kmetije v Povirju. To je povedal neki Švab, ki je sam odšel v Gorico, v Švarcenek pa je poslal svojega sina. Tega dela dogodkov Francesco Roma- ni, ki je rihemberške podložnike sprejel v Gorici,63 ni želel posebej opisovati, ker je bil v stiku z delegacijo, zato večine okoliščin, ki so botrovale odločitvi švar- ceneških podložnikov za odhod v Gorico, ni več mo- goče rekonstruirati. Vendar pa švarceneški podlož - niki niso bili enotni. Nekateri so zagovarjali odhod v Gorico, drugi pa na sedež gospostva v Švarcenek. Nemiri podložnikov gospostva Švarcenek se niso končali tako krvavo kot v devinskem gospostvu, kjer je bilo nekaj podložnikov ubitih in ranjenih. V De- vinu je prišlo do smrtnih žrtev, kot so zagotav ljali lastniki gospostva in druga poročila (npr. njim nad- rejenih kranjskih deželnih oblasti), zgolj zaradi ne- srečnega spleta okoliščin, saj so podložnike želeli le prestrašiti. Dogodki v Devinu so bili po mnenju trža- ških mestnih oblasti v prvih uradnih poročilih nepo- sreden povod za dogodke v švarceneškem gospostvu, česar pa zaslišani niso potrdili. Način upiranja je bil tudi v Devinu enak, saj so tamkajšnji podložniki od sorodnikov lastnika gospostva (Alojza Thurna) zah- tevali izročitev urbarja. Grozili pa naj bi tudi z napa- dom na mitnico v Štivanu.64 Odnos tržaških oblasti do novic o uporih v ne- posrednem zaledju odseva tipične strahove deželnih elit, ki med glavnimi voditelji upora iščejo tiste, ki so motivirali preostale upornike. Pri tem zastopajo stališče, da podložnike opogumljajo dogodki, ki se zgodijo neposredno pred tem.65 Potek dogodkov in izjave zaslišanih rihemberških podložnikov dokazu- jejo, da je kolektivno nezadovoljstvo, ki je sicer imelo različne vzroke, očitno združilo podložnike različnih gospostev, ki so živeli razmeroma blizu drug drugega in so bili v sporih s svojimi zemljiškimi gospodi. Za- slišani podložniki so pozneje zagotavljali, da so bili novi davki glavni predmet pogovorov na jurjevem sejmu v Komnu.66 A že protest v Rihemberku na isti dan se je nadaljeval z drugimi zahtevami, in sicer, da podložnikom izročijo urbar, ki so ga želeli prebrati in tom Caarburg povzdignjen 19. 1. 1715 (Frank, Standeserhe- bungen, 4, str. 29). Za podatek se zahvaljujem Mihi Preinfalku. 63 Čeč, Prostori upora, str. 83–84. 64 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 8. 5. 1713. 65 Prim. Delumeau, Strah na zapadu. 66 O pomenu javnih prostorov in kolektivnih dogodkov glej Čeč, Prostori upora; in Čeč, Javni prostori. 521 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–5302015 narediti kopijo. To so pozneje storili tudi v gospostvu Švarcenek. Po izbruhu konfliktov se je torej protest hitro razširil na druge sporne prakse: protest proti dav- kom in njihovemu načinu pobiranja se je razširil na področje nepravičnih urbarialnih dajatev in drugih krivic.67 Nezadovoljstvu zaradi davčnih bremen so se tako pridružili še stari spori zaradi spreminjanja do- ločenih dajatev ali obveznosti, individualnih krivic in krivičnih kazni. Svoje pa so dodale še slabe gospodar- ske razmere. Gravamina kranjskih deželnih stanov in eno od poročil idrijskega upravitelja so namreč pou- darjali, da je »splošna revščina« doprinesla k hitrejše- mu širjenju uporniških praks in hkrati botrovala stra- hu deželnih elit pred nadaljnjim širjenjem upora.68 Rekonstrukcija upora na Švarceneku Potek dogodkov v Švarceneku lahko približno rekonstruiramo iz zaslišanj vpletenih. Izjave podlož- nikov se sicer precej razlikujejo od izjav tistega, ki je bil do določene mere na strani plemstva. To je bil Valentin Jeraj ( Juraj), takrat star 27 let, ki je v gospo- stvo nesel neko »zaprto« pismo. Glede na opis je šlo za zahtevo goriškega fiskala in upravitelja po izro- čitvi urbarja, ki sta jo poslala 5. maja.69 Uporniki so to dejanje jemali kot povod dogodkov, zaradi katerih so bili zaprti. Andrej Majcen je v zaslišanju odkrito menil, da se vsi sporni dogodki sploh ne bi zgodili, če sel v Lokvi ne bi čakal na upornike, ko so se pogajali z Ivanom Muho na njegovem domu.70 Enako je me- nil tudi Muha, ki je zatrjeval, da je bilo narobe to, da je sel z zaprtim pismom, ki ga je nesel na Švarcenek, kar tri dni ostal v Kazljah in da upora ne bi bilo, če bi pot nadaljeval prej. Prav zato je v historiografiji že dolgo znano dejstvo, da je deželni upravnik Strassol- do ustregel želji upornikov in od zemljiškega gospo- da zahteval izročitev urbarja, ki pa so ga želeli dobiti najprej uporniki, zato so odšli na grad.71 Preden pa je pismo prišlo do Švarceneka, je minilo nekaj dni. Ivan Muha je zatrjeval, da je bil sel »v Kazljah kar tri dni«, kar je verjetno pomenilo, da je v Lokev prišel šele 8. maja. V Kazljah sta se slu pridružila oba županova 67 Del dogajanja je objavil že B. Grafenauer. Ta trdi, da so bile v delegaciji, ki je odšla v Gorico, zastopane vasi s Krasa južno od Rihemberka (Rihemberk, Komen, Dol, Škrbina, Sveto, Ivanji grad, Kobjeglava, Gabrovica, Volčji grad, Pliskovica). Del podatkov pa ne drži popolnoma, med njimi trditev, da »ko je deputacija v Gorici izvedela, da gre le za predlog cesarju, ne pa že za dokončno osvoboditev od novih davkov, je vložila pri Strassoldu še novo pritožbo – ne le proti Bandeuu, marveč tudi proti svojim zemljiškim gospodom« (Grafenauer, Veliki, str. 85, 86). Iz dveh različnih dokumentov je namreč jasno, da je upravnik upornike spodbudil, naj prošnjo v zvezi s spornim davkom pošljejo cesarju. 68 Kmečki, str. 179; ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 23. 4. 1713. 69 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 5. 5. 1713. 70 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 8. 9. 1713. 71 Marušič, Veliki, str. 24. sinova. Prav župane vasi, katerih predstavniki so odšli v Gorico ali pa so prvi spremljali sla, so preostali za- slišani prikazali kot glavne pobudnike upora in zato tudi kot glavne upornike, ki so z različnimi grožnjami prisilili druge soseske k sodelovanju v uporu. Zlasti sinova župana Kazelj Mihaela Kjudra sta zastopala stališče, da morajo uporniki oditi na sedež gospo- stva in zahtevati urbar. Prav zato so novembra enega od obeh Mihaelov Kjudrov iz Kazelj iskali s poseb- no tiralico.72 Glede sinov župana iz Kazelj je župan Naklega Jure Krebelj zatrdil, da je bil Mihael Kjuder prvi, ki je spodbujal k uporu (Erzradelführer), in tisti, ki je prepričal Muho, da je pristal na sodelovanje.73 Miho Kalalan iz Sežane pa je izpraševalcu zatrdil, da je njihovega župana k odhodu na sedež gospostva z grožnjami prisilil župan Povirja.74 Povir je imel pri dogodkih v gospostvu Švarcenek pomembno vlogo, saj je hlapec glavnega vodje upora v Rihemberku Pe- ter Bizjak pričal, da je moral iti po Ivana Saksido in mu odnesti sporočilo, da nanj čakajo »štirje Povirci«. Pozneje je bilo v sodnem procesu še ugotovljeno, da je neki Saksida rihemberškim podložnikom prebral urbar.75 Med glavne upornike pa so uvrstili tudi tiste odposlance, ki so bili v Štanjelu. Podložnik Gregor Race je omenil grožnje Matije Gombača, ki je grozil z odsekanjem roke in iztikanjem oči.76 Grožnje vodij upornikov je potrdil tudi Andrej Majcen iz Barke.77 Po nekaj dneh zadrževanja v Kazljah je Valentin Jeraj prespal še v Zgornjem Povirju. Na vprašanje, kaj je zapisano v pismu, ki ga nosi, je tudi v Povirju zbranim podložnikom povedal enako kot v Kazljah. Tamkajšnji župan je sklical sosesko, morda v hiši Matevža Benčine, kot je navedel Jure Bencelj. Nato so vsi odposlanci odšli v Lokev. Ivan Muha je pričal, da so na njegov dom prišli trije župani: župan Kazelj Mihael Kjuder, župan Sežane in župan Povirja Ivan Svetina oziroma njihovi odposlanci. Muha ni hotel iti z njimi proti gradu. V preiskovalnem procesu je zatrjeval, da sta se z očetom upirala, tudi ko so zbira- li predstavnike vaških skupnosti za odhod v Gorico, ter da je ob drugem prihodu predstavnikov sosesk te opozoril, da ne bo šel v Kačiče in do gospostva, če ne bo dobil ukaza. Župan Kazelj (oziroma očitno v nje- govem imenu sin) je Muhi dejal, da nosi ukaz sel, ki je bil prej tri dni v Kazljah.78 Muha je pred sodnikom tudi zatrjeval, da mu sel ni odgovoril, kaj je v zapeča- tenem (»zaprtem«) pismu. Dogodki, dojeti kot upor v gospostvu Švarcenek, so se nadaljevali takole. Iz Lokve, kjer se je glavni- 72 Prvič jo je transkribiral B. Grafenauer, ki pa ni vedel, iz ka- terega gospostva je bil podložnik (Grafenauer, Veliki, str. 87–88). 