XI. letnik.
V Gorici, dne 1 7. septembra 1 '.>03.
'38. številka.
l/tiaj:t vsaki četrtek uh II. im oopoldne. Rulvjpisi so n* a-, ijo. Ncfraiikavnnr pisma se ne sprejemajo.
Cena iistu znaša 7.1 celo leto •! krone, /a pol leta 2 kroni, /.a m a 'i j premožne za celo leto 3 krone, /a pol le l'5C /a Neim'ijo jo cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvo[l5i'e sv. Hilarija }tev„ -2
lovensKo
-V.T
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Dorici, Semeniška ulica š K> Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-.kolišču nasproti mestnemu vrtu in n? |Koren]skem bregu (Riva Como) št. H po 8 vin.
Oglasi iu poslanice se računijo po pelit vrstah, in sicer: i'c se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vfti. Vy<' krat po pogodbi.
*-J«dajatclj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska „Narodna tiskarna14 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Deželni hipotečni kreditni zavod.
Deželni odbor je razposlnl v zadevi lega zavoda vsem občinskim zastopom v deželi naslednjo okrožnico:
Znano je, da ima kredit dandanašnji loli v javnem koli v zasebnem gospodarstvu odločilen upliv.
Kedar je potrebno razširiti plodovito podlago kakoršnemusibodi gospodarstvu, da se pomnožč dohodki; kedar se namerava spremeniti ekonomično smer, ali v slučaju da je treba rešiti kako podjetje iz kritičnega stanja, tedaj se mora skoro v vseh slučajih zateči h kreditu v svrho, da se dobi potrebna denarna sredstva, kajti le redkokedaj se ima za enaka nova započetja na razpolaganje nabrane in kapitalizirane prihranke.
Toda, ako primanjkuje v kakšni deželi kreditnih zavodov, tedaj se pokaže kredit nezadosten za gospodarske potrebščine in je radi toga tudi skoraj vedno drag.
Tu je toraj zapreka, ki se upira vsakej inicijativi kojej je namen, pomnožiti plodovitost gospodarstva.
To je toraj neposreden vzrok, da zastaja gospodarsko delovanje, to je zadržek splošnemu blagostanju, in to je neposreden činitelj bede. V današnjih časih vrlega napredovanja je treba namreč množiti, ako se hoče hraniti, in ako se hoče obdržati dober prostor, je treba napredovati.
Ako pa tvori omenjena draginja kredita v navednih slučajih oviro blagostanju, postane ta draginja pravi pro-vzročitelj bede v takih slučajih, ko je kedo prav prisiljen zateči se h kreditu.
V takih okoliščinah, ki so pač vse drugačne nego da hi zamogle na novo okrepčati gospodarstvo, občuti kmalu oni, ki si je poiskal kredit, škodljive in včasih celo pogubonosne uspehe.
V sedanjih kreditnih okoliščinah je naša dežela žalibog poznala te uspehe v obeh oblikah, t. j. v obliki zapreke bla-
L1STEK.
Skalnica.
Psalmi v čast M. D. svetogorski.
vi.
Skrivnostna roža.
Iskala sem jo, ki jo moja duša ljubi.
Po visoki pes mi 3. I.
Ko po rosnih hribih pasla sem drobnico, marsiktero utrgala sem cvetlico.
Pa so mi dejali večkrat dobra mati: „Rožico skrivnostno najdi, otrok zlati !u
In iskala sem, povsod popraševala, da-li raste kje skrinostna roža zala?
Prehodila sem doline in planine, pripognila se za jrme in pečine;
po vrtovih in po travnikih sem bila. ob studencih in potokih sem hodila;
a nikjer je nisem mogla naleteti, dasi bila skoraj sem pri vsakem cveti.
Danes pa je bila meni sreča mila, danes sem skrivnostno rožico dobila I
Na ravuici vrhu Skalnice zelene v rahli zemljici skrivnostna roža žene.
g istanju in v obliki provzročitelja eko-mičnega uboštva.
Naša dežela, ki je v vsakem oziru vže po naravi določena, da tvori jako važno središče kmetijskih pridelkov, životari ekonomično velikim napirom, brez moči, zapuščena, nezmožna, da bi izvabila iz zemlje one zaklade kmetijskih pridelkov, ki bi jih lahko pridobila ako bi jej ne primanjkovalo denarja, da bi zapričela po novih predpisih in na moderni način obdelovati zemljo in izkoristiti njene pridelke.
Obžalovanja vredni učinki tega pomanjkanja so se močno občutili, posebno v zadnjih časih, ko se je dozdevalo, da so se zarotili elementi v svrho uničenja našega kmetijstva, ki je grozno trpelo vsled toče in vsled povodnji, dočim so trtna uš in drugi škodljivci okužili vinograde in je moralo ogromno kmečkega ljudstva gledati brezposelno in zbegano svoje uničene njive.
Pri takih razmerah se ni ganil, kedoc je nameraval zboljšati si svoje gospodarsko stanje, in sicer radi tu pa tam nepremagljivih težkoč, ki so ga ovirale.
Kedor pa se je poslužil kredita, ker je bil vsled potrebe v to prisiljen, se je v kratkem času nahajal na slabšem nego prej.
Kar se je omenilo o kmetijskem gospodarstvu, velja tudi za trgovino in obrt.
Koliko neštetih trgovskih in obrtnih inicijativ bi se bilo sprožilo v naši deželi,
— v koji je le malo obrtnije in trgovine
— ako bi bilo mogoče dobiti potom kredita pod ugodnimi pogoji denar, ki je neobhodno potreben za vsako življensko podjetje.
Ta v glavnih potezah izražena premišljevanja, so dala povoJ, da se je ustanovil „Deželni hipotečni kreditni zavod1*.
Ta zla odpraviti, je namen novemu zavodu; tu je polje, na kojem bode razvijal svojo delavnost v splošno korist deželi, on bode odrešenik in nekdaj tudi sodelovatelj pri gospodarskem prospehu.
Da bode deželni zavod v veliki meri
Vsadil jo v samoto je nebeški Oče, sam On daje žarke Jej oživljajoče.
Stokrat sem nagnila na njo se ljubeče, stokrat poljubila v lice jo rudečeI
 	Egidij.
Moja hoja na Krn.
(Piše turist Vozirad.)
(Dalje.)
V Sinastih sem izstopil s svojim znancem. Vesele, zabavne vožnje je bilo konec. Treba je bilo zdaj stopiti v hrib, in sicer za tisti večer sem se bil namenil do Libušenj. To ni daleč; a človek, ki hoče priti na Krn, mora v začetku varčevati s svojimi močmi. O nekem Smaščanu, po domače mu pravijo „Le-jer“, sem slišal, da je nekoč nesel s Krna neko gospodično, ki je bila opešala na poti. Ali jo jo nesel v kakem košu ali kako drugače, ne vem, gotovo je le, da jo je nesel. Ta gospodična gotovo ni bila prej preračunila svojih telesnih moči; poleg drugih moških spremljevalcev je bila gotovo previsoko cenila turistovsko zmožnost svojih gosposkih nožič. Sicer se glede tuiistike nikakor nočem postav-
zadostil tej dvojni nalogi, za to nam jamči vže temelj, nn kojem je ustanovljen, t. j. pri tem zavodu ni najmanjše senc« o kaki špekulaciji.
