Priljubljena filmska igralka Deanna Durbin. Videli jo bomo v filmu »ANGEL LJUBEZNI« v kinu Unionu. SPORED OD 3. DO 9. NOVEMBRA 194 0 3zi)le(L'Arle-stana«. 21-10 Sottens: Operni spored. Ponedeljek: 16 Praga: 4 operne glasbe. Torek: 19.30 Italija I.: Bistalfi-Respighi: »Speča lepotica v gaju«. Sreda: 19 25 Praga: Iz čeških oper. 20-30 Sofija: Leoncavallo: »Baiazzo«. četrtek: 14.40 Italija IX: Operna glasba. 14-45 Praga: 4 Bendl: »čarobni cvet« - odlomki. 19.30 Italijai I.: F.CUea: >L'Arleeia-na« - lirična drama v 3 dej. Petek: 12-15 Italija n.: Operna glasba. 21 Italija H.: Operetni večer. Sobota: 14.30 Italija II.: Operna glasba. 20 Sottens: »Ljubosumni ljubimec« -komična opera. DRAME IN ZVOČNE IGRE Nedelja: 16 40 Praga: J. K. Tyl: »Trdoglava žena« - zvočna igra. 19-30 Italija II.: Zvočna igra. 20-20 Brno: B. Pol&ch: »Kraliček« -zvočna igra. Ponedeljek: 16.30 Brno: »Kadar zopet veter za-buči« - lirična slika. 20 Praga: Pr. Schiller: »Wallenstei-nov tabor«. Torek: 20 Sottens: Veseloigra. 20.15 BeromUnster: »Kreutzerjeva sonata« - zvočna igra. četrtek: 20.30 Hdrby: Drama (H. Ibsen). Petek: 19.30 Praga: Fr. Schiller: »Piccolo-rnini«. 20-15 Sottens: G. Hoffmann: »R&-hela«. Sobota: 19.30 Italija I.: H. Itasen: »Gospa s morja« - drama v 5 dej. 20-25 Beromiinster: »Fortunion« -glasbena veseloigra. 21 Sottens: Skeč. KNJIŽEVNA PREDAVANJA Ponedeljek: 4 v16-30 Praga: češka knjiga. 20.30 Sottens: Književno predavanje. Torek: 20.25 H5rby: Književna kronika. četrtek: ' 16-30 Praga: Književna kroniika. Petek: 16.30 Praga: Iz književnega sveta. Sobota: 14.45 BeromUnster: Nove knjige. ZANIMIVOSTI Nedelja 19 50 BeromUnster: James Watt. Torek: 19.15 BeromUnster: Moderna umetnost. četrtek: 1910 BeromUnster: Svetovna kronika. RADIO TEDNIK ZA RADIOFONIJO LETNIK XII. • ŠTEVILKA 45 1 1 >Jlii SV i Urejata: Jože Dolenc in_t Vladimir Regally Naročnina mesečno 12.— din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, pol ali celo leto priznamo popust 2.— din mesečno, tako da znaša četrtletna naročnina samo 30.— din, polletna 60.— din, celoletna pa 120.— din. — Uredništvo in uprava revije je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 (telefon 31-90). — Čekovni račun uprave: Ljubljana 15.228. Naj mi bo ravno ob tej priliki dovoljeno ponovno povedati, da je radiu vsak nov sodelavec dobrodošel, ako se more izkazati z ustrezajočo kvaliteto. Vabim zato spet in spet vse naše humoristične pisatelje, naj pomagajo oblikovati s svojimi prispevki zabavni spored naše postaje. Pozabiti seveda ne smemo, da so radiu začrtane strožje meje kakor humorističnemu listu. Treba se je znajti v dostikrat nekam ozko odmerjenem prostoru, ki se sme humor v njem pred mikrofonom gibati. Toda zdravemu humorju tudi to zadošča, da se lahko uveljavi. Kako bo z zabavnim sporedom v novem letu? Pri skrajno skromnih možnostih zares ne kaže delati preveč drznih načrtov. Ostati moramo na realnih tleh, ker nam sicer prilike zasučejo še tako lepe zamisli čisto v drugo smer ali pa nam jih sploh onemogočijo. Omenil sem že lansko leto zamisel naših potovanj po štajerskih ali bolje: po severnih slovenskih predelih. S temi potovanji ne bomo samo odkrivali cele vrste manj znanih ali širši javnosti celo neznanih pokrajin naše slovenske domovine, ampak bomo spoznali tudi humor teh pokrajin. Lani smo doživeli neuspeh. Letos smo se znova lotili poskusov, da bi si zagotovili primerne rokopise. Šlo bo. Naprošeni so novi, večidel mladi avtorji, ki so se skoraj vsi z navdušenjem odzvali in ki po večini že zbirajo gradivo in študirajo tehniko take oddaje na podlagi doposlanih jim rokopisov iz našega arhiva. V letu, ko (Iz referata g. prof. N. Kureta.) bo glas naše kukavice zadonel glasneje tudi v severni polovici Slovenije in bo mariborska relejna postaja zajela tudi tiste predele, ki jih glas domžalske postaje sploh ni mogel doseči, je prav, da se uveljavi pred mikrofonom ta obsežni del naše slovenske domovine. Pred mikrofonom bo oživela pokrajina, se bo oglasila svojevrstna beseda, pesem in šala prelepe Štajerske, Koroške in Slovenske krajine. Po našem načrtu bo namenjena tem večerom po ena sobota mesečno. Nekako v zvezi s tem in pa zato, da se ohrani neko ravnovesje, bomo uvrščali v spored tudi večere, ki bodo podajali brez kake kraje pisne in podobne označbe kratko in malo humor izrazitih kranjskih in drugih slovenskih pokrajin. Tako želimo spraviti v spored spet kak ribniški večer, kak bohinjski večer, kak škofjeloški, Šentjernejski, belokrajinski večer. Prav radi bi uvrstili tudi večere tolminskega, vipavskega, goriškega humorja. Tako bi se izpopolnila svoječasna potovanja po večini teh predelov. Na te večere mislimo, zanje poskušamo dobiti gradiva in sodelavcev. Če bi bilo mogoče, bi jim prav radi namenili drugo soboto v mesecu. Kot del večerov takega značaja moramo navesti v predpustnem času še različne svatbe, ki so na našem sicer majhnem ozemlju tako raznolike. Slišali smo pred časom že gorenjsko in spodnještajersko svatbo, velik uspeh je imela mežiška »ovset« v lanskem letu. Čakajo nas še svatbe iz drugih predelov. Kolikor bo mogoče, bomo spravili pred mikrofon vsaj eno takšno svatbo iz kakega novega konca naše domovine. Ako se nam posreči, da te večere po vrsti lepo uresničimo, bomo tudi v zabavnem delu svojega sporeda opravili lepo narodno delo. Od središča oddaljeni predeli bodo začutili svojo povezanost z njim, središče samo se bo obogatilo z njim, vsi skupaj pa bomo na nov način doživeli usodno skupnost, v kateri nam je kot Slovencem živeti na tem prelepem koščku zemlje. S temi našimi načrti je seveda izpolnjena samo polovica oddaj, ki so nam na razpolago. Drugo polovico bodo oskrbovali dosedanji in — ako se nam odkod javijo — novi humori-stični avtorji. Jože Vombergar nam obeta v novem letu nadaljevanje in konec veselih in žalostnih iz življenja Jake