73 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 1. 9. 1713. 74 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 75 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 11. 1713. 76 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 9. 1713. 77 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 8. 9. 1713. 78 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 8. 9. 1713. 522 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–530 2015 na upornikov zadržala precej časa in kjer je sel Jeraj dolgo čakal nanje, kot je zatrjeval Andrej Majcen iz Hrušice,79 so uporniki odšli v Kačiče. Tam se je mno- žica podložnikov zbrala okoli cerkve, ki je bila v upo- rih pogosto javni prostor podložniških zborovanj. Tja so prišli tudi uporniki iz drugih vasi, do županov ka- terih so tudi prišli sli. Toni Hočka (Hotzka) je tako na zaslišanju zagotovil, da niso uporniki. Nekateri pod- ložniki so sicer zatrjevali, da so bili okoli cerkve zbra- ni zgolj predstavniki sosesk oziroma župani, drugi pa so trdili, da so bili župani oziroma njihovi predstav- niki zbrani v komunski hiši. To je bila verjetno stavba pri cerkvi. Glede na ohranjena zaslišanja so bili pri- sotni predstavniki naslednjih sosesk oziroma vaških skupnosti: 3 iz Divače, 5 iz Sežane, 3 iz Gornjega Povirja, 1 iz Lokve, 2 iz Naklega pri Divači, 5 iz Bar- ke, 6 iz Kazelj, 2 iz Kačič, 1 iz Rodika in 3 iz Hrušice. Nekateri zaslišani podložniki so med uporniki ome- njali tudi podložnike iz Ostrožnega Brda, ki pa niso bili zaslišani. A samo podložniki iz Barke, Naklega in Rodika se niso izmikali, da so bili na posvetu ob cerkvi v Kačičah, kjer je bilo tudi pokopališče, Jeraj pa je prostor označil kot trg. Preostali so zatrjevali, da so bili na posvetu samo njihovi predstavniki. Vsem pa naj bi odhod proti gradu ukazali njihovi župani. Va- lentin Jeraj je v paleto opisov zbora v Kačičah dodal, da so bili kmetje na konziliju, torej zbrani na posvetu okoli cerkve in »v glasnem govorjenju«.80 Dokončna odločitev za odhod na sedež gospostva je po oblast- niškem dojemanju dogodkov, ki jih zrcalijo odgovo- ri na zastavljena vprašanja, padla prav na posvetu v Kačičah. Kačiče so bile poleg župnijskega središča in trgovske poti, ki je vodila mimo, pomemben go- spodarski prostor z lastno sejemsko jurisdikcijo. Ob tem dogodku, ki je veljal za eno od spornih praks, so v preiskovalnem postopku ponovno iskali glavne vodje. Tako kot pri zgodnejših dogodkih so jih iskali med vaščani, ki so začeli spremljati sla, in drugimi, tudi sicer najbolj inkriminiranimi uporniki, kot je bil Ivan Muha. Številni podložniki so potrdili, da je imel glavno besedo prav sin lokavskega župana Muha. A ta je kot glavna govornika in voditelja upornikov na tem zborovanju navedel Mihaela Kjudra in Ivana Svetino. Svetina naj bi tudi ukazal, da gredo v grad župani, vsak z enim možem. Kot potrditev vodilne vloge Mihaela Kjudra je Muha dodal, da je bil prav Kjuder v Štanjelu. Bivši rihtar in v zaslišanjih precej izpostavljen upornik Matija Gombač (Gomboc) iz Hrušice je na sodišču ob tem dogodku zatrjeval, da je Mihael Kjuder spodbujal domačine, naj gredo proti sedežu zemljiškega gospostva, z besedami: »Pojdimo v grad tako kot Rihemberčani«; s tem je Kjudra po- sebej hudo inkriminiral.81 Med glavnimi uporniki so bili tudi hrušiški župan in cerkveni ključarji. Sel Je- 79 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 8. 9. 1713. 80 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713. 81 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 9. 1713. raj je zatrjeval, da ga niso spustili na trg, kjer so bili okrog cerkve zbrani podložniki, da sta župan Kazelj (Kjuder) in Muha od njega zahtevala pismo in da so mu podložniki želeli s silo vzeti pisanje. S posveta v Kačičah so se kmetje s slom, ki mu niso pustili oditi, odpravili proti gradu. Streljaj od njega so sla poslali, naj gospoda obvesti o njihovem prihodu. Očitno so ga imeli podložniki za svojega sla. In takoj zatem, kot je zatrjeval Jeraj, so bili v grajskem poslopju že podložniki. Ker grajsko po- slopje oziroma obzidje očitno ni bilo dobro zaprto in varovano, so, kot je več kot očitno iz zaslišanj, uporniki vdrli v grad in od gospostva zahtevali pre- dajo urbarja.82 Ti so pozneje posebej poudarjali, da so v grad odšli zgolj njihovi predstavniki, tudi sicer najbolj izpostavljeni vodje upora Ivan Muha, Ivan Svetina, Mihael Kjuder in Matija Gombač. Če so nekateri podložniki med tistimi, ki so odšli v grad, pred izpraševalcem najprej navedli sla Jeraja in glav- ne vodje upora, so drugi, zlasti povirski podložniki, kot tiste, ki so odšli v grad, imenovali zgolj župane (suppleute),83 torej svoje predstavnike, ostali pa so počakali pred gradom. Iz zaslišanj je prav tako razvi- dno, da so v Povirju deželsko sodno župo sestavljali podložniki različnih gospostev. V nasprotju s priča- njem Pavla Golanta je npr. sel Jeraj trdil, da je Muha stopil v gosposko sobo in zahteval urbar. Več zasli- šanih podložnikov je potrdilo, da je gospod rekel, da mu ga bo takoj prinesel. Anton Pičulin in nekateri drugi podložniki (npr. Matija Gombač) so trdili, da se je gospod sam ponudil, da podložnikom izroči ur- bar. Rekel oziroma svetoval jim je, naj ga odnesejo v Gorico. Urbar naj bi uporniki odnesli z gradu in ga najprej shranili v Vremah.84 Številni podložniki, ki so bili zbrani pred gradom, o tem pred sodnikom niso želeli vedeti ničesar. A brž ko je gospod privolil v to, da jim izroči urbar, se je disciplina podložnikov, kot rečeno, razrahljala. Takrat se je prej sicer še primerna komunikacija med neenakimi družbenimi sloji sesula. Prav zato so to nespoštljivo obnašanje podložnikov posebej omeni- la nekatera poročila. Nekateri uporniki so se namreč začeli vesti skrajno neprimerno. Sel je podložnike še dodatno inkriminiral z opisom dejanj, ki so kazala na inverzijo običajnih razmerij v družbi: na zaslišanju je zatrdil, da so uporniki spali v gosposki postelji, slu- ga pa je moral prinesti vino, ki so ga spili.85 Druge priče pa so dogodke prvega dne na gradu Švarcenek opisovale različno. Številne podložnike, ki so bili v gradu, so spraševali, kdo je spal v postelji in pil vino, a večina se je izmikala, da ne ve nič o tem, ali pa da so o teh dogodkih zgolj slišali. A zaradi poročil, ki so 82 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713, 149. 83 Prim. Vilfan, Zgodovinska pravotvornost, str. 191. 84 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 8. 1713. 85 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713. 