Vže iz tega vzroka je zavodu omogočeno, dajati našim kmečkim, obrtnim ali trgovskim pridelovateljem ona sredstva, ki so potrebna, da spravijo svoja gospodarstva v ravnotežje, ali da jih razširijo, in sicer pod kar možno dobrimi pogoji sč sedanjim ugodnim stanjem denarnega trga; dovolj je, ako se omeni, da zavodovo obrestno merilo je bilo mogoče postaviti na 4%.
Naravno je, da vsled konkurence se bode splošno obrestno merilo v deželi uredilo po merilu deželnega zavoda, tako da bodo uspehi zavodovi tudi posredno v splošno korist.
Deželni hipotečni zavod bode pa prvi, ki b'< v naši deželi upeljal zistem stopnjevalne, četudi počasne amortizacije.
Obveznost amortizacije bode imela, četudi v majhni meri, to dobro posledico, da bode učila posojilojemnike previdnosti in varčevanja, ker jih bode prisilila, da porabijo vsako leto del svojih prihrankov za ugasnitev zajetega posojila.
Na ta način odpade navada časno nedoločenih hipotek, koje prehajajo od roda na rod skozi stoletja skupno z do-tičnimi stavbami in zemljišči.
Za vsako hipotečno posojilo, ki ga dovoli deželni zavod, bode onega dn&, ko se sklene pogodba, vže natančno določen tudi dan konečne ugasnitve; in ta ugasnitev se bode vršila dovolj dolgo časa in pod najugodnejšimi pogoji. — Dovolj je, ako se pomisli, da, če se doda 4% obrestim še V.% amortizacijski delež, in ako se plača toraj letni donesek po 4Ya% za izposojeno glavnico in potem še malenkosten upravni prispevek, bode mogoče poravnati vsak dolg v dobi približno 54'/a let.
Uvaževaje toraj dobroto, kojo ima prinesti deželni hipotečni zavod naši deželi, in z namenom, da bode seznalo za te dobrote vse prebivalstvo v deželi, — naroča se občinskemu zastopu, da obvesti
ljati v isto vrsto s slabotnim spolom; a vendar modro se mi zdi, učiti se sploh iz izkušnje drugih ljudij. Konečno pa — na Btrmih poteh oslabi lahko vsak !
In šla sva dalje s svojim znancem proti Libušnju. Bilo je vroče, potila sva se oba; a jaz še bolj. Nad Smastmi pri „Piškavem vrtu“ sva se ustavila in se ozrla na okrog po okolici. Na nasprotni strani se je mogočno dvigal Matajur s svojim visokim spomenikom na vrhu. Lepo se je razločil v nebesni jasnini, ki se je širila za njim. Zamislil sem se nazaj. Bil sem poleg, ko so ob začetku tega stoletja blagoslovili ta kameniti spomenik na Matajurju v čast Kristusu Odrešeniku. Bilo nas je na vrhu takrat kakih
10.000	ljudij. Lepa, krasna slavnost, nepozabna, le žal, da je bil ta dan tako meglen, da ni bilo nikamor nobenega razgleda! Od slovenske in laške strani so bili prihiteli ljudje na ta visoki mejnik italijansko-avstrijske zemlje, v bratski krščanski edinosti so se ob • tej slovesnosti poklonili svojemu Izveličarju. Slovenski zbori so se mešali z laškimi, glasni „evvivau so se družili z mogočnimi „živio“-klici, Slovenec je lomil kruh z Italijanom, Italijan je pil s Slovencem,
o vsebini te okrožnice na primeren način Občinarje, naznanivši jim ob enem, da se je deželni hipotečni zavod z današnjim dnem za opravila redno odprl.
Kaj je vzrok očitnemu hiranju našega naroda na Koroškem.
Gosp. dr. Brejc je govoril na javnem shodu na Ročici na Koroškem tako-Ie:
Navadno se vso krivdo zvrača krnt-komalo na nasilno postopanje nacijonalnih in liberalnih nemških sodeželanov in na nasprotovanje ali vsaj brezbrižnost v nemškem duhu vladajočih javnih oblastij. Ne odrekam opravičenosti teh očitanj, vendar po mojem mnenju to niso edini, pa tudi ne glavni vzroki našega propadanja. Vlada in način vladanja je gotovo mogočen faktor v razvoju vsakterega naroda; pravična vlada, ki ima vrhu tega razum za narodove potrebe, ohranja narod in pospešuje njega napredek. Vendar vsega, kar narod za svoje življenje potrebuje, mu tudi najprijaznejša vlada dati ne more. Narod si morp tudi sam pomagati! Narod, ki čaka samo na pomoč od zunaj, je podoben beraču, ki bi si še sam lahko košček kruha prislužil, pa rajši čaka na milosrčnost drugih, pri tem pa gladu umira.
Naša naloga mora biti, organizacijo slovenskega naroda na Koroškem obrniti na pot samopomoči. Mi ne bomo pozabili vlado in merodajne faktorje sploh ob vsaki priliki z največjim povdarkom opozarjati na njih dolžnost, uverjen pa sem, da bomo tudi od vlade tem več dosegli, čim večja bo naša intelektuelna, gospodarska in politična moč, ki si jo sami iz sebe ustvarimo.
(Dalje)
§ 10. Pregledniku, v kolikor, če ga je postavila kaka zaveza, vprašanje njegove odškodbe ni urejeno drugače, gre
ena godba je navduševala ob&. In vse to v taki slogi, da sem takrat dejal: tukaj na Matajurju je za danes rešeno narodnostno in socijalno vprašanje. Ali bi bilo to moglo trajati dolgo? Pustimo to, ne kalimo si lepega spomina z mračnimi mislimi; — ta dan je bil res lep krščanski praznik.
Spomin na mojo nekdanjo hojo na Matajur me je bil poživil, čvrsteje sem korakal čez „Kras“ na Libušnje. Moj sopotnik je bil bolj razpoložen za politi ziranje. No, nič čudnega v naših sedanjih razmerah. Komur je mar sreča in blaginja slovenskega naroda, ne more molčati v očigled bratomornega boja, ki ga bije ravno sedaj naš slovenski narod na Goriškem! Tako majhen je ta narod, a tako velik v prepiru! Gorje mu, kdor je bakljo razdora zagnal medenj! S pečatom Judeža na čelu se mu je potepati po svetu, dokler tudi njega ne zadene zaslužen konec. Nesrečen kraj, kjer je tekla zibelka takemu človeku !
Postala sva. V dolini je ležal pred nami v svitu popoludanskega solnca trg Kobarid. In zrla sva vanj molče in molče sva se umela . ..
Ali bo ta bratomorni boj med nami
pravica do povračila gotovih potroškov in do plačila za njegove storitve po meri potrebne zamude časa.
Ako ni sporazuma, naj pregledne stroške ustanovi s § 2, odstavkom 2 določeno oblastvo ter r plačilo naloži zadrugi (drušUu).
ij 11. Ako se ni ravnalo po predpisih, obseženih v t}§ 6 in 8, naj to 9 § 2, odstavkom 2 določena oblastva knznjujejo z nerednostnimi kaznimi od 20 K do 200 K.