Smodlake. Jaka Smodlaka bo postal član protidraginjskega odbora, oženil se bo in ne vem, kaj še vse. Poleg Smodlakovega ciklja pa obeta Jože Vombergar še ciklus satiričnih pisanih večerov, kjer bo v nizu krajših prizorov brez notranje zveze šibal napake naše domače družbe, naših prilik, razvad in posebnosti. Te večere bo prispeval pod vsakokratnim skupnim naslovom »Pod drobnogledom«. Fran Milčinski se je v preteklem letu intenzivno ukvarjal z vprašanjem oblike in tehnike zabavnih večerov. Odločil se je tudi on za obliko nepri- Ce m veste, si sso(tatHM$e, da vam omogočijprijetno^in koristno poslušanje radia samo radijska revija A f JtAt Mm poslušalec ljubljanske radijske |i||| A A JL m postaje more biti sotrudnik našega ItlVIfllVV1 d^VVVV^vfpVVvi^ lista. — Pišite nam, povejte nam * " 9 svoje želje. Vse, kar Vas zanima, dobite v listu „RADIO LJUBLJANA" Naročajte revijo „RADIO LJUBLJANA" — Naš naslov je: jUulia t** £mMuma" - JUuMuuta. NEDELJA 3 Zahv. ned. Hub. PONEDELJEK 4 Karel Borom, š 1918 so Italijani zavzeli Trst. 1838 se je rodil pri Sv. Petru pod Svetimi gorami politik in pisatelj Ivan Geršak. 1874 je umrl v Ljubljani dr. Leon Vončina, požrtvovalen narodni in kulturni delavec. TOREK 5 Emerik s 1918 je umrl pisatelj in prevajalec Peter Miklavec Po-dravski. Miklavec je veliko prevajal Sienkiewicza. SREDA 6 Lenart o 1932 je umrl v Ljubljani satirik in humorist Rado Murnik. ' Četrtek 7 Engelberl š 1786 je umrl v Ljubljani pesnik Feliks Dev. 1899 je umrl v Ljubljani urednik in filozof Janko Pajk. PETEK 8 Bogomir š 1817 se je rodil v Kraljevcih pri Sv. Juriju ob Ščavnici pisatelj, zgodovinar in jezikoslovec Davorin Trste-njak. SOBOTA 9 Teodor m 1456 je bil ubit v Beogradu zadnji celjski grof Ulrik II. 1834 je umrl v Hodošu prekmurski nabožni pisatelj Jurij Czipott. sil j eno nanizanih krajših prizorov, ki da so za zabavno oddajo prikladnejši in hvaležnejši kakor zabavna igra, ki izpolni ves večer. Takim igram se sicer docela ne bomo mogli izogniti — omenjam samo Smodlakove večere —, vendar smo v načelu tudi mi mnenja, da je pod geslom ali značnico nanizana vrsta prizorov bolja kakor večja, neprekinjena celota. Jože Pengov obeta podobne večere. Nekaj jih bosta pripravila tudi v sodelovanju s Franom Milčinskim. Miro Ljubič je pripravil nekaj krajših iger. V arhivu imamo tudi nekaj drugih rokopisov, ki jih bomo uvrščali po potrebi in možnostih. Tretja sobota je potemtakem preskrbljena. Zadnjo soboto v mesecu bomo prihranili kakor tudi doslej redno glasbenemu pisanemu večeru s kratkimi vložki. Ta večer bo hotel nuditi zelo raznolik, izrecno zabaven glasben užitek, zraven pa še malo dovtipov brez sleherne osti, zgolj za smeh in krajši čas. Saj nam bo taka zabava pod konec meseca čezdalje bolj potrebna. S tem bi bil izčrpal vse, kar sem mogel povedati o glavnih naših zabavnih oddajah. Poleg sobotnih ve-rečov pa imamo, kakor je znano, še dve zabavni oddaji na teden. Sta sicer prav kratki in hočeta biti samo intermezzo v ostalem večidel resnem sporedu. To je deset minut zabave ob torkih in četrtkih vsakokrat deset minut pred osmo uro zvečer. Ob torkih bomo uvrščali v glavnem pisano šaro: dovtipe, pomešano z lahko glasbo. Ob četrtkih bomo oddajali zabavne prizore ali kramljanja. Poleg teh dveh kratkih zabavnih oddaj med tednom pa pripravljamo še eno, tretjo, zabavno oddajo v nedeljo popoldne. Ker je našemu vsesplošno priljubljenemu sodelavcu, g. Franu Lipahu, članu Narodnega gledališča v Ljubljani, zaradi poklicne zaposlenosti nemogoče, da bi nam še kramljal ob torkih zvečer, se bodo njegova zabavna kramljanja prenesla na nedeljo okoli pol sedmih zvečer. Lipah ie nedosežen kramljač. Njegove glose k časovnim dogodkom, ki jih podaja z veliko duhovitostjo, prisrčno domačnostjo in dobrohotnim humorjem, so bile v našem zabavnem sporedu nekaj posebnega. Zato smo prav veseli, da nam ostane ta točka sporeda ohranjena. S tem smo pa tudi pregled naših zabavnih oddaj končali. Po raznih listih je namenjen zabavi po navadi kak skromen kotiček. Tudi v radiu se zabava ne šopiri. Zavedamo se pa velike važnosti, ki jo ima v radiu. Stiske in nemir naših dni nalagajo zabavnim oddajam še posebno dolžnost, da pomagajo ljudem lajšati skrbi in težave življenja. Po naših močeh se tej dolžnosti odzivamo. Pokazal sem, da te naše moči zaradi svoje maloštevilnosti ne morejo vselej odgovarjati našemu hotenju. Upoštevajte, prosim, to težavo in ne pozabljajte, da moremo ustvarjati samo v dostikrat hudo tesnem okviru, ki nam ga dopuščajo slovenske prilike. rpad(rewski & (^hopiuii in pir/pki glasbi V četrtek, dne 7. t. m. obhaja svetovno znani pianist Ignacij Paderevv-ski 80-letnico rojstva. Ta jubilej ve- Ignacij Paderewski. Po nekem mišljenju, ki je danes v modi, je umetnost mednarodna. Toda kakor mnoga druga mišljenja, ki so v modi, je tudi to samo predsodek. Edino znanost, delo Čistega razuma, ne pozna ne meja ne domovine. Umetnost, pa tudi filozofija, kakor tudi vse, kar izhaja iz dna človeške duše in se poraja iz skupnosti razuma in čustva, mora nositi v sebi žig plemena in narodnosti. Ako je izmed vseh umetnosti glasba najbolj dojemljiva vsem, ni zaradi tega, ker da je kozmopolitska, temveč zaradi tega, ker je glasba po svojem bistvu ko-zmična. Glasba je edina umetnost, ki je bitno živa. Njene sestavine so same sestavine življenja. Zastrta, toda vendar čuječa, močna, če tudi ni priznana — živi povsod, kjer je življenje. Združuje se z žuborenjem voda, z dihom vetrov, s šumenjem gozdov; je v vseh gibanjih zemeljske skorje, v nebeških revolucijah, v skrivnostni in ogorčeni borbi atomov; lesketa se v svetlih trepetanjih, ki godijo ali ki slepe naše oči; giblje se v toku naše krvi, v kipenju naših strasti, v trpljenju našega srca .. . Godba je povsod, povsod! Godba sega dalje in više kakor more seči človeška beseda; dviga se k nadzemskim