523 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–5302015 prihajala v Gorico maja 1713, je sodnik preiskova- nim upornikom vztrajno zastavljal vprašanja o teh praksah, ki so sodile med zločinske. Andrej Majcen je posebej poudaril, da ne ve, da je kdo v gradu go- spodu želel storiti kaj hudega, a dodal, da so glavni uporniki, torej Svetina, Ocenja (?) (iz Gornjega Po- virja), Gombač, Kjuder in Renčelj, grozili vsem, ki ne bi odšli do gradu. Pristavil je še, da so se uporniki dolgo pogovarjali z gospodom.86 Nekatere podložni- ke so posebej spraševali o odnosu upornikov do go- spoda. Jure Krebelj (Crebel) iz Naklega pri Divači je poudaril, da ne ve, da bi kdo gospodu grozil.87 Med tistimi, ki so kršili pravila obnašanja, niso bili samo mladeniči, ampak tudi starejši moški podložniki. Ker je bilo popivanje hišnih gospodarjev dojeto kot pose- bej huda kršitev pričakovanega družbenega obnaša- nja, so bili huje kaznovani. Štiridesetletni gostilničar in lastnik četrtine hube Lovrenc Vran je precej dolgo ostal v zaporu, ker je priznal, da je popival v gradu, od koder ga je pregnal Kjuder.88 Zato je vedenje uporni- kov na gradu sodnika še posebej zanimalo in je o njih spraševal tudi tiste podložnike, ki so vehementno zanikali, da bi odšli v grad. Na svoja vprašanja pra- viloma ni dobil odgovora. A 23-letni Anton Pečulin ali Golja iz Kazelj je potrdil, da je bil v gradu in da je pomagal pregnati upornike iz gosposke sobe.89 Četu- di so v gradu prvi dan prevladovali mlajši uporniki, so bili prisotni tudi stari. Sedemdesetletni Pavel Golant iz Kazelj je priznal, da je popil za »10 sedemnajstic vina«. Ko pa so naslednji dan delili žito, je zatrjeval, da ni ničesar dobil, ker ga ni bilo zraven. Tudi prespal naj ne bi v gosposki sobi, ampak v hlevu.90 Golant ni tako kot nekateri drugi ostareli podložniki na sedež gospostva poslal svojega tridesetletnega sina, ampak je odšel sam, podobno kot 67-letni Miho Kalalan. Po zagotavljanju upornikov zaradi pozne ure, ver- jetno pa v navalu zadovoljstva ob uspehu, je večina upornikov ponovno prespala v okolici gradu, nekateri pa tudi v njem.91 Iz zaslišanj podložnikov je več kot očitno, da so dobro poznali določene elemente kulture protesta. Že v Kačičah so se odločili, da bodo v grajsko poslop- je odšli zgolj župani in še po en predstavnik soseske. Prav tako so podložniki iz vasi, ki so trdile, da so jih v sodelovanje v uporu prisilili, tako kot Miha Kalalan posebej zanikali, da bi vedeli, kaj se je prvi dan do- gajalo v gradu oziroma grajski sobi, in zatrjevali, da so prespali pod gradom.92 Pavel Golant iz Kazelj je opozoril, da sta župana Kazelj in Lokve posebej zah- tevala, da ne sme nihče narediti nobene škode. Poleg 86 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 87 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 8. 9. 1713. 88 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 89 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 90 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713. 91 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713. 92 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. tega je zatrjeval, da v Kačičah, kjer je potekal posvet upornikov, ni bil prisoten.93 Še bolj je bil v svojih iz- javah zadržan 45-letni Jakob Benčina, ki je zanikal prav vse, razen tega, da je bil pri gradu.94 40-letni Jure Renčelj iz Povirja pa je vedel le to, da je pozneje prišel patent in da morajo vrniti urbar, na vsa ostala vprašanja glede dogodkov na gradu pa je dal negativ- ne odgovore.95 Dostop v grajsko poslopje, ki je bilo zamejeno z grajskim obzidjem, je bil prepovedan in omejen.96 Prav zato je večina upornih kmetov osta- la pred grajskim obzidjem in to v zaslišanjih posebej poudarila. Blaž Obersnel je npr. posebej poudaril, da ni bil v gradu, ko so se pogovarjali z gospodom, da pa je spal v gradu, in sicer v hlevu. Zato so ga na koncu posebej vprašali, kje stoji hlev. Zaslišani je odgovoril, da precej daleč od gradu.97 Miho Kalalan iz Sežane pa je natančno opisal, kako so bili poklicani na grad: da jih je sodni sluga poklical za grajsko obzidje in jim javno razglasil, da bo gospod ostal pri starem urbarju. Tako je poudaril, da torej niso kršili prepovedi vstopa za grajsko obzidje. Omenjeni Krebelj, ki ga je župan Divače Peter Malnarčič ovadil, da je bil z drugimi v gradu, ni zanikal svoje aktivne vloge pri posvetu v Kačičah. Glavna zagovornika uporniških idej naj bi bila sicer župan Kazelj in mladi Ivan Muha. Pavel Golant pa je menil, da je bil med glavnimi v Kačičah tudi žu- pan in podžupan Lokve,98 ki je na posvetu zahteval, da se vrnejo k staremu urbarju. Dokaz, da je bil eden od pomembnih elementov upora na gospostvu Švar- cenek sporna tlaka, zaradi katere so bili že v sodnem sporu, kar ne nazadnje opozarja tudi nadaljevanje dogodkov, je to, da so v gradu uporniki zahtevali urbar in ga tudi dobili. Krebelj je nadalje poudaril, da je Muha urbar prebral,99 medtem ko je Anton Pečulin na sodišču povedal drugo verzijo dogodkov, in sicer da so Muho prosili, naj prebere urbar, a je ta dejal, da ga ne zna.100 Verjetno so mladega Muho v končnem poročilu in predlogu kazni prav zato ozna- čili za prebrisanega, a izobraženega človeka. Pavel Golant pa naj bi celo videl dokument s podpisom gospoda, s katerim se je obvezal, da se bodo vrnili k staremu urbarju.101 Iz zaslišanj upornih podložnikov je jasno, da go- spoda naslednji dan ni bilo več v gradu. Kar sodni sluga je upornikom razglasil, da bo gospod ostal pri starem urbarju. Isti dan naj bi nekateri uporniki do- bili povračilo dela preplačanih dajatev. Tako naj bi 93 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713. 94 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 95 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 96 Prim. Čeč, Prostori upora. 97 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 98 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713. 99 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 8. 9. 1713. 100 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 101 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713. 524 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–530 2015 kaplan102 razdelil med 12 in 14 mernikov žita, a se je večina zaslišanih upornikov izmikala, da ni niče- sar dobila. Številni podložniki so trdili, da sploh niso slišali razglasa, češ da so že prej odšli. Dva izmed njih sta navedla celo približen čas: Gregor Furlan iz Divače naj bi odšel okoli druge ure,103 Štefan Ben- čina pa je zatrjeval, da je grajsko poslopje zapustil že opoldan, torej veliko prej kot večina njegovih so- vaščanov, kar je bila verjetno zgolj ena od strategij branjenja.104 Nevednost kot strategijo branjenja so uporablja- li številni zaslišani podložniki. Ko je komisija med prvimi 7. avgusta 1713 zaslišala Luko Pirjevca iz Sežane, je ta šestdesetletnik najprej potrdil, da je bil pred štirimi leti župan in da je imel posest, veliko pol hube. Imel je tri sinove, katerih imena je za razliko od drugih zaslišanih naštel: Marka, Matijo in Jako- ba. Podložniki so pogosto opozorili, da je bil kateri od njihovih otrok poročen. Pirjevec je zatrjeval, da se ni udeležil dogodkov na Švarceneku, ker ga ni bilo doma, in potrdil, da so z gospodom v pravnem spo- ru, ki še vedno traja. Prav tako se je na nevednost skliceval glede svoje aretacije, saj naj bi ga zaprli, ko se je vrnil iz Trsta (kjer je bil očitno zaradi svojih poslov).105 Blaž Obersnel (Obersneu) je kljub temu, da se je pred sodnikom izmikal odgovornosti, zelo dobro vedel, kaj so uporniki na Švarceneku dosegli: povedal je namreč, da je sodni sluga razglasil, da bo gospod ostal pri starem urbarju – da so torej dosegli tisto, zaradi česar je že tekel sodni