Te neredn09tne kazni gredo v si-romaški zalog tistega krnja, kjer ima zadruga (društvo) svoj sedež.
§ 12. Preglednik je dolžan v tajnosti hraniti opravilne in obratne razmere, za katere je zvedel o pregledu. Samo v kolikor 90 tč razmere predmet očitanja preglednikovega, se sme o njih razpravljati v preglednem poročilo.
§ 13. Vsa n~ podstavi tega zakona se^vljena pregledna poročila, vloge in n<». anila z njih prilogami vred, so pristojbin in kolikov prosta.
§ 14. Pridobitne in gospodarske zadruge, ki so prijele podporo ali posojila iz deželnih sredstev ali k kake posojevalce blagajnice, kaiera je na podstavi deželnega zakonarstva pod nadzorom deželnega odbora, ali iz kake druge temu nadzoru podrejene imovine, dalje pridobitne in gospodarske zadruge, katere se po svojem ustava podvržejo pregledu po deželnem odboru, podstojfe pregledu deželnega odbora, ako iu dokler si on svoji to pravico.
Na te pridobitne in gospodarske zadruge se ne uporabljajo določila o postavi sodnega preglednika (§ 2, odstavek 2), o naznanilu trgovinskemu sodišču, da se je opravil pregled (§ 7, odslavek 1), slednjič o sodni ustanovitvi in izterjanju preglednih stroškov (§ 10).
V ostalem veljajo določila pričujočega zakona zmisloma tudi gledč pregledov, ki jih opravijo odposlanci deželnega odbora, s to premeinbo, da naj po deželnem odbora postavljeni preglednik svoje poročilo pod& po deželnem odboru.
Da uveljavi to oprostitev, naj deželni odbor pristojnemu trgovinskemu sodišču v enem mesecu po tem, ko je zadobil moč ta zakon, imenuje svojemu pregledu podrejene pridobitne in gospodarske zadruge.
Kake nastale premembe je nemudoma naznaniti trgovinskemu sodidču.
(Dalje pride.)
Politični pregled.
Protest proti vladi. — Po celi Avstriji se oglašajo občinski zastopi proti odredbi vojnega ministerstva, ki pridržuje vojaške tretjeletnike pod orožjem. A vlada se za vse skoro gotovo ne bo zmenila, ker v Avstriji je taka ustava, da ministerstvo s pomočjo § 14. vlada lahko tudi proti parlamentu. A vlada mora slišati, da so se avstrijski narodi vladanja proti ljudstvom naveličali. Nobenega občinskega zastopa naj ne bo tudi na Slovenskem, ki bi se ne pridružil takim protestom.
Nlžjeavstrijski deželni zbor. — Dne 14. L m. je stavil dr. Lueger v nižjeavstrijskem deželnem zboru nujni predlog, s katerimi se vlada pozivlje, naj
kdaj končal? Ali naj izkrvavi naš narod v tem boju ? Od njega Bamega je to odvisno. Kdor sam sili v propast, njemu ni rešitve! Ali naj bo to usoda našega naroda? Ne, zmagala bo zopet dobra krščanska stran našega naroda, začel bo tudi on zopet sam s svojo lastno pametjo misliti in otresel se bo liberalnih laži-voditeljev, ki ga brezdušno tirajo v propad. Združil se bo zopet na tradicijah svojih pradedov in odločno bo branil proti narodnim izdajicam njih svetinje. Tako bo združen preko narodnih duš-maninov korakal naproti svoji boljši pri-hodnjosti. Le hoteti je našemu ljudstvu, da zmaga, in zmagalo bo! Kje si, veliki dan bratske sloge goriških Slovencev? O, pridi skoro, napoči skoro II
Pot in politika sta mene in mojega tovariša ugrela. Nič čuda, da sva vroča dospela na Libušnje. A nič ..ato. Najin dobri prijatelj Janez naju je gostoljubno sprejel, in reči moram, dobro je nama bilo bivati na Libušnjem. Do noči se nas je bilo Umkaj zbralo z raznih stran' več dobrih znancev, in v resnih in šaljivih pomenkih nam je le prehitro pretekel prelepi večer. Še bi bili radi bivali skupaj, a morali smo k počitku, da jutri £vrsto nastopimo pot — na Rrn.
(Dalje prid«.)
prekliče svojo naredbo glede vojaških tret-jeletnikov in naj takoj skliče državni zbor. Mod debato je izjavil ces. namestnik, da zadeva spada v izključni delokrog državnega zbora in da v tej zadevi dež. zbor ni kompetenten.
Ogrska kriza. — Cesar jo odpotoval iz Budimpešte ter se podal k vojaškim manevrom v Galicijo. Položaj na Ogrskem je še vedno jako kritičen. (Jenar noče baje prav nič slišati o zahtevah ogrskih opozicijonalcev glede vpeljave madjarščino za poveljništveni jezik pri ogrskih polkih. Ogrska kriza ostane torej v sedanjem stanju do zvrštka vojaških vaj in pa do odhoda nemškega cesarja z Dunaja, kamor pride 18. t. m. Cesar se ne povrne več v Budimpešto, dokler se ne reši ogrska kriza, marveč se bodo do-tični pogovori vršili odslej na Dunaju!
Rusija in ogrska kriza. — Iz Petrograda poročajo: Neka oseba na ruskem dvoru se je izrazila proti nekemu diplomatu, da bo ruska vlada porabila ves upliv, da Madjari ne dobe madjar-skega jezika v vojski. S tem bi prišli Madjari do neodvisnosti in pridobili hi si naavladje nad vsemi ogrskimi narodi, kar hi pa dalo povod večnim nemirom in ustajam na Ogrskem ter bi sosednje države vznemirjalo. Zato je Rusija nasprotna. Dotična oseba je rekla: „Rusija je že enkrat naklestila Madjare in če jo bo Avstrija poklicala na pomoč, potolče jih tako, da ne bodo mogli nikdar več vstati
Brezvestni minister Beust. — Poročali smo, da vojna uprava že računa z možnostjo, da zakon o naboru novincev ne bovsprejetna Ogrskem niti do novega leta. Ker pa preko tega termina ne morejo obdržati tretjeletnikov, pa mislijo v spopolnjenje vojske pozvati pod orožje nadomestno rezervo. V ko-njištvu in topništvu pa — ki nimHta nadomestne rezerve — pozovejo rezerviste. To vest prinaša sedaj „Prager Tagblattu in jo potrja tudi „Zeit“. Lepa se nam piše I Koliko gospodarskih in so-cijalnih interesov bi bilo krvavo zadel ih po taki odredbi, tega ni treba niti praviti. In vse to vsled tega, da so bili Nemci v leta 1867. zločinsko brezvestni v svoji strankarski sebičnosti in da je bil tedanji minister Beust — zopet Nemec I — zločinsko brezvesten, ko je sklepal nagodbo z Ogri in dremal v fotelju — tako trdo sodobniki njegovi povsem apodiktično — ko je stavljal svoje ime na one dokumente, katerih nekatere niti prečital ni. Če to ni bila brezvestnost, potem moramo priznati, da sploh ne vemo, so li državniki sploh navezani v kako vestnost do države, kateri služijo in čije interese braniti so dolžni po storjeni prisegi.