višavam čistega, nedosegljivega čustvovanja. Energija Vesoljstva šumi brez prenehanja, brez konca in kraja skozi prostor in čas v Ritmu, ki je njena manifestacija, ki je dobil po Božjem zakonu dolžnost, da čuva red svetovi a. Božanske melodije se neprestano izlivajo skozi zvezdnati vsemir, po mlečnih poteh, svetovih in nadsvetovih, skozi človeške in nadčloveške predele ter ustvarjajo tisto čudežno večno zvezo, ki je harmonija vseobčnega bivanja. likega Poljaka bodo proslavile tudi nekatere radijske postaje. V naslednjem prinašamo v prevodu članek Narodi, nacije, zvezde in svetovi se dvigajo zato, da odmevajo in hrume; ko obmolknejo, ugasne njihovo življenje. Vse se giblje, vse pije, vse govori. Vse obstaja samo zaradi giban-nja, glasu, godbe. Tudi duša naroda govori, giblje se in poje, pa še kako! Mi jo slišimo pri Chopinu . . . Človeška godba je samo odlomek večne harmonije. Njene oblike, ki jih ustvarja človeška misel in roka, so podvrženi večnim spremembam. Časi se menjajo, ljudje se menjajo; ideje in čustva se neprestano krase z drugimi okrasili. Sinovi se neradi klanjajo temu, kar so obožavali in občudovali njihovi očetje. Vsak rod si predstavlja pri oknu življenja, v trenutkih sna in želja, zanosa in mladeni-škega ognja, da bo edino on dvignil človeštvo k neznanim višinam, da ga bo usmeril na nove poti, da je edino on poklican za velike misli, velika dela in velika dejanja. Vsako pokolenje hoče imeti Svojo lepoto! Tako se porajajo umetniška dela, spočeta v tem duhu, da zadovolje potrebe trenutka, a umirajo odnekdaj že pred smrtjo svojih stvarjaleev. Toda porajajo se tudi druga dela, ki že po dolgih letih postajajo kakor setev za nova poko-lenja, nove dobe, novega ideala. In končno: tretja dela pa so postavljena za večno, so vedno mlada, sveža, iskrena dela, v katerih odjekuje g las vseh rodov, glas vsega naroda, glas same zemlje, ki jih je rodila. Niti en narod na svetu se ne more pohvaliti s takim bogastvom čustvenih duševnih stanj, ki bi se moglo primerjati z našim poljskim narodom. Bog ni izmeril strun, ki jih je nategnil ina našo harfo, ni izmeril njenih zvokov. Mi imamo plemenito nežnost ljubezni in surovo silo akcije, viharen dih lirizma in hrabrost viteštva; imamo nežno hrepenenje device, umerje-nost zrelega človeka, tragično žalost starca in lahko veselost mladeniča. V tem je morda naš zapeljivi čar, pa v tem je morda tudi naša velika pomanjkljivost. Spremembe se vrste ena za drugo brez prestanka; od opoja do joka, od navdušenja do potlačenosti in obupa je večkrat samo en korak. Zato vidimo dokaze v vseh področjih našega narodnega življenja: v političnih dogodkih, družabnih spremembah, umetniškem ustvarjanju, v vsakdanjem delu, družbenih zvezah, osebnih poslovanjih itd. itd., skratka: povsod ... Če je to ena izmed lastnosti naše osebnosti, v primeru z drugimi narodi, katerim ie bila usoda manj radodarna, ta osebnost zelo spominja na slabost in mi jo lahko imenujemo našo narodno aritmetiko. Iz te aritmetike izvira za gotovo ona nestal-nost, ki se nam očita, tu je treba Ignacija Paderewskega o poljski gla»-bi in Chopinu. iskati vzrok tudi preveč stvarne nestabilnosti za kolektivno in disciplinirano akcijo. Tu je zarodek tragične usode v naši zgodovini. Od velikih ljudi, katerim je Previdnost naklonila skrb za odkritje poljske duše, niti eden ni znal tako predstaviti to aritmetiko poljske duše, kakor Chopin. Nekateri so bili pesniki. Jasnost idej, velika točnost izraza so jih ovirali, kajti naš jezik, dasi je bogat in lep, ni še zmožen izraziti vsega. Chopin pa je bil glasbenik. In godba, samo njegova godba je mogla izraziti tO vznemirjeno dušo, ki se včasih razliva kot val do obal neskončnosti, včasih pa se ustavi v enem mahu, in se potegne vaše, ponižna do herojstva; potem pa se za-vihti s strastjo in silo, ki bi podrla gore, da zopet pade v slabost krivde, v kateri se misel mrači in umira volja. Edino v tej glasbi, ki je v isti trenutek burna in ljubka, diskretna in srastna, koprneča in lahka in močna in strašna, v tej glasbi, ki se tako rada. iztrga iz discipline ritma, ki se osvobaja metronoma kakor slabega gospodarja, v tej muziki je naš narod, naša zemlja, živi vsa Poljska, čustvuje, dela in tempo rubato. Zakaj prav v Chopinu govori tako močno duša poljskega naroda? Zakaj glas našega roda žubori iz njegovega srca, kakor brizga iz globočin zemlje izvir, ki oživlja? Vprašajmo za to Njega, ki odkriva nedra skrivnosti... On nam ni še rekel vsega in daj Bog, da nam nikdar vsega tudi ne pove ... t. d. Srebrni odlivek Chopinove posmrtne maske. 1/0. cA. JH&zavt: „CJJqcur6oa $x)atlxa" (K prenosu iz Nar. gledališča v Ljubljani 6. t. m. ob 20.) mavive. V rokah ima skoraj vse niti zapletene igre, kuje spletke in razvozlava vozle, od njega izvirajo vse pobude in on je osišče, okrog katerega se sukajo vsi dogodki. Beaumarchaisove komedije so zbujale sprva mnogo političnega in moralnega pohujšanja. Da je v fevdalnih časih, nekaj let pred francosko revolucijo, prišel na oder junak iz nizkih ljudskih plasti, navaden brivec in sluga, ki je s svojo bistroumnostjo nadmodril celo grofa, je poleg ostalih političnih tendenc vzbudila pozornost in hkratu zgražanje višjih slojev. V nič manjšo spotiko ni bil osrednji problem dejanja, ki je obvaroval »jus primae noctis«, pravico prve noči, staroveški običaj, ki se je obravnaval ponekod skoraj do francoske revolucije. Idejo za predelavo tega uspešnega in učinkovitega odrskega dela v operni libreto je dal sam Mozart. Na Dunaju je bila takrat odlična italijanska operna družina in Mozarta je zamikalo napisati zanjo kako delo. Dolgo je iskal primeren libreto. Preči-tal je mnogo tekstov, toda noben mu ni bil po volji. Iskal je »v celoti res komičen libreto, po možnosti z dvema enako dobrima ženskima vlogama — ena od teh naj bi bila seria (resna), druga pa mezzo carattere (polresna); tretja bi lahko bila popolnoma buffa, kakor tudi vse moške vloge, če bi bilo to potrebno.