postopek. Hkrati pa je na zaslišanju priznal, da so imeli posvet, a zgolj zato, ker mu je o njem pripovedoval župan Peter Malnarčič. Vedel je tudi, da so urbar, ki so ga dobili, hranili v Gornjem Povirju.106 Vsaj del teh izjav kaže na njegovo aktivnejšo vlogo v uporu ali na manj- šo preračunljivost. Dogodke drugega dne na gradu Švarcenek je opisal tudi Miho Kalalan. Povedal je, da jih je sodni sluga poklical v grad in jim povedal, da bo gospod ostal pri starem urbarju. Tudi njegova inkriminacija vodij upora je bila nekoliko drugačna kot pri nekaterih drugih upornikih: župan Povirja naj bi k udeležbi prisilil župana Sežane.107 Razglasitev se je zgodila tako, kot so kmetje priča- kovali, z javnim razglasom, kot sta posebej poudarila Gregor Furlan in Ivan Cefuta (Cefol) iz Povirja.108 Slednji je tudi potrdil Furlanove navedbe, da je urbar hranil župan Povirja Filip Kariž (Caris) (Filipovič je bil očitno njegov vzdevek).109 Mogoče so zato prav podložnike Povirja spraševali, ali so vedeli za dekret 102 Na gradu je bila kapela sv. Nikolaja Tolentinskega, pod grad pa je spadala tudi cerkev sv. Janeza Krstnika na vzpetini nad vasico Podgrad (Sapač, Grajske stavbe, str. 178). 103 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 104 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 105 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 8. 1713. 106 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 107 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 108 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 109 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. deželnega upravnika, ki je zahteval, da izročijo urbar, a so vsi po vrsti zanikali, da bi karkoli vedeli o tem. Isto vprašanje so zastavili tudi podložniku iz Divače Gregorju Furlanu, ki je prav tako zanikal, da bi vedel za ta ukaz.110 Da je vedel, da je treba izročiti urbar, je priznal le Jure Renčelj.111 Številni podložniki niso bili tako proaktivni. 80-letni Jure Kariž iz Povirja je ob dogodkih na gra- du Švarcenek in v Gorici poudaril, da je bil prisiljen, da je nekoga poslal z uporniki. Da bi se izognil odgo- vornosti, je poslal svojega sina. A še temu je posebej zabičal, naj se v »nič ne vmešava«.112 56-letni Blaž Obersnel (Obersneu) se je prav tako izmikal vsakršni odgovornosti, saj je celo trdil, da ni bil ne na posvetu v komunski hiši ne na svetu v Kačičah. Podobno je bil izprašan tudi 45-letni Štefan Benčina iz Zgornje- ga Povirja, ki je prav tako vse zanikal. Potrdil je zgolj to, da ga je k odhodu na grad prisilil povirski župan. Še sodnega hlapca naj ne bi slišal, ko je razglasil, da se je gospod zavezal ostati pri starem urbarju, kaj šele, da bi dobil kakšno zrno žita. Četudi je odšel že okoli poldneva in četudi je njegovo vehementno zanikanje kakršnekoli odgovornosti dajalo vtis nezainteresira- nosti za proteste, je prav dobro poznal vse dogodke, čeprav je zatrjeval, da je vse samo slišal od drugih.113 Tudi Miha Kalalan iz Sežane je zatrjeval, da ni bil na posvetu, a za razliko od Kariža in Obersnela je pou- 110 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 111 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 112 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 8. 1713. 113 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. Župnija Povir v vizitacijskem zapisniku Francesca Giovannija Milerja, tržaškega škofa iz leta 1693 (Miller, Diario di un viaggiatore). 525 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–5302015 darjal, da je bil prisiljen oditi na grad. Gregor Furlan iz Divače pa je zatrdil, da je v grajsko poslopje prišel zgolj do vodnjaka in da tudi on ni slišal biričevega razglasa o vrnitvi k staremu urbarju, temveč je za no- vico izvedel od drugih vaščanov. Kljub temu je vedel, da je urbar odnesel župan Gornjega Povirja Filip Ka- riž.114 Simon Bončina je povedal, da so vsi predstav- niki soseske odšli do gradu, da se je torej prilagodil odločitvi soseske. Potrdil je, da so prespali pri gradu, in posebej poudaril, da sam ni spal v gradu. Prav tako se je izmikal, da bi vedel, kdo je predlagal prihod v grad. Zanikal je tudi, da bi dobil žito.115 Z zahtevo po izročitvi urbarja so švarceneški pod- ložniki, kot so zagotavljali, na drugačen način želeli rešiti svojo pravdo – torej sodni postopek, ki so ga kot tožeča stranka sprožili proti svojemu gospodu grofu Ferdinandu Petazziju že v letih pred uporom. Bistvo spora je bilo povečevanje obsega tlake oziroma na- domestila zanjo, kar naj bi gospod počel že devet let in ni bilo skladno s starim urbarjem. Tlaka pa je v tem času, kot je razvidno iz določenih dokumentov, ki so jih na dvor pošiljali člani komisije, na ravni mo- narhije predstavljala velik politični problem.116 Tudi Petazzi je kmalu po prihodu komisije tej potrdil, da je bil s podložniki v sodnem sporu zaradi tlake. Prav- da je bila legalen in legitimen način reševanja sporov, kar je potrdil tudi bivši župan Sežane Luka Pirjevec. Ta je sodniku še povedal, da je pravda še tekla, in opozoril, da so bili sodni postopki dolgotrajni in dra- gi ter da je za sodni proces celotno deželsko sodišče zapravilo več kot 700 dukatov.117 Eden od zaslišanih je kot dodaten argument, ki naj bi potrdil, da ni sodeloval v uporu, navedel, da ni bil niti pri »doktorju« niti pri deželnem upravniku. Z besedo doktor je mislil pravnike, ki so zagovarjali podložnike. Ti so jim za pravde pogosto ostajali dol- žni, kar je razvidno tudi iz okoliščin ob tolminskem uporu. Da so ti pravniki hujskali podložnike, pa je cesar zapisal celo v patent o pomiritvi in pomilostitvi tolminskih upornikov. Preiskovalna komisija je na- mreč v poročilo cesarju kot deželnemu knezu zapi- sala, da je bilo na Tolminskem »veliko oseb«, ki so iskale svoje interese in korist ter so s svojimi nasveti dodatno krepile zablodo in zaslepljenost podložni- kov. Cesar, ki je delil mnenje komisije, se je strinjal, da je treba takšne ljudi odstaviti.118 Odhod nekaterih podložnikov v Gorico, ki so ga spodbudile govorice o uspehih upornikov, je imel torej jasen namen, ki je 114 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 115 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713. 116 Zaradi uporov na Bavarskem in Ogrskem (Rákóczi) je bil dvor v strahu pred širjenjem uporov, zato je Karel VI. na Mo- ravskem leta 1713 izdal prvi robotni patent, ki pa je reševal tudi zmedo, nastalo ob napačnem razlaganju zgodnejšega privilegija o potrditvi starih pravic; ta je sicer nastal z na- menom poenotenja pravnega položaja podložnikov (Dufka, Strategien, str. 313–314). 117 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 7. 8. 1713. 