Cesar ni velikih vejali v Galiciji. — Na potu k velikim vajam konjič* v Chlopi je došel cesar tja v poned. pred-poludne in je bil na kolodvoru svečano vsprejet. Med vožnjo na namestništvo je množica viharno pozdravljala cesarja. Casar se je udeležil službe božje v raa-loruski in rimsko-katoliški katedralki. Na to je vsprejemal deputacije. V odgovoru na nagovor deželnega maršala Badenija, je cesar izrazil svoje zadovoljstvo na tein, da so deželni zastopniki prešinjeni od spoznanja, kaj je neobhodno potrebno za red v državi, nje razvoj, in za moč monarhije na zunaj, ter da se ne plašiio žrtev, ki jih morajo vsi nositi za skupni blagor. Vladar je povdarjal, da je vzrav-nanje narodnih in socijalnih nasprotstov najlaglje doseči po trajnem prizadevanju deželnega zbora n« nolju pozitivnih nalog.
VojaSke vesti. — Umirovljeni so bili feldmaršallajtnanti bar. Pietreich, HofTmann in Tomicič in general baron Schrenck. Naslednik barona Pietreicha, ki je bil predsednik najvišjega vojaškega sodišča, postal je feldmaršallaitenant pl. Pleutler, dosedaj predsednik višjega vojaškega sodišča. Njegov naslednik pa je postal feldmaršallaitenant Huber. Poveljnik 55. brigade v Trstu, generalmajor Franc Konrad pl. Hotzendorf, postal je zapo eljnik 8. divizije pešcev na mesto feldmaršal-laitnanta HalTerja, ki je bil premeščen k zapovedništvu 14. vojaškega kora.
O priliki prihoda nemškega cesarja na Dun^j. — Vojaštvu, ki bode tvorilo špalir od kolodvora pa do cesarskega dvorca o prihodu nemškega cesarja na Dunaj, bode zapovedoval prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand Za tak špalir se bode potrebovalo 28 ba-talijonov pešcev, osemnajst eskadronov konjikov in deset topničarskih baterij.
Dogodki na Srbskem. — V Srbiji le je sačela itrena čudno mo-
tati. Prišli so na sled častniškim zarotam in so tudi že mnogo častnikov' aretirali ter jih privedli v Beligrud. Ti zarotniki zahtevajo od kralja, da kaznuje morilce kralja Aleksandra in kraljice Drage. V Nišu stoji baje na strani zarotnikov tudi vse vojaštvo, in časniki poročajo, da se namerava vojaška posadka v Nišu napotiti se proti Beligradu, da bi kralja prisilila, da kaznuje morilce ali pa da se odpove kroni. Do sedaj se niso uresničila ta časnikarska poročila ali splošno je mnenje, da ni izključeno, da bi se srbska armada ne razdelila v dve stranki, kar bi bilo za Srbijo vsakako osodepolno. Kralj Peter I. dal je baje straže v konaku podvojiti.
Bolgarski knez v strahu. — Iz Sofije se poroča, da so v letovišču kneza Ferdinanda uvedli jako ostre naredbe za varnost knezovega življenja. Iz garnizije Varna jo prišel stražit grad večji vojaški oddelek. Vsacega, kdor stopi \ grad, natančno preiščejo.
Macedonski dogodki. — Te dni je bilo odposlanih v okraja Kirk-Kilisse in Sadyk 28 batalijonov vojakov in šest baterij pod poveljništvom Sadiek-paše. Na polu iz Drinopolja v Kirk-Kilisse so turški vojaki doprinašali strašne grozovitosti Turški vojaki zažgali so namreč več vasij. V dveh vaseh obglavili so 200 Bolgarov v navzočnosti njih sorodnikov.
Danes ne dvomi nikdo več o tem, da stojimo pred turško-bolgarsko vojsko. Celo na Dunaju in Petrogradu, kjer so bili dosedaj v tem pogledu jako optimistični, prišli so do prepričanja, da je vojska neizogibna. Nekateri listi so celo priobčili vest, da so odplule iz Pulja štiri vojne ladije v turško vodovje, kar pa ni re9, dočim je pa resnica, da se zadnje dni nekatere naše vojne ladije šelo pripravljajo na odhod. Nekaj francoskih vojnih ladij pa je že odplulo proti Solunu, ker je francoski konzul francosko vlado obvestil, da se je zopet bali novih dinamilnih atentatov.
Z Dunaja poročaja, da se snujejo v Črnigori ustaške čete za Macedonijo. Jedna takih čet, broječa 600 mož, se nahaja baje že v MacedOniji. Vsem Črnogorcem, ki so v stanu nositi orožje, se je razdelilo po 1000 patron, ki so došlo iz Rusije.
Dopisi.
Iz Kobarida. — Osupnila nas je vest, da dobimo zopet laškega davkarja. Govori se, da pride na to mesto neki TaBsini, mož, ki ne ume našega slovenskega jezika. Že ob odhodu prejšnjega davkarja, Zanella, smo izrekli željo in apelirali na merodajne činitelje, naj nam poskrbč v prihodnje slovenskega davkarja. Je to pač samo ob sebi umevno, ko je kobariški okraj izključno slovenski okraj. In zdaj t&ko presenečenje, la<o preziranje slovenskega prebivalstva. Mi najodločneje protestujemo proti imenovanju laškega davkarja za Kobarid in iznova poživljamo odločujoče činitelje, da preprečijo prihod tega laškega uradnika v naš trgi Protestujemo in zahtevamo Slovenca! —
V Kobaridu podirajo slavnoznano Pagliaruzzi-jevo hišo. Sezidali bodo tam novo poslopje, v katerem se nastanijo občinski urad, čitalnica in posojilnica. Novo poslopje obeta biti kras našemu kobariškemu trgu.
Grahovo, dne	14.	sept. —	Vže
dolgo časa se ni nobeden od nas oglasil v Vašem cenjenem listu;	pa	kako	tuli,
ko smo imeli toliko	dela	na	polju,	de-
lavce pa pri „ajzenponu“! Zato prosimo cenjene čitatelje „Prim. Lista“, da nam malomarnost oproste. Sedaj pa, ko je minulo najnujnejše	delo	na	polju	ter
bode tudi nam mogoče baviti se s politiko in drugimi takimi stvarmi, sporočimo tudi iz naših krajev kaj „Prim Listu *. Potreba bode povprašati občinsko upravo, ali misli kaj na kisle kumare ? Dalje bo treba pogledati, kako delajo pri nas železnico, in slednjič še to in ono. Seveda, to ne bode vsem prav, pa kdo more vsem ustreči! Ako molčimo, čujemo glas, češ: „pa smo jih le dali-. Ako katero rečemo, upijejo nekateri, da smo „šun-tarji-. Nekdo pa se je celo izrazil, da „Prim. List4 laže, obrekuje itd.; a vkljub tako ostri sodbi dobiva vedno več prijateljev.
Železnico delajo sedaj na celi črti; posebne nesreče se do sedaj niso dogodile. Podjetje, kakor se čaje, se precej ozira na domače delavce; največ ie Slovencev in Hrvatov, prav malo pa jo
Italijanov Med Grahovim in HudajuZno bodo sedem mostov in štiri predori, med njimi bo eden dolg blizu 900 m; pri »soh teh že delajo.