« Tako je Mozart pisal 1. 1783. svojemu očetu, tri leta pozneje se je njegova želja popolnoma izpolnila. Pri italijanski operi na Dunaju je bil takrat gledališki pesnik in libre-tist Lorenzo de Ponte in ž njim se je Mozart domenil. Libreto se v glavnem drži izvirnika, vendar je L. de Ponte iz njega črtal vse, kar bi bilo v spodtiko cenzuri na Dunaju, kjer je bila Beaumarchaisova »Figarova svatba« prepovedana. Opero sta libretist in skladatelj spisala in skomponirala v šestih tednih. Ovire radi cenzurne prepovedi so bile odstranjene z oseb- no intervencijo pri Jožefu II., ki je bil velik ljubitelj umetnosti in je visoko cenil Mozartovo glasbo. Prvotna oblika Beaumarchaisovega dela je bila nedolžna spletkarska igra, ki jo je šele kasneje predelal in razširil v politično komedijo. Lorenzo da Ponte je za libreto vzel prvotno obliko in je na splošno ohranil izvirno gradnjo, v kateri je izvršil znatne spremembe le, kadar je to zahtevala uglasbitev, n. pr. pri finalih. Pri teh je mojstrsko združil več Beaumarchaisovih scen, da je Mozartu pripravil ogrodje za velike ansamble. V »Figaru« je posebno znamenit finale drugega dejanja, ki ni samo med Mozartovimi deli, temveč v vsej operni literaturi največja arhitektonska mojstrovina glasbeno-dra-matske tvorbe. Zgrajen je iz štirih scen, ki druga ob drugi stopnjujejo z nastopi novih oseb ter so prepolne napetih situacij in ostrih kontrastov. Enakovreden drugemu je tudi finale četrtega dejanja, zaključek opere. »Figaro« je prepoln plemenitih melodičnih domislekov, ki se v nedosegljivi lepoti vrstijo v mnogih arijah, kan-tilenah in duetih. Figarova arija iz prvega dejanja »Marsičesa boš zdaj tam pogrešal...« je bila zelo popularna že v Mozartovem času. Mozart jo citira v »Don Juanu« in jo uporablja za godbo pri obedu v zadnjem dejanju. Kerubinova arija v prvem dejanju »Sam ne vem kaj godi se z mano ...«, arija Suzane v vrtni sceni »Ah, pridi, dragi, moja sladka sreča!« ter globoko občutena Kantilena, ki jo poje grofica v začetku drugega dejanja »Bog ljubezni, v prošnji vdani sklanjam glavo pred tabo zdaj«, so biseri Mozartove umetnosti. Zelo znana in kot samostojna orkestrska skladba, mnogokrat izvajana, je uvertura »Figarove svatbe«. V besnem tempu drvi sproščeno mimo nas, kakor vse dejanje te klasične veseloigre, ki je še danes vzor komične opere in sinteza Mozartovega glasbenega stvaritelj-stva. M. Br. m »Figarova svatba« ali »Veseli dan« je drugi del in nadaljevanje šest let starejšega Beaumarchaisovega »Se-viljskega brivca«. »Brivec« je bil prvič uprizorjen 1.1775 (kot Rossi-nijeva opera pa 5. II. 1816. leta v Rimu), »Figaro« sam pa 1781. (kot Mozartova opera 1. V. 1786. na Dunaju). * W. A. Mozart. V obeh srečamo glavnega junaka Figara (najbrž iz španskega Picaro = navihanec, pavliha), zdravnika iz Sevilje doktorja Bartola, učitelja glasbe Don Basilija, Marcelino, grofa Almavivo in Rozino, kasnejšo grofico. V »Seviljskem brivcu« je Figaro tip tiste vrste premetenega in navihanega služabnika, ki v starih italijanskih komedijah navadno rešuje svojega gospodarja iz vseh neprilik in zagat. V Mozartovi operi pa je glavni junak bistveno drugačen. Postal je proti-igralec svojega gospodarja grofa Al- Prizor iz velikega filma »Suez«. Film bo predvajal kino Matica v Ljubljani, VSEBINA I. dejanje: Figaro in njegova zaročenka Suzana se pripravljata, da še danes stopita pred oltar. Figaro meri sobo, bo li dovolj prostorna za poročno postelj, kajti njegov grof in gospodar mu je določil za stanovanje, da bi bila njegova nevesta, ki jo že nekaj časa zalezuje, vedno v bližini. Figaru je potrebna skrajna opreznost. Suzana mu pove, da pri njej mešetari za grofa učitelj glasbe, don Basilio. Suzana gre, Figaro pa o vsej zadevi še nekaj časa premišljuje in kuje razne načrte, nakar tudi san odide. Zdravnik doktor Bartolo in ključarka gradu, njegova stara gospodinja Marcelina, vstopita, da bi uveljavila pogodbo, s katero se je Figaro zavezal vzeti jo za ženo, če bi ji ne mogel vrniti izposojene visoke vsote denarja, Marcelina trdno upa, da bo Figaro prej ali slej postal njen soprog, ker ve, da je v njegovo zaročenko zaljubljen sam grof in bo že zato podprl ugovor zoper Figarovo poroko s Suzano. Tudi Bartolu je 'mnogo na tem, da bi se iz-nebil Marcelline in jo obesil Figaru na vrat, že iz maščevanja, ker mu je svojčas odvedel varovanko Rozino, današnjo grofico. Bartolo odide. Suzana vstopi in se sreča z Marcelino. Po kratkem prerekanju se Marcelina odstrani. Sedaj pride paž Kerubin in potoži Suzani, da ga je prejšnji večer zalotil grof pri vrtnarjevi hčerki Barbari, ter ga zato odpustil. Če se grofica ne bo zavzela zanj, bo moral odtod. Medtem se od zunaj zaslišijo koraki. Kerubin se brž skrije in tako sliši, kako grof dvori Suzani in jo zalezuje. Za danes zvečer jo vabi na sestanek na vrtu. Zunaj se sliši Basili-jev glas. Grof se naglo skrije. Suzana pa pokrije Kerubina z dominom, da bi grof ne opazil. Basilio vstopi, vpraša po grofu, nato pa ji začne zopet prigovarjati in pripovedovati o grofovi veliki - naklonjenosti, pa tudi o Kerubinovem ljubimkanju z grofico. Tedaj vstopi grof iz svojega skrivališča in zahteva takojšnjega pojasnila. V svoje veliko začudenje odkrije še Kerubina v skrivališču in zahteva od njega pojasnitve, kako je prišel sem. Suzana vse razloži, toda grofu ni vseeno, da je bil paž priča, kar se je zgodilo med Suzano in njim. Zasliševanje prekinejo kmetje in kmetice, ki jih je privedel Figaro, da bi se grofu zahvalili za ukinitev »pravice prve noči«, ki nikakor ni v skladu z resnično ljubeznijo. Prva bosta deležna te dobrote Figaro in Suzana. Navzoči veselo vzklikajo grofu, nato kmetje odidejo. Pažu je oproščeno, da bi se pa iznebil tekmeca, mu grof