118 Dolenc, Dva dokumenta, str. 101, 109. sicer redko zapisan: da pri deželnem upravniku do- sežejo, da se sodni postopek dokončno konča in da se izreče sodba. Z istim ciljem so odšli tudi na sedež gospostva na grad Švarcenek, saj so najprej zahtevali urbar, da ga prepišejo. Vprašanje je tudi, koliko so se podložniki gospo- stva Švarcenek zavedali kazenske odgovornosti za svoja dejanja, saj jih niso kaznovali splošno preven- tivno in da bi se izognili podobnim uporom, tako kot v primeru dveh drugih upornih gospostev. Ker so v sodnem procesu ugotovili tudi poprejšnjo kaznova- nost določenih podložnikov, je bilo ugotovljeno, da so bili tako tolminski kot rihemberški podložniki že kaznovani zaradi upiranja. Huje so bili kaznovani tolminski podložniki, med katerimi so bili tudi posa- mezniki, ki so bili zaradi upora leta 1700 obsojeni na več kot enoletno kazen javnega dela v Gorici. Med glavnimi rihemberškimi uporniki je bil Andrej Pe- čenko, ki je zaradi upora oziroma, kot je izjavil sam, zaradi »obračuna z gospodom« leta 1694 za kar 13 mesecev pristal v ječi.119 Nihče med zaslišanimi švar- ceneškimi podložniki še ni bil nikoli kaznovan z ječo zaradi upora. Le eden od njih je bil kaznovan zaradi tega, ker ni prišel na tlako. To je priznal 81-letni Ivan Cefuta, sicer podložnik barona Neuhausa, ki je iz- praševalcu zatrdil, da je bil zaradi tega zaprt v ječi na gradu Švarcenek.120 Podložniki, ki so odšli na grad Švarcenek, niso bili oboroženi, čeprav poročila uporabljajo vojaško terminologijo in zapišejo celo, da so kmetje zavzeli grad. A Ferdinand Petazzi jim v uradnih poročilih tega ne očita. Očita pa jim neprimerno vedenje do hierarhično nadrejenih oseb. Kot je jasno razvidno iz zaslišanj, so kaznivo žaljivo vedenje do ljudi iz viš- jih slojev posebej natančno preiskovali. Ker je tudi uporaba orožja v uporih oziroma organiziranje v vojaškim podobne formacije pomenilo hudo kršitev, bi tudi to okoliščino upora preiskovali. Preiskovani podložniki bi dobili tudi takšna vprašanja. Odsotnost tovrstnih vprašanj torej potrjuje domnevo, da so bili uporniki neoboroženi. Drugače je bilo v devinskem gospostvu. Tam so kot uporniško dejanje dojeli že razbijanje s sekirami po grajskih vratih. Za razliko od švarceneških pod- ložnikov so poročila uporabljala termin, ki je nedvo- umno opozarjal na oboroženost kmetov.121 Prav s to okoliščino so opravičevali deklarativno svarilno stre- ljanje s topovi in puškami, ki je doseglo svoj namen, saj so se uporniki res umaknili, a so pri tem povzročili več smrtnih žrtev. Plemiška verzija dogodkov, ki jih posredujejo raz- lična poročila iz Trsta, je trdila, da so se uporniki prvi dan v gradu soočili z zemljiškim gospodom, ostare- 119 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 120 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. Ivan Cefuta, podložnik gospoda Neuhausa, je bil iz Povirja. 121 Kmečki, str. 179. 526 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–530 2015 lim grofom Ferdinandom Petazzijem, njegovim si- nom, ženo in služinčadjo. Uporniki naj bi jih pregnali in zaprli v zgolj eno sobo. Prav zato so nekateri zasli- šani uporniki dobili tudi vprašanja o tem. Podložnik Majcen je med zaslišanjem celo izjavil, da ne ve, da bi kdo želel gospodarju narediti kaj slabega.122 Iz sobe, v katero so bili pregnani Petazziji, naj bi se – zopet po uradnih poročilih – člani družine naslednji dan (ozi- roma v enem celo čez dva dni) rešili ter »po morju in kopnem« zbežali v Trst.123 Zaslišani podložniki o tem niso ničesar vedeli, a so potrdili, da se je delega- cija upornikov prvi dan pogovarjala z »gospodom« in da jim je »gospod« prostovoljno izročil urbar, nasle- dnji dan pa je odločitev razglasil zgolj sodni sluga. Člane družine Petazzi naj bi zaradi strahu pred upor- niki z dovoljenjem Martina Strassolda nastanili celo v tržaško utrdbo na Sv. Justu.124 Poleg prve akcije je pomembna še ena kolektivna akcija in zadnja faza upora na vseh upornih gospo- stvih, tudi na švarceneškem. Povezana je s prihodom vojske, ki jo podložniki dojemajo kot odposlance de- želnega kneza – cesarja, zato se k vojakom odpravijo s prošnjo, v kateri opišejo krivice, ki se jim godijo, in vedno izrazijo zvestobo cesarju kot deželnemu knezu. Poveljnik krajišniške vojske Franz Ernst Kullmayer poroča o dveh takšnih prošnjah, eno je dobil po prihodu v Rihemberk, drugo pa so prinesli tolminski podložniki. Te je Kullmayer srečal pred Gorico, poleg tistih sedmih, ki so jih deželne oblasti označile kot vodje upora, je bil z njimi tudi notar Štefan Maraž, ki so ga iz galerije sumljivih izbrisali šele po večih protestih. V Gorico in goriške ječe jih je spremljal senjski del vojske.125 Ob hudem protestu Lanthierijev, ki ga je v poročilih Kullmayer posebej karal, je delegacija podložnikov tudi v Rihemberku protest vendarle izročila poveljniku vojske. Mogo- če so bili med temi tudi švarceneški podložniki, saj je Pavle Golant v svojem zaslišanju omenil prošnjo in v odgovoru na drugo vprašanje povedal tudi, da sta ga dala zapreti baron Neuhaus in grof Livij (Lanthieri).126 A več o okoliščinah tega dejanja ni znanega. Kra- jišniška vojska je vzela tudi oba urbarja in ju v Gorici predala deželnemu upravniku. Od njega so nato zah- tevali, da ju izroči komisiji, ko bo ta prišla v Gorico.127 Tip upornika v gospostvu Švarcenek Ob 34 zaslišanih podložnikih iz različnih de- lov zemljiškega gospostva je mogoča rekonstrukcija družbenega profila udeležencev upora. Glavni vzrok za upor – spor z lastnikom gospostva zaradi sporno 122 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 123 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 15. 5. 1713. 124 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 5. 7. 1713. 125 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 3. 7. 1713. 126 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713. 127 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 19, 5. 7. 1713. odmerjene dajatve za tlako – narekuje družbene zna- čilnosti upornika, ki so do določene mere drugačne od tipa upornika in njegovega vodje v tolminskem in rihemberškem gospostvu. Za razliko od nekate- rih delov grofije (tolminsko glavarstvo, Rihemberk) so imeli v švarceneškem gospostvu aktivno vlogo župani. Med najhuje kaznovanimi podložniki so bili nekateri vplivni vodje upora, pa tudi takšni, ki so bili že prej kaznovani zaradi upora in so zaradi povrat- ništva dobili hujše kazni, kot bi jih glede na svojo vlogo v uporu zaslužili. To velja tudi za rihemberški del upora, v katerem je bil takšen povratnik cerkveni ključar Ivan Pečenko. V uporu je sicer igral aktivno vlogo, a so ga med glavne upornike uvrstili predvsem zato, ker je ponovil isti zločin, zaradi katerega je že bil kaznovan. V tolminskem delu upora so goriški deželni sta- novi sugerirali, da so bili glavni pobudniki upora kmetje in trgovci iz Čiginja, ki so jim za kolektivni davčni dolg gospostva zaplenili legalno kupljeno sol in konje, na katerih so jo tovorili. Kot glavnega med uporniki so izpostavili Ivana Velikonjo. V Rihember- ku so glavne vodje upora v svojih poročilih deželnemu upravniku in posredno komisiji sugerirali že Lanthie- riji, komisija pa jih je potrdila. Tako naj bi gostilničar Franc Križman (po domače Francon), ki ni bil župan, priznal, da so ga na prvem zborovanju podložnikov izbrali za vodjo. Na ta način so prikrili vlogo župana in cerkvenega ključarja pri Sv. Duhu Ivana Pajerja, ki je takoj po vrnitvi s sejma v Komnu začel zbirati sosesko in prvič odšel na grad. Med glavne voditelje rihemberškega upora so uvrstili še podložnika dru- gega zemljiškega gospoda na tem delu Krasa – Ko- benzlovega podložnika Gregorja Švaro. V protestih v Rihemberku je bilo udeleženih kar nekaj Kobenzlo- vih podložnikov, pa tudi nekaj podložnikov Terezije Lanthieri. Kot tretjega vodjo je hotel Lanthieri inkri- minirati svobodnika Mihaela Palika, a ta je bil poli- tično dovolj močan, da Lanthieriju ni uspelo dokazati njegove posebej aktivne vloge.128 Upornik v gospostvu Švarcenek je bil najprej moški, podložnik in kmet. Le dva upornika – Ivan Muha in Lovrenc Vran sta bila tudi gostilničarja. Z izjemo Muhe, ki je gospodaril na poldrugi kmetiji, niti eden od podložnikov ni imel kmetije, ki bi bila večja od polovične, najmanjša kmetija pa je bila šest- najstinska. Če ne upoštevamo daleč največje kmetije Ivana Muhe, ki bi v tako majhnem vzorcu popačila splošno sliko, je bila povprečna velikost kmetije za- slišanih zgolj tretjinska. Le Ivan Muha (iz Lokve) in Lovrenc Vran (iz Kazelj) sta imela poleg kmetije še vinograd(e)129 in gostilni; med najbogatejše upor- nike v gospostvu pa je zagotovo sodil Pavle Golant iz Kazelj, ki je imel poleg kmetije še 200 dukatov 128 Grafenauer, Veliki, str. 85. 