Za danes dovolj; o drugi priliki zopet kaj, ako bo g. urednik dal kakšen kotiček v ^Primorskem Listu11.
Branimir.
Iz Podmelca. — Ko je bila potrjena bohinjska železnica, smo tožko pričakovali začetka; ali sedaj ko vidimo, kako je in kakšni ljudje prihajajo, naveličali smo se že tega hrupa. Večinoma so Hrvatje in Italijani. Od Italijanov se Bliši večkrat zasramovanje našega jezika, kar ni nobeno čudo, ako se pomisli, kdo tako govori. — Bali Brno se, da nam delavci vse poberejo po poljn in po njivah, a do danes nismo šo zasačili pri takem dolu ubogega delavca, pač pa take osobe, o katerih bi se no smolo niti misliti kaj takega. Nek pisar v Podmelcu in neka ženska na Ilovici sta ob 9 uri zvečer zelena jabolka klatila in spravljala. Kam sta jih nesla, ne moremo vedeti, Tndi nekaterim dekletom in nekaterim K».:podičnam bi svetovali, naj bi se bolj izogibale tujcev, bodisi kakeršnih koli. Toliko v blagohoten opomin.
Domačin.
Št. Vl&kagora. — J n spot se oglasi jih sto, kdo nam županil pač b o?!1*
Imeli smo volitve starešinov pred meseci, kmalu po končanej zimi. Izbirali in izbrali smo 18 starešin. Delali smo rekurze in jih odbijali. Zmagala je po večini stranka Knpezarjeva-napredna v prireditvah plesnih venčičev in v oštarijah — a počasna v volitvi župana. Mi hi imeli radi gospodarja komunskega, ki bi rešil mogoče tudi neke ostale komunske račune. Čudno, da c kr. glavarstvo ne poskrbi za volitev župana I Eden, ki bi bil tudi rad župan.
Iz Otaležn. — Minuli teden smo imeli ta misijon, katerega so vodili čč. 00. lazaristi iz Ljubljane. Udeležba je bila precej obilna. Dal Bog, da bi se poznali tudi blagodejni sadovi. Cerkev naša je zares prostoren in krasen hram božji — za kojega vsa čast Otaležanom. Zato bi bilo pa še dobro, da bi tudi njih srca gorela v čast božjo. Naša prisrčna zahvala gg. lazaristom in tudi našemu vnetemu dušnemu pastirju, ki nam daje prilike dovolj, da bi poskrbeli tudi za svoje duše. —
Iz Bovca, 7. septembra. — Gledč dveh dopisov v „Primorskem Listu1* in „Soči“ radi moje škode pri požaru izjavljam sledeče:
1. Podpisani je prejel od zavarovalnice povrnjeno vso škodo, kolikor je jo zaračunil. Odbilo se mu je 90 K za pogorele jestvine in pijače, ker niso bile v polici Specificirane, torej ne zavarovane. Besede Ant. Štraussgitla niso prišle pri odškodnini v poštev.
2. Trditev dopisnika v »Primorskem Listuda zahtevajo zavarovanci, naj Štrau3sgitl kot zastopnik banke odstopi, je ovržena s podpisano izjavo v „Soči“, da so zavarovanci ž njim zudovoljni.
3. Če sem rekel Štraussgitlu v začetku, da nimam škode, nisem rekel v tem smislu, da nimam nobene, tudi nisem s tem odrekel se svoji pravici zaračuniti si škodo, če bi jo pozneje našel. Koliko škode imam, vem jaz, ki sem lastnik svojega blaga; da sem pa škodo res imel, priča sta g. nadučitelj Bratina in njegova gospa, pri kojih sem imel blago shranjeno. Ona sta mi pomagala sestaviti zaznamek in me na marsikako škodo opozorila, ki je jaz nisem zapazil.
4. Pripravljen sem ves denar dati nazaj, če se mi dokaže, da nimam te škode. Če bi bil jaz tako lačen denarja, ne bil bi vlačil svojega blaga iz goreče hiše in si z vzdigavanjem težkih omar kvaril zdravja. Kar sem rešil, som zavarovalnici rešil. Sicer pa vse moje blago je shranjeno v Solkanu in nič nimam proti temu, če se škoda od strani zava-lovaluice še enkrat ceni.
Šorli Peter kaplan.
Iz Trente. — Vže parkrat so bili letos tu hudi nalivi; konci m julija je cesto do Soče na 8 krajih pravcato raztrgalo in popolnoma odneslo. Komaj so jo malo popravili, jo je vže spet nov naliv deloma pokvaril.
Zdaj pa divja nenavadna, grozna nevihta vže tretji dan ; vihar je tak, da ga ne pomnijo takega niti s.ari ljudje ; zlasti v nedeljo in po noči je tako strahovito razsajal, da ni bilo mogoče zatii-
niti o'',otm : streho, ako niso prav dobro in mocue, jo kar raznažal in marsika-lero hišo in hlev jo do cela razkril. — ljudje nimajo drugega opravila, kakor strehe popravljati, in za temi pridejo na vrsto plotje, ki ložo kar vprek.
Vr,:'-niski vihar je drevje kar ruval in nešteto dreves loži na poteh, oh vodi in po gozdu podrtih. Hudourniki drve kakor zbesneli po strmih gorskih žlebovih in koritih navzdol z velikanskim šumom in gromenjem razpenjeno vodovje, ter se bolj polnč itak vže nenavadno narasle potoke in Sočo, ki se je dvignila v dveh dneh za 1w, in to komaj l/» ure od izvira.
Še le v pondeljek zjutraj, je uničujoči vihar odjenjal, a južno vreme in dež je še le danes, torek o poldne, ponehal, ko je gore na krog pobelil sneg.
Novice.
Imenovanje. — NarTni minister je imenoval snptenla Hermana Chl-p-pulinija v Trstu provizoričnim glavnim učiteljem na ženskem učiteljišču v Gorici.
Smrtna kosa. — Umrl je 5. t. m. v Gorici c. kr. poštni uradnik Josip S k o-laris, rodom iz Vipolž, v 46. letu življenja; na Hrvaškem pa znani stavbeni podjetnik Anton Lončarič, ki je med drugim delal cesto med Kobaridom in Trnovem. Naj v miru počivata!
Za slovensko sirotiSče v Gorici oziroma za kat. društvo detoljubov so darovali: P. n. I. Zornik 2 K, Ana Keber 1 K, Uršula Lutman 48 vin., Ana Čopič 48 vin., Anton Žižmond 50 vin., A. K. v Kozani 1 K.
Bog stotero poplačaj!