podeli častniški čin v svojem regimentu, a pod pogojem, da takoj odide. Figaro mu čestita in mu da nekaj dobrih nasvetov. II. dejanje. Grofica v svoji sobi prosi Boga, da bi ji vrnil moževo srce. S Figarom in Suzano se domeni o načrtu, da bi spravil v zadrego grofa in ga tako prisilili k popustljivosti zaradi ženit-nega dovoljenja Figarovega in Suzaninega. Figarov načrt se začenja s pismom, ki ga je po Basiliju poslal grofu in v katerem je sporočilo, da ima baje grofica sestanek na vrtu s svojim ljubimcem. Tudi Suzana mora sodelovati v tej igri; Figaro ji naroči, naj pove grofu, da ga bo zvečer pričakovala na vrtu, namesto nje pa bodo poslali tja v žensko preoblečenega Kerubina. Ko Figaro odide, vstopi Kerubin. Baš ko mu Suzana hoče pomeriti obleko, potrka grof. Kerubin zbeži v grofičin kabinet, Suzana pa se skrije za zaveso. Grofica odklene, grof vstopi. Iz sobe se zasliši ropot, Kerubin je prekucnil stol. Radi pisma še bolj ljubosumen kot sicer, zahteva grof, da mu grofica odklene vrata, kjer je skrit Kerubin. Ker se grofica brani, gre grof po orodje, da bi jih s silo odprl. S seboj vzame grofico, da ne bi medtem izpustila dozdevnega ljubimca. Kerubin izkoristi priložnost, skoči skozi okno na vrt, Suzana pa se skrije v kabinet na njegovo mesto. Ko se grof in grofica vrneta, mu ona prizna, da je v sobi skrit Kerubin. Grof naglo odpre vrata, a na veliko presenečenje obeh stopi iz sobe — Suzana in ne Kerubin. Grofica je v strahu, da bo sedaj prišlo vse na dan, Suzana pa ji šepne, da je Kerubin ušel skozi okno. Gro-fovo sumničenje je bilo brez podlage, zato se grofici opraviči. Ko se zakonca pobotata, izve grof, da mu je pisemce poslal Figaro, ki kot nalašč tedaj vstopi, da bi Suzano in gospodo odvedel k predporočnemu slavju. Ko prosi grofa za dovoljenje, vstopi nekoliko vinjeni vrtnar Antonio in sporoči, da je nekdo skočil skozi okno na vrt in razbil nekaj cvetličnih lončkov. Grofica in Suzana sta v največji zadregi, grof je zelo razburjen, Figaro pa priseben kakor vselej — reši situacijo na ta način, da vzame vso krivdo nase. Grof ga še ostro okara in zasliši radi pisma in vse kaže, da bo spor kmalu poravnan, ko nastane nova neprilika. Marcelina, Bartolo in Basilio vstopijo z zahtevo, da se uveljavi pravica in poročna obljuba. Grofu pride to prav, kajti zopet se mu nudi prilika in izgovor, da odbije dovoljenje za poroko. III. dejanje: Slavnostna dvorana. Grof ravnokar premišljuje o vsem, kar se je zgodilo, ko vstopi Suzana z naročilom od grofice, naj ji prinese dišavno stekle-ničico. S Figarom je skovala načrt: grofu bo hlinila zaljubljenost in ga pripravila, da jo povabi na sestanek. Grof je očaran, a kljub temu sluti, da mu nastavljajo mreže. K grofu pridejo sodnik Don Curzio, Marcellina in Bartolo. Sodnik razsodi, da mora Figaro poravnati svoj dolg, sicer pa naj se poroči z Marcellino. Figaro se brani z izgovorom, da je plemenitaš in da se brez privoljenja roditeljev ne sme poročiti. Sodnik zahteva dokumente. Figaro pokaže znamenje na roki. Izkaže se, da je Figaro Marcelinin in Bartolov sin. Komaj se presrečni starši objamejo z izgubljenim sinom, pri-hiti Suzana z odkupnino ter zaloti svojega Figara v Marcellinem objemu. Figaro ji hoče vse razložiti, a razkačena Suzana mu prisoli zaušnico. Končno ji Marcellina vse pove in vsi štirje presrečni odidejo, za njimi grof in sodnik. Po kratki vmesni sceni med Kerubinom in njegovo izvo-ljenko Barbaro pride grofica. Ko pride Suzana, ji grofica narekuje pismo grofu za sestanek. Pismo zapne z iglo, namesto da bi ga zapečatila. Med naslednjo predporočno ceremonijo mu ga Suzana skrivaj stisne V roko. Figaro je opazil, da je Suzana izročila grofu neko pisemce in zopet ga prevzame ljubosumje. IV. dejanje: Barbara je vsa v skrbeh, ker je izgubila igro, ki jo je grof poslal nazaj Suzani. Marcelina in Figaro srečata Barbaro, ki jima potoži svojo zadrego. Na ta način je Figaro izvedel vse in sedaj domneva, da ga Suzana v resnici vara z grofom. Figaro izroči Barbki drugo iglo, nato odide ves besen; Marcelina ga zaman skuša potolažiti. Grajski vrt ponoči. Tu se znajdejo Barbara, Figaro, Bartolo, Basilio in nekaj najetih delavcev. Don Bartolo začuden vprašuje, čemu vse te priprave, Figaro pa mu odgovori, da je vse to za slavnost grofu na čast. Vse odslovi z naročilom, da počakajo v bližini. Figaro je ljubosumen in silno ogorčen, ker misli, da mu je Suzana nezvesta. Skrije se v ozadje, odkoder hoče opazovati. Grofica pride preoblečena v Suzano, Kerubin se ji približa in jo hoče, misleč da je Suzana, poljubiti. V tem ga zasači grof in mu nameri zaušnico, a jo ujame namesto Kerubina Figaro, ki pravkar iz radovednosti pristopi. Sedaj pa se približa še Suzana, preoblečena v grofico. Razočarani Figaro ji začne dvoriti, da bi se svoji nezvesti maščeval. Dozdevna grofica se razkrije in nezvestega Figara oklofuta. Kmalu pa se pobotata in dogovorno nadaljujeta komedijo, da bi osramotila grofa. Grof sliši Figarovo dvorjenje dozdevni grofici, prikliče v jezi in zaradi ljubosumnosti ljudi za priče nezvestobi svoje žene, toda na veliko presenečenje in začudenje vseh Figaro ni dvoril grofici, temveč svoji Suzani. Sedaj nastopi še grofica in grof stoji pred njo osramočen. Prositi mora odpuščanja, Figaro pa dobi dovoljenje za poroko s Suzano, ne da bi mu bilo treba odstopiti pravico prve noči. Figaro je zmagal in vsem zašije zopet brezskrbna sreča. dvi n koncjemta V okviru radijske kronike moramo opozoriti na dva zanimiva sporeda v preteklem tednu. To sta dva zanimiva koncerta: prvi je bil v prenosu v ponedeljek 28. oktobra ob 20. uri zvečer v ljubljanski veliki filharmonični dvorani: klavirski večer Nikita Ma-galova, drugi pa je bil v četrtek 31. oktobra ob 22.15: koncert: na historično flavto je igrala ga. Marija Tutta, na spinetu jo je spremljal g. prof. M. Lipovšek. Klavirski