129 Lovrenc Vran je imel v lasti kar tri vinograde (ÖStA, HH- StA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d.). 527 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–5302015 gotovine130, kar je ocenjeval kot vrednost osminske kmetije. Podobno so na sto dukatov ocenjevali vre- dnost šestnajstinke hube, ki jo je kupil drugi podlož- nik Jure Renčelj in tako povečal svojo prej tretjin- sko kmetijo.131 Očitno so se vsi našteti ukvarjali z neko dodatno dejavnostjo. A v splošnem so zaslišani uporniki gospodarili na majhnih kmetijah in obde- lovali razmeroma majhne obdelovalne površine, ne- primerljive z najbogatejšimi uporniki v tolminskem glavarstvu, pa tudi z mnogimi zaslišanimi uporniki v rihemberškem gospostvu. Primerjava imen in pri- imkov zaslišanih tolminskih podložnikov, od katerih se za približno 100 zaslišanih oseb navaja tudi kraj, iz katerega prihajajo, je ob pregledu urbarja tolmin- skega gospostva dala pičel rezultat, v urbarju jih je bilo kot urbarialnih zavezancev zapisanih zgolj 30. Od enajstih na smrt obsojenih vodij upora pa je v urbarjih najti samo ime Gregorja Kobala. Domneva, da je odsotnost povezana z drugimi dejavnostmi in da večina upornikov ni plačevala urbarialnih daja- tev, ker so dovolj zaslužili z drugimi dejavnostmi in niso imeli zemlje, pa je potrebno jemati v z velikim zadržkom,132 saj je iz zaslišanj več kot očitna praksa, da so hišni lastniki – urbarialni zavezanci na ukaz svojih sosesk k kolektivnim protestom pošiljali svoje sinove, bogatejši pa tudi hlapce. Vsi rihemberški in švarceneški podložniki, ki so bili obrtniki, so imeli tudi kmetije in so bili zato zapisani v urbarju. Med zaslišanimi uporniki ni nobene vdove. Starostna struktura zaslišanih upornikov bistveno dopolni sliko upornika. Četudi je bilo zavedanje o starosti posameznika v zgodnjem novem veku pre- cej ohlapno in so zato izjave podložnikov o njihovi starosti približne in zaokrožene, so vendarle pomen- ljive. Povprečna starost zaslišanih je bila 50,5 let. Ta starost pa je v zgodnjem novem veku že predstavljala mejo, ki je delovno aktivno prebivalstvo ločevala od delovno neaktivnega. Prehod se je začenjal kmalu po petdesetem letu, odvisen pa je bil zlasti od splošne prehranjenosti (kako pogosti so bili cikli slabih letin in lakot) in delovne intenzivnosti. Očitno so zaslišali tiste, ki so bili člani vaške skupnosti in zapisani v ur- barje. Preiskovalni proces tudi kaže, da je bil pravni in družbeni koncept pater familias, torej glave družine, ključna avtoriteta tudi v trenutku, ko je pater familias zaradi starosti že sodil med delovno nezmožne ljudi. Pomen hišnega gospodarja poudarja ena od strate- gij branjenja gostilničarja in mitničarja Ivana Muhe. Čeprav je imel že pomembne družbene vloge, bil je namreč rihtar,133 se je mladi Muha ob zahtevah va- 130 Dukat je bil zlat denar, zato verjetno zaslišani vrednost pre- moženja navajajo v dukatih kot najdragocenejši vrsti denarja. Ker je obstajalo več vrst dukatov, pretvorba v goldinarje in krajcarje ni mogoča. 131 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 6. 9. 1713. 132 Trpin, Tolminsko gospostvo, str. 10. 133 Na ta del slovenskega ozemlja ne moremo prenesti interpre- tacije, ki velja za Štajersko, da se je oznaka »župan« uporablja- ških skupnosti skliceval na avtoriteto svojega očeta prav tako Ivana Muhe – hišnega gospodarja. Eden od zaslišanih podložnikov Pavel Golant je namreč dejal, da je bil Ivan Muha sin župana Lokve, med glavnimi v Kačičah tudi župan in podžupan Lokve.134 Verjetno se je lahko Ivan Muha tudi zato skliceval na avtorite- to nekoga drugega. Avtoriteta hišnega gospodarja je bila temeljna avtoriteta zgodnjenovoveške družbe. Moč avtoritete hišnega gospodarja in očeta je Ivan Muha podkrepil z izjavo, da mu je oče odsvetoval sodelovanje z upor- niki, razen v primeru, če bi dobil ukaz. Med švarce- neškimi podložniki je bilo tako kot med podložni- ki drugih gospostev na Goriškem v preiskovalnem procesu izprašanih nekaj hišnih očetov. Ti so morali zagovarjati dejanja svojih otrok, ki so jih poslali na sedež zemljiškega gospostva v Švarcenek, a so bili na- mesto njih zaslišani zgolj v primeru, da je šlo za manj vidne upornike. Povprečna starost zaslišanih tako ne odraža starostne strukture aktivnih upornikov, ki so odšli proti gradu. Med njimi je bilo namreč precej mladeničev, najbolj navajenih kolektivnega nasilja, ki so ga izživeli v okviru fantovskih skupin, pomembne- ga družbenega korektiva in mehanizma družbenega nadzora v ruralnih okoljih (npr. Anton Pečulin). Kar nekaj podložnikov je namreč ukaz svojih županov izvrševalo tako, da je poslalo svoje otroke in jim še celo zabičalo, naj se v nič ne vmešavajo, kar so na za- slišanjih posebej poudarili. Njihova zaslišanja v ime- nu njihovih sinov tudi potrjujejo, da so do določene mere odgovarjali za dejanja sinov dedičev. A vendarle so nekateri od sinov sodelovali pri žaljenju nadreje- nih avtoritet. To je še posebej pomenljivo dokazal najbolj razgledan med uporniki, Ivan Muha, ki se je kljub svoji aktivni vlogi v javnem in gospodarskem življenju skliceval na avtoriteto svojega očeta, a bil zaradi svoje aktivne vloge v uporu vendarle kazno- van. Poleg njih je mogoče najti še nekaj mladih pod- ložnikov, tako 30-letnega kmeta, ki kljub temu, da je imel kmetijo, še ni bil poročen. Tak hišni gospodar je bil na osminski kmetiji Simon Bončina iz Povirja.135 Zaslišanja podložnikov omogočajo korekcijo ugotovitev o županih, saj je vloga županov kot vo- la v naseljih, starejših od pozneje koloniziranih nemških. To velja tudi za Tolminski rut v tolminskem glavarstvu (Vilfan, Zgodovinska pravotvornost, str. 194–195). Priimki zaslišanih, ki so se predstavili kot rihtarji (Ivan Muha v Lokvi in Mati- ja Gombač), v Hrušici niso nemški. Iz Hrušice, od koder je prihajal bivši rihtar Matija Gombač, je bil zaslišan tudi župan Hrušice Jurij Juh ( Jug?), ki se je predstavil kot župan (ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 8. 9. 1713). Ker je imelo gospostvo Švarcenek po kupni pogodbi iz leta 1622 pravico do krvnega sodstva (Cova, La signoria, str. 53), so bili rihtarji verjetno prisedniki deželskega (torej težjega kazen- skega) sodišča. Čeprav so bili ponekod prisedniki župani, to ni bilo pravilo. Župansko prisedništvo deželskemu sodišču pa je za Švarcenek Vilfan potrdil za leto 1544 (Vilfan, Zgodo- vinska pravotvornost, str. 283). 134 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713. 135 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 5. 9. 1713. 