Šukljc Izvoljen! — V četrtek se je vršila dopolnilna državnozborska volitev v okraju Ljubljanska okolica-Vrh-nika-Višnja gora Ribnica-Velike Lašče-Litija. Izvoljen je bil sijajno kandidat katoliško-narodne stranke dvorni svetnik g. Fran Šuklje. Volitev se je izvršila brez volilnega boja, ker se nasprotniki na volišču niti pokazati niso upali. Liberalci še kandidata niso mogli dobiti. Ta okraj je zopet pokazal, da ostane pe-premagljiva trdnjava katoliško-narodne stranke. —
„Soča“ in romarji. — „Sočo“ jako skrbe žepi slov. romarjev, češ, da toliko denara po nepotrebnem za bo^je poti potrosijo. „Uočaw ali njena „burja“ je pre-računila, da je romanje 1000 kranjskih romarjev v Oglej in na sv. Goro stalo povprečno 40.000 Klil Mogoče, ako bi na potovanju plesali in pijančevali, kakor naprednjaki na plesih in veselicah. Koliko da so zapravili udeleženci pri ajdovski veselici, kojih je bilo približno 3000, tega „Soča“'ni povedala, ker je imela sama lep dobiček za tiskovine iste veselice. Pa pustimo. Mi nismo nasprotni poštenim veselicam, pa tudi „Soča“ naj pusti poštene slov. romarje pri miru, kajti vsak ima svoje veselje, eni do veselic, drugi pa do romanja na božje poti. „Soča“ bi rada, da bi nikdo ne šel* na božjo pot, marveč le na veselice, katere naj bi naše ljudstvo prirejalo makar vsak drugi dan. Seveda plakate, vzporede, vstopnice itd. tiskati bi morala le „Goriška tiskarna A.
G.u, kajti inače bi bile v očeh „Soče“ tudi take veselice v „Sočinih“ očeh potrata časa in denarja. Pod narodnim napredkom razume ,,Soča“ le to, kar polni žepe njenemu lastniku. Vse drugo je zgolj potrata. Sicer pa je vsem dobro znano, da boli naše romarje manj glava po romanju, nego pa boli glava naprednjake po njih veselicah in ravno isto je tudi glede žepov.
Na pol pečen kruh v novi židovski pek lrui. — Tukajšni „L’ Kco del Litorale“ piše, da je tukajšnja zdravstvena komisija pred nekolikimi dnevi konliscirala v prostorih nove pekarne okoli 25 kvintalov na pol pečenega kruha. Komisija je takoj ukazala pokvarjeni kruh popolnoma sežgati.
Pač dobro je, da vemo vsaj nekaj o tej pekarni in zato pišemo tudi v našem listu, da bodo meščani vedeli, kakšen kruh se tu peče.
Kruh ni bil dobro pečen; našli so v sredi celo surovo testo. Peč so razgreli b pomočjo elektrikčnih cevi, skozi katere je le malo vročine prišlo do kruha, ker se je vročina ustavljala v ceveh. Zunaj je vse krasno, znotraj pa je vse surovo; tak kruh je zdravju škodljiv.
Javen ljudski shod priredi aka-demično ferjalno društvo „Adrijau v Gorici dne 20. t. m. na Dobravem obč.
Biljana v Brdih po popoldanski službi božji. Na dnevnem redu bode razpravljanje o slovenskem šolstvu. Hojaki iz Brd in drugih bližnjih krajev! Prihitite vsi na ta shod, da bode la shod veličastna manifestacija za naše kulturne potrebe. Povejmo glasno in odločno našim nasprotnikom, da zahtevamo za se isto, kar imajo drugi večji narodi. Posebno glasen bodi protest proti vsiljevanju „Leginih“ šol na slovenskih tleh. Na tisoče glasov slovenskega ljudstva naj odločno pove vsem našim nasprotnikom, da zahtevamo za se slovensko ljudsko šolo, slovenske srednje šole in slovensko univerzo —• vseslovensko!
Vedno lepše. — Vedno lepše postajajo namreč razmere navip. železnici. Pritožbe o nedostajanju števila osebnih železniških vozov so vedno gosteje. Ni ga skoro vlaka, da ne bi morali potniki stati ter se po vozovih gnjesti, kor nimajo prostora, da bi sedeli. Celo na stopnicah si morajo potniki poiskati prostora, o čemur smo se zadnji četrtek prepričali. Kdo bode kriv, ako se ^vodi kaka nesreča?! Sicer pa je pri nas že tako. Dokler se nekaj oseb po krivdi« železniške uprave ne ponesreči, ni pričakovati, da bi se poklicani činitelji zmenili za naše pritožbe. Kaj komu mar za nekaj slov. par. Vse drugači je seveda, ako se kakemu nemškemu ali pa laškemu čifutu samo jeden las skrivi. Mi bi sicer ničesar ne rekli, ako bi se ob navadnih dneh in nepričakovano dogodilo, da bi bil naval potnikov tak, da bi ne našli na kaki manjši postaji vsi dovelj prostora za sedeti. Ali da se dogaja to celč na take dni, ko mora železniška uprava že naprej pripravljena biti na veliko število potnikov, kakor se je to dogodilo na Mali Šmaren v Ajdovščini, ko so se ljudje vračali iz Loga, to je pa skrajno brezobzirno. Na Mali Šmaren je ostalo namreč v Ajdovščini nad 200 oseb, ki bi se rade peljale po železnici in 50 oseb ni dobilo celč prostora, čeravno so si že priskrbele vozne listke. Da so bili ti ljudje skrajno ogorčeni, ter da so dajali svoji jezi duška, to je popolnoma umevno. Nekateri trdijo, da sta bila v Ajdovščini takrat še dva voza na razpolaganje, ter da bi se bila lahko priklopila k vlaku; drugi pa pravijo, da ni bilo na razpolaganje nobenega voza in da ni hotelo ravnateljstvo državnih železnic v Trstu pravočasno oskrbeti za ta dan zadostnega števila železniških voz, akoravno se je za to obratno vodstvo v Ajdovščini o pravem času oglasilo. Bodisi temu pa tako ili onako, ostane vedno neovržno dejstvo, da so take razmere na vipavski železnici skrajno škandalozne in da je skrajni čas, da se odstranijo. Kakor čujemo, je imela vipavska železnica zadnji mesec nekaj tisoč kron več dohodkov nego sta jih imeli istrska železnica Trst-Poreč in pa furlanska železnica skupaj. In vendar kako skrbi železniška uprava vse drugače za komoditeto potnikov na imenovanih dveh železnicah nego pa za potnike na vipavski železnici. Seveda se vozijo po omenjenih dveh železnicah večinoma le Lahi, dočimse vozi po vipavski železnici skoro izključno le slovenska para, ki ni za drugo, po mnenju naših odločujočih krogov, nego za to, da molči in plača. Ali ti krogi naj vendar pomislijo, da vsaka stiuna jedenkrat vendarle poči, ako se jo preveč napenja.
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici bode oddajalo tomaževo žlindro začasno po 6 K 95 vin. kvintal. Varščina je 1 K za vsakih 100 kg. — Nadaljuje se s podpisovanjem za superfosfat z Reke, ki ima 12—14 od sto fosforove kisline stopljive v vodi, po naj nižji ceni, katero bode mogoče odboru pogoditi. Varščina 1 K za vsakih 100 kg. — Zmerom na razpolago je živinska sol po 7 K 50 vin kvintal in po 3 K 85 vin. 50 kg. — Oddaja se tudi formalina po 2 K 60 vin. liter.