večer Nikita Magalova je bil ena izmed lepih prireditev v tem tednu. Ne bo odveč, če predstavimo našim naročnikom tega slavnega ruskega pianista. Nikita Magalov je bil rojen leta 1912 v Petrogradu. Ruska revolucija 1917. leta ga je prisilila v emigracijo: najprvo na Finsko, potem v Francijo, kjer je končal leta 1929. pariški koinservatorij s prvo nagrado. Za tem je potoval po svetu kot spremljevalec slavnega madžarskega violinista Josipa Szigetija. Kot solist je nastopal v vseh kulturnih centrih Evrope in Amerike in bil v Londonu proglašen za najboljšega pianista mlade generacije. Magalov je tudi skladatelj ter je njegovo sonatino za violino in klavir ponovno igral sam Szigeti. Znana je tudi njegova Toc-cata za klavir. Kot dvanajstleten deček je bil predstavljen M. Ravelu, ki mu je prerokoval sijajno bodočnost. Na koncertu 28. okt. je izvajal sledeči spored: Bach-Busoni: Dve koralni predigri (»Odrešenik prihaja« in »Veselite se, kristjani«), Brahms: Variacija na Paganinijev tema, op. 35 b, Schumann: Karneval, op. 39. To je bil prvi del. Drugi del je obsegal tale spored: Stravinski: Petruška - Suita, Ravel: Ladja na oceanu in Saint Sa-ens-Liszt: Mance Macabre. Koncert je bil v resnici lep glasbeni dogodek in je uprava postaje ustre- gla svojim poslušalcem, da ga je dala na spored. Druga posebnost, ki jo omenjamo, je bil koncert s historično flavto in spinetom. Kaj je historična flavta? Tega inštrumenta poslušalci v našem radiu še niso slišali. Evo, nekaj podatkov o tem inštrumentu! Uporabo historične flavte izpričujejo razna izročila do leta 1295, slikane predstave pa segajo še bolj daleč nazaj tja v 11. stoletje. Predhodnice tega zanimivega inštrumenta najdemo v vseh časih in pri več narodih. Potujoči igralci, ki so prirejali vsako leto svoj glasbeni dan (tekmovali so, kdo bo prvi v igranju na piščali), so si volili kralja svirača. Na Angleškem so to flavto imenovali »recorder« (recorder = tekmovati), v Sloveniji so ji vzdeli ime »flute douce«, v Nemčiji: »Block-flote«, v Italiji »flauto dolce«, na Nizozemskem »Handfluyt«, na Danskem in Švedskem: »Bloek floyte«, v Španiji »flauta de punta«, »flauto de ponta« pa na Portugalskem. Ta imena pričajo o razširjenosti omenjenega inštrumenta. V 18. stoletju je zahteval novi simfonični stil raznih mešanih zvočnih glasov in tudi nove tehnike. Tej zahtevi se je približala tako imenovana »flauta traversa«. Po okretnosti in po tedaj zaželeni ostrejši barvi zvoka je kmalu izpodrinila zgoraj omenjeno flavto. V 18. stoletju je ta »recorder flavta« bila že neznana, hranili so jo le še v muzejih. Po svetovni vojni je mladinsko glasbeno gibanje poudarjalo preprostost glasbil, katera ni težko obvladati. V zvezi s tem se je spet pojavila stara flavta. Iz štirih glasovno različnih so sestavili eno, imenovano »rekorderski kvartet« (ker je obsegala štiri glasove: sopran, alt, tenor in bas). Kakšen je njen glas? Igri te flavte je lastna neka posebna Stara in nova Ljubljana. njena melodija, ki navdaja človeka s spokojnostjo življenja srednjega veka in z zamišljenostjo. Preprosta in enostavna oblika te piščali ima v sebi toliko lepe melodične zvočnosti! Njeni zvoki spominjajo na zvoke starih pastirskih piščali. Lepa glasbena dela, v katerih so pisani odlomki samo za »recorder flavto«, so napisali J. S. Bach, Haendel, Telemann in drugi. Kot spremljevalni inštrument te flavte se najbolj prilegata čembalo in spinet, ker ohranjujeta s svojim komornim tonom enoten slog. Koncert je bil v resnici zelo zanimiv, tem bolj, ker tega inštrumenta ne slišimo tako pogosto. Ga. Tutta je igrala lepo, enako tudi g. prof. Lipovšek, ki jo je spremljal ma spinetu. Zanimalo vas bo tudi, da je ta spinet star več kot 200 let in je last trgovine z glasbili Warbinek. Dva prizora iz filma »Angel ljubezni« z Deano Durbin v naslovni vlogi. Film Ima na sporedu kino Union. Spoštovani gospod urednik! Dovolite, da označim nekatere stvari pri programu naše oddajne postaje, katere bi bilo treba popraviti oziroma izboljšati. Predvsem: čim manj muzikal-nega kiča1 in šundra. V zadnjem času je sicer opažati, da postaja program vedno bolj kvaliteten — to posebno pri jutranjih koncertih. Vendar bi se tudi tu šla-gerji in koračnice (danes tako neprijetno aktualni) lahko bolj umaknili lažjim koncertnim, opernim odlomkom ter narodnim pesmim. V zadnjem času je prišlo med te jutranje oddaje nekaj prav dobrih komornih stvari in slično. Opozarjam na jutranje koncerte n. pr. Prage in Bratislave, ki jih je kar prijetno poslušati. Pri naših jutranjih koncertih je pa velik nedostatek: da se komadi ne napovedo! Tako vendar nima smisla igrati komade drugega za drugim, da človek ne ve, ali je to še rep prvega komada, ali je glava drugega. Med jutranje oddaje je prišlo že nekaj svetovno priznanih komponistov — ali ni vredno, da se njihovo ime pove? To je isto, kot da bi dajali ljudem knjige brez platnic in naslovov!! Kolikšen nesmisel! Naloga radia je vendar, da ne dE' samo formalne — duhovne, estetske, etične izobrazbe, nego tudi materialno, da dobe ljudje mu-zikalnega znanja in da poznajo komponiste in njihova dela! Prosim torej, da se ta grozni nesmisel odstrani! V programu splošno bi lahko bilo malo več operne glasbe — vsak teden vsaj en operni prenos — bodisi iz opere ali s plošč. Sofija ima n. pr. na teden po dva operna prenosa! Vsak teden bi moral biti tudi po 1 operni koncert — z orkestrom in solisti (tudi lahko s plošč). Glede razvrstitve programa: tolikokrat se zgodi, da se znajde poleg kakšnega Griega ali Čajkovskega nenadoma -slow-fox ali slično ... To vendar ne gre! Tudi več simfonijskih koncertov bi bilo lahko. Mesto tolikih nastopov dobrih in slabih pevskih zborov, bi lahko bil včasih kakšen simfonični koncert ali koncert opernega zbora naše opere. Tudi več komornih koncertov (s plošč) bi lahko slišaJi. Zvečer