528 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–530 2015 dij upora v tem zemljiškem gospostvu in deželskem sodišču bolj izpostavljena kot drugod. Med najdlje zaprtimi podložniki so bili nekateri župani. Če župa- na niso zaprli, tako kot župana Barke Matijo Polha (Pouh), je moralo več zaslišanih podložnikov potrdi- ti, da je njihov župan.136 Povprečna starost zaslišanih je bila precej višja od starosti županov, ki so bili zasli- šani v času procesa. Vilfan sledi ugotovitvam drugih evropskih zgodovinarjev in pravi, da je bil župan v novem veku posrednik med podložniki in deželskim sodiščem,137 njegove zadolžitve pa so bile poleg pobi- ranja dajatev tudi skrb za obveznosti glede tlake, pre- nos pisem, nadzor nad javno varnostjo med vaščani in vasi navzven ter predajanje zločincev. V zaslišanjih se ta vloga župana posebej potrdi. Župan Naklega Jure Krebelj je člana svoje soseske Martina Juvančiča branil ne samo tako, da je jasno inkriminiral župana Kazelj Kjudra, ampak tudi tako, da je potrdil, da je bil Martin Juvančič v Gornjem Povirju samo zato, ker mu je bil gospod dolžan plačilo, ki naj bi mu ga izplačal v vinu. Očitno je v Povir odšel s tistimi, ki so odnesli prošnjo. Tam pa ga je, kot je izjavil, dal zapreti baron Neuhaus.138 Med pritožbami preisko- valni komisiji je bila tudi pritožba Valentina Lipovša (Lipousch), ker naj bi se baron Neuhaus do njega, ubogega podložnika, vedel »tiransko«, s tem ko mu je zasegel mlin, katerega dedič je bil, in zaprl njegovo ženo. Posebej pomenljivo je, da je pisar zapisal v pri- tožbo pridevnik tiransko in da je torej dopuščal mož- nost, da se zemljiški gospodje vedejo neprimerno.139 Ker je v celotni goriški grofiji s strani sodnika potrjena močna avtoriteta župana (kot uradnika so- dišča), je izpraševalec, ki je poznal razmere v deželi, potrdil strategijo branjenja mnogih, da jim je župan ukazal sodelovati v uporu in da so se torej morali od- zvati na njegov ukaz. Zaradi fevdalne razdrobljeno- sti se ponovno odpira vprašanje, ali so imeli župani funkcije tudi v okviru vaške samouprave. Ta je ob- segala urejanje razmerij na srenjski zemlji in uprav- ljanje s servitutnimi pravicami, organizacijo pred- stavnikov vasi glede kužnih zapor oziroma drugega varovanja ter zastopanje v primeru pritožb zemlji- škemu gospodu, pa tudi druge, manj formalne funk- cije, npr. organizacijo solidarnosti v primeru zlasti individualnih nesreč. Vse te funkcije so bile prisotne v isti vaški skupnosti, če je bila vas podložna istemu gospostvu. Velika fevdalna razdrobljenost, ki je zna- čilna za slovensko ozemlje, bi lahko povzročila obstoj dvojne funkcije župana: na eni strani župana vaške samouprave in na drugi župana kot posrednika in uradnika zemljiškega gospostva/deželskega sodišča. Tako so se sicer za Tolminsko ohranila poročila za upor leta 1515, da so želeli komisarji pritožbe sliša- 136 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 8. 9. 1713. 137 Vilfan, Zgodovinska pravotvornost, str. 196, 198, 209. 138 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 1. 9. 1713. 139 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. ti od županov oziroma dvanajstije. Le v tolminskem delu upora leta 1713 je bila vloga tolminskih župa- nov postavljena v ozadje, saj so bili zaradi upora leta 1700 kaznovani še enkrat več kot preostali uporniki in se zato župani niso želeli postavljati v ospredje. Po drugi strani pa so številni zaslišani iz vasi kanalskega gospostva, Čepovana in Brd zatrjevali, da so njihove župane, ti pa člane svojih sosesk, prisilili v sodelova- nje v uporu na podlagi tolminskih groženj. Ker je oblasti zanimala vloga župana kot uradni- ka deželskega sodišča z močno avtoriteto, je verjetno treba v tem okviru interpretirati zahtevo cesarja kot deželnega kneza, ki je izbiro župana omejil z dolo- čilom, da soseska predlaga tri primerne člane, med katerimi deželski sodnik/zemljiški gospod izbere najprimernejšega. Prav starost nekaterih županov, ki sodijo v starostno skupino delovno najbolj aktivnih podložnikov, opozarja, da so bili interesi zemljiške- ga gospoda (in njegove zahteve do župana) že pred uporom zelo pomembni tudi pri izbiri županov vsaj v nekaterih soseskah švarceneškega gospostva. Več kot očitno je, da ti mlajši župani, četudi so zagotovo po- dedovali del simboličnega kapitala svojih očetov, niso predstavljali glavne neformalne avtoritete v vaški skupnosti, starešine, torej starih izkušenih gospodar- jev, ki so bili s svojim kolektivnim spominom na eni strani ključni branik skupnosti glede meja, pravic in obveznosti, na drugi strani pa so s svojimi izkušnjami predstavljali zakladnico spomina. A vendarle je žu- pan Kačič, 40-letni Ivan Svetina, posebej poudaril, da sicer res gospodari na šestnajstinski kmetiji, a da je še njegov oče imel četrtinsko. Poleg njega je verjetno v uporu sodeloval tudi njegov brat in cerkveni ključar, 55-letni Gregor Svetina, ki je prav tako posedoval šestnajstinsko kmetijo.140 V vseh delih goriške grofije se kaže tudi velik vpliv cerkvene organizacije, saj so v protestih sodelovali tudi cerkveni ključarji (Rihem- berk, Švarcenek). Zaključek Zaslišanja švarceneških podložnikov dokazuje- jo vse značilnosti upiranja v zgodnjem novem veku. Plemiške vesti prežemajo kolektivni strahovi, ki so posledica nepreverjenih in pretiranih govoric, a so takšne govorice za razliko od podeželskih primešane uradnim zapisanim poročilom. So pa tudi del stra- tegij plemstva v medsebojnih sporih in v odnosu do nadrejenih oblasti. Strah plemstva pred močjo mno- žice podložnikov izvira iz zavedanja, da so člani vaške skupnosti povezani v vaški skupnosti oziroma sose- ski, združujeta jih skupna jeza in sovraštvo do zemlji- škega gospoda in še pogosteje do njegovih uradnikov. Njihov strah pogosto slika idealizirane podobe va- ških skupnosti in zakriva njihov resnični vsakdanjik, prežet s spori med posamezniki v skupnosti. Med 140 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, 8. 9. 1713. 529 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–5302015 podeželskim prebivalstvom pa se širijo utopične ideje o dosežkih drugih upornih sosesk – vaških skupno- sti, ki jih spodbujajo k drugačnemu reševanju lastnih sporov. Zaslišanja podložnikov švarceneškega gospo- stva dokazujejo, da so zasliševalci iskali vodje upora, potrjevali vse elemente žaljenja nadrejenih oseb in iskali morebitne zmote, ki bi podložnike spodbudile k uporu. Določenih uporniških elementov141 (zbira- nja v formacije, podobne vojaškim, do določene mere tudi zlorabe avtoritet) pa v procesu niso dokazovali, saj jih že v uradnih poročilih niso obtožili izvajanja takšnih praks. Prav tako je bila kot olajševalna okoli- ščina sprejeta mladost posameznikov oziroma okoli- ščina, da so jih k sodelovanju prisilili župani. Ob končni obsodbi je Ivan Muha verjetno ostal brez 1500 goldinarjev varščine, ki so jo za izpust iz ječe plačali njegovi starši.142 Celotno švarceneško gospostvo je moralo prevzeti tudi stroške oskrbe jet- nikov v goriških ječah. To so od vseh podložnikov zahtevali s posebnim dekretom na prošnjo zaprtih podložnikov. A vse soseske niso sprejele tega breme- na. Da je komisija ugodila prošnji zaprtih, dokazuje pritožba vasi Škocjan, da jo oprostijo plačevanja pri- spevka za jetnike, ker ni sodelovala v uporu.143 Sle- dnjič so podložnikom gospostva Švarcenek naložili še 650 goldinarjev kolektivne kazni, ki naj bi jo med- nje razdelili glede na njihovo sodelovanje v uporu.144 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS – Arhiv Republike Slovenije ARS, AS 730, fasc. 119. HHSTA – Haus-, Hof-, und Statsarchiv Wien Österreichische Akten, fasc. 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23. 141 Večino spornih praks tolminskih upornikov, kot so jih doje- mali vsi podrejeni uradniki in člani cesarske komisije, razkri- va prav prisega županov in dekanov (omenja se tolminske) na zadnji dan upora, ki je zajemala naslednje nedovoljene in zato uporniške prakse: prakse, ki so ogrožale javno varnost (zlora- ba avtoritete – županov, vaških sodnikov in starešin); organi- zacijo vojaškim podobne formacije; javno nasilje, usmerjeno proti ljudem in premoženju; zlorabo alarmov; nespoštovanje patentov, monopolov, deželnoknežjih regalij in dajatev (mit- nin, davkov); nespoštovanje sodišč, zavračanje in nespošto- vanje izrečenih sodb ter upiranje izrečenim sodbam; prakse, povezane z nespoštovanjem družbenih hierarhij; formiranje posvetov – »konsilijev«; samovoljno določanje višine dajatev in upiranje proti njim ter nespoštovanje vseh avtoritet – od najnižjih uradnikov do vladarja (Čeč, Priznal je, str. 63–64). 