Z ozirom na dopis z Dobra, v katerem je bilo rečeno, da je neki gospod povozil s kolesom neko žensko, nam piše isti gospod, namreč g. Prinčič iz Biljane, da je dal pravočasno znamenje, a da se ni dotična ženska na pravo stran umaknila in da je stopila pred kolo tako nepričakovano, da ni mogel nikakor preprečiti nesreče, vsled česar on bi ne bil toraj toliko kriv omenjene nesreče.
Iz Podgore nam pišejo: Podgorski cerkveni pevci so sklenili počastiti Mater Božjo svetogorsko v nedeljo dne 20. septembra sč slovesno sveto mašo ob 8. uri zjutraj.
Izpuščena iz zapora sta začasno Louvier in Braulin t. j. ona dva meše-tarja, ki sla bila in sta še zapletena v znano Krkočevo zadevo.
Vlak je povozil med Tržičem in Nabrežino 60letnegu ribiča Ivana Va-riska iz Devina.
1 Požar. — V Kosoveljah pri Pliskovici zgorelo je v petek 4. t. m. zvečer gospodarsko poslopje, namreč klet, hlev in skedenj, lastnina posestnika Stok-a. Zgorela je vsa krma in prišel je Stok tudi ob 5 hi terana. Poslopje je bilo zavarovano ali baje le deloma, tako da ima Slok vsled požara še precej veliko škodo.
Strašen vihar. — V severnem delu Furlanije v videmski provinciji, je razsajal v četrtek strašen vihar z velikanskim nalivom, ki je napravil na polju in na poslopjih neizmerno veliko škode. Razdrte so ceste in celo tudi nekateri mostovi. Pri Chiusalorto se je vsled groznega naliva utrgal plaz, ki je odnesel še precejšni del železnice, tako, da je železniški promet na ti črti ustavljen za tri dni.
Viharji in povodnji. — jokolici Kranjske gore na Kranjskem je razsajal dne 14. septembra strašen vihar. Vihar je podrl več kozolcev, voda je odnesla tudi most pri Srednjem Vrhu. Celo noč ni šel nobeden vlak. Radi silnega deževja je bil železniški promet na nekaterih progah na Solnograikem, Tirolskem, Kranjskem in Koroškem ustavljen. Mnogo mostov je voda odnesla in nasipe podrla. V Bistrici se je šest objektov podrlo.
Smrt pod vozom. — V Trstu je na Corsu 60 let stara kmetica Karolina Grgič iz Brji pri Sežani prišla tako nesrečno pod voz, da so ji konji prebili črepinjo in da je v bolnici umrla.
Slovensko šolstvo v Trstu. — Nadučiteljem-voditeljem na petrazredni deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je imenovan Andrej Širok, nadučitelj v Kozani pri Gorici; učiteljem pa učiteljski kandidat Justin Arhar. —
Sleparije, ki so se vršile o priliki zadnjih občinskih volitev v Trstu, so se razpravljale v dolgi pravdi pred deželnim sodiščem tržaškim. Tožena sta bila občinska svetovalca Benussi in Cumar in mnogo druzih. Obsojeni so bili Cosani, Škerl, Pellegrini, Jeklin, Vecchi, Grili v strog zapor od 8 dnij do 1 meseca. Drugi so bili oproščeni. Razprava je bila jako zanimiva ter je nekoliko osvetlila delovanje vladajoče stranke in tako zvanih morettov. Cosani je glasoval do 15 krat pod različnimi imeni v vseh volilnih razredih; volilna komisarja ki sta ga poznala, sta se pa smejala k temu. Vladni komisar, ki je prisustoval volitvi, ni ničesa opazil.
Praktikant Ferluga na tržaškem magistratu, ki je ob proglasitvi župana dvignil na glavnem trgu pred magistratom italijansko zastavo in je bil radi tega zaprt, bil je takoj, ko je prišel iz ječe, imenovan definitivnim uradnikom. Ker nima avstrijska vlada nič proti takim odlikovanjem, jasno mora biti čilatelju, kako pot si mora izbrati oni, kdor hoče priti v Trstu do dobre službe.
Posledice grdega ravnanja z vojaki. — V Velikem Bečkereku je neki honvedski podčastnik na nečuven način grdo postopal z vojaki. Tako je nedavno trpinčil nekega reservista. Trobentač Turčič ni mogel več gledati tega in je v jezi in ogorčenju stopil iz vrste ter pograbil za puško dotičnega reservista in je s kopitom udaril podčastnika po glavi s tako silo, da se je poslednji zgrudil na mestu težko poškodovan. Vojno sodišče je obsodilo trobentača na smrt, podčastnika pa v dva meseca ječe in v degradacijo. Sedaj pa je cesar Turčiču odpustil smrtno kazen in mu je sodišče prisodilo
2 leti težke ječe.
Državne podpore. — Vlada je dala po povodnji poškodovanim krajem na Češkem 6 milijonov kron, v Šleziji
3 milijone kron in onim v Galiciji
2,900.000	kron.
Biskup Strossmajer bo preuredil in prezidal djakovsko semenišče. Odločil je za to 73000 kron.
Leon XIII. In golobček. — K sv. Očetu priletel je vsaki dan golobček na okno, kateremu je blagi pokojnik dajali mrvic kruha ali zrnja. Sr. Oče je obolel in se je vlegel. Golobček prifrči po navadi na okno. Ali okno je zaprto! Nekako otožen leta tje in sem po oknu, maha z perutimi ter išče navadnega živeža. —
Sv. Oče ga opazi in ukaže okno odpreti. llvaležnH živalica prifrči bolniku na posteljo 1 Da ji mrvic kruha, ter jo dolgo časa boža s svojo roko.
Voltcr in s v. cerkev. Zloglasni brezbožnež Volter, ki je neizrečeno veliko slabega provzročil, je nekdaj rekel: „V 20 letih ne bo več Jezusovegu kra-ljestvau t. j. sv. cerkve. Ali ko je minulo 20 let na to, je padel sam v grob. Cerkev pa je ostala in je slavnejša, ko kedaj poprej. Če bi bil zdaj živ, bi se čudil svojim neumnim, nepremišljenim besedam.
Vladarji in poglavarji ljudstva padajo, vladar božjega kraljestva pa sloji.
Kako prepodimo muhe iz stanovanja. — Najbolje sredstvo proti nadležnim muham je sledeče: v sobi, kuhinji i. t. d. zapri okna; vzemi poiodo z žerjavico, natresi vanjo bučnega listja, zapri vrata in beži ven, kjer bi le sicer bolela glava od dima. Ta dim deloma pomori, deloma prežene muhe. Razne predmete čuvaš pred muhami, ako jih namažeš z lovorovim oljeni. Dobra je pa tudi voda, v kateri se je močil nekaj dni česen.
Knga v Ularziljn je prava indijska črna kuga, kakor je dognala sanitetna komisija. Dosedaj je 29 slučajev. Kuga se ni zanesla iz Bombava, lemuč iz Carigrada. —
„Tc Deum laudamus11 za mešan zbor s spremljavo orgelj ali orkestra, zložil in visokočastilemu, mnogozasluž-nemu gospodu Fr. Povšetu, kanoniku-starosti kolegijalnega kapitelja v Novem mestu, zlatomašniku itd. o priliki zlate maše dne 9. avgusta 1903. pokloni! Ignacij Hladnik. Op. 47. Cena partituri 1 K. Orkestralni glasovi v prepisu 4 K.