po poročilih naj bi bil večerni koncert (kot so imele prej nemške postaje od 12—1 repr. koncert vsakoja-kih kratkih simfonij, komornih del, opernih arij, uvertur, fantazij itd.). Preveč so udarjale na uho tudi harmonike in citre (ki menda sploh niso slovanski narodni inštrument) ter neke obrabljene plošče čeških šlagerjev (ne bi bilo boljše mesto njih češke narodne pesmi ?). Tudi s tistimi »vožnjami v neznano« ob sobotah bi bilo dobro nehati, ker osnovna pravica vsakega, ki čita, posluša, je vendar, da ve, kaj čita, kaj posluša! V srce zaboli človeka, ko napovedovalec napove: ». . . Sedaj bomo igrali »len-dler« od... (in pove ime kakšnega slovenskega skladatelja...). Pri naši slovenski narodni muziki bi se pač moralo malo bolj paziti na slovanske narodne motive in malo očistiti tuje navlake. In to bi morala predvsem radio postaja! Omenim naj še to, da nosi radio postaja glede narodne glasbene kulture tako rekoč krvavo odgovornost. Naša povprečna glasbena kultura tako ni- na visoki stopnji. Posebno ne pri naši mladini. Kako visok je tS' naš niveau, kaže kričeč primer iz Maribora, kjer so po časopisih zahtevali, ca naj pri večernih koncertih v parku ne igrajo več »dolgočasnih« komadov, ampak se naj ravnajo po okusu publike, ki zahteva moderne šlagerje in nič drugega! Jasno - uprava teh koncertov se je morala vdati in je prirejala izključno šlagerske koncerte — in kakor so časopisi hvalili, in kakor sem sam videl, so res tisočglave množice drvele na te koncerte, časopisi so seveda hvalili »uspeh« — mesto da bi se zgražali. Dolžnost radio postaje bi bila, da sistematsko vzgaja naš narod in ga dvigne v glasbenem oziru na višjo stopnjo. To se pa more narediti predvsem s kvalitetnim zboljšanjem programa, s prirejanjem radio-tečajev o sistematični glasbeni zgodovini, s predavanji o navodilih za poslušanje muzike in slično. Po mojem mnenju nosi pač največjo odgovornost glede narodne glasbene kulture radio postaja. Prosim torej, da se ti nasveti nekoliko upoštevajo, ker — mislim, škode od tega biti ne more. Radio postaja je namreč kulturna institucija, ki je last vsega naroda, nI pa kabaret. Glede revije bi prosil, da prinaša včasih malo bolj točne programe posameznih koncertov — ne pa samo £ ali O' Prosil bi Vas tudi za odgovor, če bo priredila naša postaja letos jezikovne tečaje — in katere. Z odličnim spoštovanjem K. K. ODGOVOR GOSPODU K. H. Tudi pripombe in predlogi v Vašem drugem pismu, gospod K. R., so zanimivi. Navajate pa nekaj očitkov, ki nikakor ne drže in so krivični vodstvu naše postaje. 1. Vodstvo postaje se tako pri celotni sestavi sporeda, kakor tudi pri sestavi posameznih delov sporeda ogiblje vsega, kar bi moglo na poslušalca neugodno vplivati. Govorite o glasbenem kiču. Malokdo se pri nas tako bori proti njemu, kot prav radijska postaja. Ne more ga pa izločiti, kakor ga ne izloči nobena druga postaja. Saj veste, kako je s šla-gerji: danes so moderni ti, čez leto dni ali še prej novi in prejšnji zastare. Dobite pa povsod v lahki in plesni glasbi šlagerje, ki jih Vi imenujete kič. Kdor res ljubi dobro glasbo, se tudi šlagerju ne bo odrekel. Po šlag-erjih šele meri kakovost in vrednost prave gla sbe. Potrebno je torej slabo, da ob tem znamo ločiri in vrednotiti dobro. Misl'm, da se razumemo. 2. Zakaj se plošče v jutranji oddaji ne napovedo? Namenoma. In zakaj je zjutraj vedno le lahko glasba? Tudi namenoma-. Lahka glasba v jutranjih urah nas nekako razvedri, nam vlije dobre volje. Vprašajte kogarkoli, nihče ne bo odklanjal v jutranjih urah lahke glasbe. Tudi ni tak nesmisel, če se plošče v jutranjih oddajah ne napovedo. To je zato, da spored hitreje teče, brez ustavljanja in napovedovanja. Sicer so pa plošče, ki so na sporedu v jutranjih oddajah, že itak znane vsem rednim poslušalcem radia. Opozarjate dalje na jutranje koncerte Prage in Bratislave. Obe postaji oddajata zjutraj lahko glasbo, komorno šele po deveti uri. 3. Vaša želja je tudi, da bi bilo na sporedu več operne glasbe in vsak teden vsaj en operni prenos. Operne glasbe je v resnici vsak teden dovolj. Zlasti Radijski orkester jo ima v svojih sporedih, ksr poglejte program tega ali onega tedna in preglejte posamezne točke, pa boste videli, da je tako! Prenos opere je do zdaj le vsakih 14 dni, kar pa za naše razmere zadostuje. Saj je še s tem večkrat težava in do zadnjega negotovost: ali bo, ali ne bo. Se-vedsi bi bilo dobro, da bi si postaja sčasoma nabavila večje število oper, posnetih na ploščah. 4. Simfonični koncerti (na ploščah) so na sporedu vsak teden po enkrat. Vodstvo postaje pa ne zamudi nobene prilike, da ne bi ustreglo željam naročnikov. Zato poskrbi za prenose vseh simfoničnih koncertov, ki so na sporedu v Ljubljani. Radijski orkester je v sedanji zasedbi premajhen za izvedbo večjih simfoničnih koncertov. Upajmo, da bo v nekaj letih tudi to mogoče. Seveda se veliko pozna, ker so odpadle velike prireditve simfoničnih koncertov izven domačih meja. Vsakoletni mednarodni glasbeni festival je letos odpadel, enako so tudi odpadli prenosi z Dunaja in še od drugod. 