142 Zagotovo je sodil med zelo bogate podložnike, četudi je pre- moženje nekaterih tolminskih večkrat preseglo njegovo (gl. Čeč, Priznal je, str. 58–59). 143 ÖStA, HHStA, Österreichische Akten, fasc. 23, s. d. 144 Dolenc, Dva dokumenta, str. 101. LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI Cova, Ugo: La signoria di Schwarzenegg. Un feudo goriziano sul Carso alle porte di Trieste: (XIV–XIX secolo). Udine: Del Bianco, cop. 2009. Čeč, Dragica: »Priznal je, da je s helebardo in žvi- žganjem vodil upornike proti Gorici«. O pove- zavi crimen laesae maiestatis z upori in pomenu kaznovanja upornikov v tolminskem puntu 1713. Zgodovina za vse 20, 2013, str. 41–65. Čeč, Dragica: Javni prostori v tolminskem uporu: vloga gostilne in prostora proščenja. Leto 1713 in njegovi odmevi v slovenskem prostoru (ur. Miha Preinfalk). Ljubljana: Slovensko društvo za pre- učevanje 18. stoletja; Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU; Inštitut za slovensko literatu- ro in literarne vede ZRC SAZU, 2015. Čeč, Dragica: Prostori upora, 1. del. Tolminski punt in čas na prelomu stoletja (ur. Dragica Čeč, Aida Ško- ro Babić in Matevž Košir). Nova Gorica: ZZDS in Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko, 2014, str. 65–105. Delimo, Žan: Greh i strah. Stvaranje osećanja krivice na Zapadu od XIV do XVIII veka. 1. Novi Sad: Književna zajednica Novog Sada, 1986. Dufka, Jiří: Strategien und Trägerschichten bäuerli- cher Unruhen im frühneuzeitlichen Mähren. Die Stimme der ewigen Verlierer? Aufstände, Revolten und Revolutionen in den österreichischen Ländern (ca. 1450–1815) (ur. Peter Rauscher in Martin Scheutz). Veröffentlichungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, Band 61. Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag, 2013, str. 311–327. Dolenc, Janez: Dva dokumenta o kaznovanju tol- minskih puntarjev zaradi upora leta 1713. Tol- minski zbornik, 3. Tolmin: Občina Tolmin, 1997, str. 95–112. Frank, Karl Friedrich von: Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Öster- reichischen Erblande bis 1806, IV. Schloss Senfte- negg, 1973. Grafenauer, Bogo: Veliki tolminski kmečki punt. Kronika 2, 1954, str. 81–89. Kjuder, Albin: Zgodovinski mozaik Primorske. S po- sebnim poudarkom gornjega Krasa. Tomaj, 1959 (neobjavljeni tipkopis). Kmečki punti na Slovenskem. Razprave in katalog do- kumentov (Situla, 13) (ur. Bogo Grafenauer in Branko Reisp). Ljubljana: Narodni muzej, 1973. Löwenthal, Jakob: Geschichte der Stadt Triest. Triest: Österr. Lloyd, 1857–1859. Marušič, Branko: Veliki tolminski punt 1713. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1973. Miller, Giovanni Francesco: Diario di un viaggiatore del 1600 in Istria e Carniola (ur. Daniela Duris- sini). Monfalcone: Edizioni della Laguna, 1998. 530 draGica čeč: upor podloŽnikov Gospostva švarcenek Med tolMinskiM puntoM, 513–530 2015 Polec, Janko: Svobodniki na Kranjskem. Glasnik Mu- zejskega društva za Slovenijo XVII, 1936 (separat). Rutar, Simon: Završniška gospoščina na Krasu. Iz- vestja muzejskega društva za Kranjsko 5, 1895, str. 217–226. Sapač, Igor: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 3, No- tranjska. Knj. 3, Porečje Reke z Brkini. Ljubljana: Viharnik 2007. Sapač, Igor: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knj. 5, Kras in Primorje. Ljubljana: Viharnik 2011. Scheutz, Martin et al.: Individualisierungsprozesse in der Frühen Neuzeit. Anmerkungen zu einem Konzept. Wiener Zeitschrift für Neue Geschichte, 1/2, 2001, str. 39–59. Scheutz, Martin: Frühneuzeitliche Gerichtsakten als Ego-Dokumente. Eine problematische Zu- schreibung am Beispiel der Gamiger Gerichts- akten aus dem 18. Jahrhundert. Ego-dokumente: Annäherung an der Mensche in der Geschichte (ur. Winfried Schulze). Berlin: Akademie Verlag, 1996, str. 99–135. Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken der Grafschaft Görz und Gradisca. Görz, 1904. Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain. Görz, 1905. Trpin, Drago: Tolminsko gospostvo v času upora. Tolminska v času punta: Zbornik ob 300-letnici tol- minskega punta 1713–2013 (ur. Karla Kofol). Tol- min: Tolminski muzej, 2013, str. 5–14. Vilfan, Sergij: Poljedelstvo na Slovenskem v luči ne- katerih desetinskih predpisov. Slovenski etnograf, 16/17, 1963/1964, str. 391–404. Vilfan, Sergij: Zgodovinska pravotvornost in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996. Witting, Johann Baptist: Beiträge zur Genealogie des krainischen Adels. Jahrbuch der k. k. heraldi- schen Gesellschaft »Adler«, 1894, str. 89–146; 1895, str. 162–264. S U M M A R Y Serf rebellion in the Švarcenek seigniory du- ring the Tolmin peasant revolt The study of interrogations of the rebels from the seigniory of Švarcenek (Germ.: Schwarzenegg, It.: Nigrignano), who raised the last major collective protest during the revolt of 1713 and played different roles in village communities, portrays a relationship between the most frequent representations of rebels and random data that reveal a more dynamic picture of the men behind the rebellion. The interrogations of the rebels reflect the typical representations of re- bels and the course of the revolt as constructed by the nobility. Whereas judges established some cir- cumstances of the rebellion based on corpus delicti, they never interrogated the alleged rebels in regard to other facts surrounding the rebellion. Therefore, the interrogations, and particularly the concepts thereof, should be considered with great methodo- logical care, especially because they lacked some parts of interrogation—i.e. the question catalogue. The serfs of the Švarcenek seigniory were captured by the army from the Military Frontier for their con- nections with the revolt and interrogated in front of the commission appointed by the emperor acting as provincial prince. Some were held in the castle dun- geons in the provincial capital for months, but even- tually all were released. By an order of the provincial prince, one serf received the singular punishment of his bond being forfeited. Unlike other areas where the revolt was unfolding, this rebel was the only one to be punished in the Švarcenek seigniory. He was a toll-collector – a low-ranking official, but also an active rebel. Although the seignior suggested to the investigating commission that all his serfs should be subject to preventive punishment, the court’s final ruling shows that his petition bore no fruit. During the course of the trial it was established that the serfs were emboldened by rebels in other seigniories and that the event that triggered the rebellion was the arrival of the messenger who presented the seignior with an order to hand over the urbarium of his estate. Despite all methodological reservations, the afore- mentioned sources provide a unique insight into the world of village communities. They reveal the ways in which public affairs were settled, the manner of communication and protest, problems relating to the enforcement of rights, and finally the susceptibility for utopian ideas that were a result of rumoured suc- cesses of serfs in other seigniories and especially ru- mours regarding the abolition of all taxes.