Listnica. — Blažev: Poslani spis smo prejeli in ga v kratkem porabimo za „Listek“. — Soški: Spis prejeli. Hvala! — Spis: „Na božji poti“ smo prejeli in ga porabimo o prvi priliki.
Za kratek čas.
V hribih grem po kolovozu in srečam moža z mušem ali oslom. Muš vleče mal voziček navkreber. Ker si po navadi vsa^o živalico ogledam, ozrem se tudi na muša-osla, žival kulturnega pomena. A kakoš-nega vidim?! Ves je ostrižen, po nekaterih krajih skoraj obrit, kakor da bi bil prišel kakemu nerodnemu brivcu v roke, kateri pusti' rad tu pa tam še gozdiček brade, da bo nje seme ne uniči. „Kaj ste pa naredili osluu, vprašam gospodarja, „saj je revež ves gol?" „1, prodajal sem
dlakou, mi odvrne mož, „kot ženam11.
Misleč, da mi mož le kroji kako ribniško, ga pobaram nadalje: „Čemu so te rabile oslovsko dlako, ali morda za štramace ali povštre ali za kaj enakega11. „Ne, ne11, pravi mi on, „zato, da preženejo otrokom oslovski kašelj11. „Aha, osel in oslovski kašelj sta si nasprotna11, sem si mislil „in zato ker osel kašlja ne mara, zato ga da otrokom in ker otroci zopet tega kašlja ne marajo, maščujejo se njih matere nad oslovskimi dlakami, katere sežgejo in dajo otroku vohat in dlaka zgori, pameti ni, a osel i-a, otrok pa kašlj&“. J—a.
Poduk daje
v glasovirju, citrah in angleščini (angleško le nemščine veščim). Pride tudi na dompodučei'at. Pismene ponuaepod M.
H.	in pojasnila daje iaprijaznosti uprav-ništvo našega lista.
Podpisani se priporoča preč. cerkv. predstojni-Stvom za izdelovanje
trdnih stolpnih ur.
s
8 II
Mat. Lenard, urar,
Šmartno
(pri Kranju, Gorenjsko.)
A Teodor Slabanja, K
A	srebrn	r,
£2 v Gorici, ulica Morell 12,	^
U priporoča prečast. duhovščini za M
kTO i .i in
M pripiiruua pruuani. uinn» * nvim	j-
izdelovanje cerkvenih posod iti U orodja. Pripravo cerkvenega o- U rodja olajšnje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke
S— Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevale^ sam lahko določi, rur—l n rvW.
Ji'
.H;
)
mmui
84SWM
in slav. občinstvu sploh so pr poročil v obisk '(
01’
Ul
v Gorici r.aTravniku (Piazza grande) tik cerkve sv. Ignacija.
mm
Viktor Toffoli
v <*orici, yla Teatro it. 580
(na alari pošti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
. kr. 56 . 60 . „ 70 . „ 80
Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 66
Corfu Bari Lucca Nizza ■
mm
mm
»OOOOOOOOOO
Krojaška mojstra
Čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona it. 7
v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila.
OOOOOOOOOO'
&
Lekarna
I Cristofolulli v Girici
Prave in edine žel kapljice
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) p0pjje.— Okrepi
telodec, stor6, da Bgine v kratkem času omotica in ki-votna Ičnost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatvc pa jedino le v lekarni
CKINTOKOLKTTI
,	v	(iorici.
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUSIČ.
krojaški mojster v vrtni ulici 26
Priporoča st* sl občin slvn v mesin in na deželi, posebno čč. duhovščini. — ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lastni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne!
5L~ ScX3l.
ftnton fon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
7 My////////////////////i	J
I
m V Gorica, Gosposka ulica š. 7,
HI	priporoča
vi
' svojo veliko zalogo mod. blaga, kakor: zadnje novosti okraskov za obleke, rokavice, nogavice, pajčolane, solčnike, dežnike, trakove, pasove, predpasnike, vse potrebščine za šivilje. Zaloga najboljšega perila za gospode in gospe. Zaloga raznovrstnih trakov itd.
lil
Spi
Išgff Pl§r
\ t
mm
>v.yy \*v i
m
mm
 	_ II
V/irr*sx2srssss//s/i'j r/////>v> p
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porio-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korffi istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrsto, namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplcnke druJla sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiči veg mlina v Kranju in z Jochmann-ovega t Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po h Kg. na vse kraje.
Podpisani se priporočam slav. občinstvu
in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lastni hiši na Kolehah pri kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah. A. Mavrič, kroj. mojster.
Velika zaloga šivalnih strojev vsaki* vrste /:i šivilj . krojači* in čevljarji*.
Edino zastopstvo
Pffafovih šivalnih strojev,
katoriso svetovno znani natrpožnosti in dobroti, tor so najsposobnejši za vsake vrsto del, kakortudi za vezanje, rekamiranje, so edini, ki se jamčijo za 10 let.
Koitama jc pri jas Miiičeaa in neupta!!
V zalogi imamo tudi
BURSKA DVOKOLESA
ter
angležke „Helikal Premier“, in „Regent“.
Cena je od ISO K naprej.
Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puško in samokreso vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina meh. delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokole
Za obilno naročbo se priporočata sl. občinstvu inlana
Saunig & Dekleva,
ulica Municipio št. 1.
B
n
..Centralna
v (iorici
ranie
oil
naprej
•		•
1	Delo je zastajalo	1
1	gospodinjam,	1
1	dokler so morale testenine doma	1
1	mesiti. Odkar pa vdobe gotove	j
1	»Ilirske testenine44, jim je ku-	1
•	hanje prava igrača,	•
I«	ihhhhhihhbhhk	•1
fl n a ra na sem 0l* 'eP°*-e 'n (^°'
U0C1I ullCl ijr0^0 Tvoje obleke. Povej mi vendar, kje kupuješ tako krasno blago?
v ,Krojaški zadrugi4
v Gorici, Gosposka ulica 7. —	===
katera tvrdka ima naj večjo zalogo te vrste v Gorici. — „Kako je to mogočo, saj sem vendar čitaln v nekem listu, da ninn ..Krojaška zadruga" ni-kakrga blaga več'1. — ,.Pojdi, pojdi in ne veruj vsake reči; prepričaj so sam« in iznrnadona bodeš, k^ zagledaš isto založeno tako velikansko z blagom, da bodeš kar strmi*!«. Tu ti leži na razpolago izvanredna množim r.izneg« blaga za vsaki spol in za vsaki letni če*, kakor krasne Zephyrje, baliste, perkal, svilo, Oxf'rl, Pique, vsakovrstnega volnenega blaga, moško sukno po vsakej ceni in izberi. Tu dobiš bogato izber vsakovrstnega blaga, za neveste jako veliko zalogo perila, kakor platna, Chiffon, prtenine, hlačevine volneno odeje, kovtre, žepne rute. Tam dobiš vse blago prejšnjih sezon pod lastno ceno. Na zahtevo so pošdjaio uzorci brezplačno. Cone so tako nizke, da se je čuditi, seveda tudi stalne, bn>7. pognjania. Torej pridi in poskusi, in gotovo boš zadovoljna in vesela".