5. Očitek, da je preveč harmonike in citer, je krivičen. Kar štejte, kolikokrat se bodo oglašale v radiu harmonike in citre in vzporejajte z drugimi deli glasbenih sporedov, pa boste prišli do majhnih številk! Harmonik in citer je bilo včasih res več, danes vodstvo na to bolj pazi, ne more jih pa odpraviti. Eno kot drugo je glasbeni inštrument, ki mera priti do izraza tudi v radiu in vrhu tega se je vsaj od časa do časa treba ozirati na želje tistih poslušalcev, ki sta jim ta dva inštrumenta všeč. 6. Ko pišete o odgovornosti postaje za glasbeno kulturo slovenskega naroda, bi Vam mogel odgovoriti, da se te odgovornosti postaja popolnoma zaveda, da to odgovornost vodstvo postaje in programski odsek stalno poudarjata tako pri sestavi celotnega sporeda kakor tudi pri sestavi posameznih delov sporeda. Vsako leto lahko slišite izjave vodstva in glasbenega referenta, ki ob napovedi programa za novo leto, to odgovornost tudi poudarjata. Verjemite, da pri nas še nobena ustanova ni toliko storila za narodno glasbo kot radio. O tem bi Vam mogel navesti obširne statistične podatke, če bi dopuščal prostor. Ni pa še njen program v tej smeri izčrpan, ker to ne gre tako hitro in enostavno. Koliko pomembnih glasbenih del je rešil radio iz pozabe! Veliko del sploh še ni bilo izvajanih drugod kot v radiu, veliko je skladateljev, katerih glasbeno delo je predstavil slovenskemu narodu ravno radio. še ni dolgo tega, ko je pisal slovenski skladatelj glasbenemu referentu ljubljanske postaije tole: »Zelo sem Vam hvaležen za zanimanje in z izvedbo mo- NAPREDEK JAPONSKEGA RADIA Na Japonskem so v zadnjih mesecih zabeležili kar rekorden porast števila radijskih naročnikov. Proti koncu februarja letos so jih imeli 4 milijone 801.197, v zadnjih šestih mesecih pa so napredovali tako zelo, da jih imajo zdaj že okoli 5,500.000. Ta nagli porast pove, da znaša mesečni porast števila radijskih naročnikov -na Japonskem okoli 100.000. Zlasti naglo je začelo naraščati število japonskih radijskih naročnikov, odkar je japonska radijska industrija začela izdelovati posebno ceneno vrsto »narodnih sprejemnikov«. TELEVIZIJA V SLUŽBI MEDICINE Neki profesor medicinske fakultete v Kansasu v Združenih državah Severne Amerike je sestavil nov aparat, ki omogoča precizne rentgenske posnetke, pri tem pa ni potrebno, da se razvija rentgenski film, ampak se lahko tudi brez njega in na razdaljo spremlja n. pr. delovanje srca. Novi aparat sloni na televizijski tehniki, ki je kombinirana z dosedanjo tehniko rentgenskega snimanja. USODA JAZZA IN RADIO Po najnovejši odredbi japonskega ministra za notranje zadeve je za vse japonske radijske oddajne postaje strogo prepovedana jazz-glasba. Nova odredba je bila takoj uveljavljena in so japonske postaje jazz-glasbo še istega dne prenehale oddajati. LITVA IN RADIO Znano je, da je radiofonija v sicer tako neznatnih severnih državicah zelo napredna. Po najnovejši statistiki ima Litva zdaj že 85486 radijskih naročnikov. Od tega števila odpade na jih del; verujte, da mi samo Vaša ustanova še daje volje za delo v tako težkih časih . ..« To je samo eno izmed številnih priznanj. Radio v prizadevanju za dvig glasbene izobrazbe med našim narodom stori izredno veliko. To mora priznati vsak, kdor to delo spremlja nepristransko in pravično. — Na nekatera druga vprašanja s tem v zvezi pa dobite odgovor in pojasnilo še v zadnji (44.) številki revije. 7. še glede revije. Največkrat ne moremo objavljati točnih programov drugih postaj, ker tudi mi dobimo samo označbe oziroma napovedi koncerta, ne pa podrobnega sporeda, če pa dobimo podroben spored, imamo navado, da vsaj za najbolj pomembne glasbene prireditve prinesemo obširnejši seznam. Včasih pa povsod prisluškujemo da vam povemo. kaj se godi doma in na tujem TELEVIZIJA okrožje Kovno 18.192, na okrožje Vil-no pa 13.108 naročnikov. Litvanski radio se med drugim zlasti odlikuje po svojih prosvetnih in kulturnih oddajah. REORGANIZACIJA FRANCOSKE RADIOFONIJE Francosko radiofonijo so že začeli temeljito preurejati. Francoski zastopniki v vojni komisiji, ki so se pogajali z Nemci, so dobili najprej privoljenje nemške vlade, da smejo uporabljati radijsko oddajno postajo Pariš Mondial, seveda pod strogim nemškim nadzorstvom. Pozneje so se pogajali tudi o reorganizaciji postaje Radio Pariš, zdaj pa pridejo na vrsto še vse ostale, tako da bo »zasedena« francoska radiofonija kmalu dobila nov obraz. KAKO JE V GRČIJI Prav te dni, ko je po napovedi vojne s strani Italije tudi Grčijo zajela vojna vihra, smo prejeli poročilo, da je število radijskih naročnikov v Grčiji — znano je, da je grška radiofonija ena najmlajših v Evropi — poraslo na 60.000. Grčija zdaj gradi tudi novo radijsko oddajno postajo, ki bo imela 70 kilovatov antenske energije. Mimo grede omenjamo, da se je grška radiofonija že v kratkem času svojega obstoja precej lepo razvila in so bile oddaje atenske radijske postaje marsikdaj zelo zanimive in v umetniškem pogledu na višini. ZANIMIVA ITALIJANSKA PRIREDITEV Italijanski radio je nedavno razpisal zanimivo anketo, rezultate ankete pa sta italijanski minister za narodno kulturo in italijanski državni inspek- zaradi pomanjkanja prostora tudi to mora odpasti. Vendar bomo skrbeli, da bomo vse pomembne koncertne prireditve tujih postaj dovolj poudarili in po možnosti tudi navedli posamezne točke sporeda. Glede jezikovnih tečajev in objave besedila v reviji tole: Nadaljevali bomo s poukom francoščine, če pa bo vodstvo postaje uvedlo še kak drugi jezikovni tečaj, bomo tudi za tega prinašali besedilo. če smo v tem odgovoru prezrli kakšno vpratšanje, o katerem bi želeli Vi obširnejšega pojasnila, nam sporočite in Vam bomo pojasnili drugič. Hvala Vam za dopis in Vas prosimo, da se še oglasite! tor za radiofonijo sporočila Duceju kar po radiu. V anketi je sodelovalo 911.386 italijanskih radijskih naročnikov, nanašala pa se je na njihove želje glede programa in splošne ureditve italijanske radiofonije. NOVICA IZ RUSIJE Konstrukcijski urad v znani sovjetski radijski industriji »Radist« v Leningradu je te dni prejel čisto svojevrstno sestavljen radijski sprejemnik, imenovan »R. P. K. — 10«, ki je sestavljen s posebnim ozirom na ruske razmere. Novi sovjetski sprejemnik »R. P. K. — 10« je sestavljen predvsem za sprejemanje radijskih oddajnih postaj Sovjetske unije, njegova posebna privlačnost pa je, da je nenavadno poceni in da si ga bodo lahko omislili -tudi revnejši sovjetski državljani. NOVA RADIJSKA ANTENA Na Japonskem so sestavili novo vrsto antene, ki se je v praksi izkazala kot dosti boljša od dosedanjih. To novo anteno, ki je visoka točno 100 metrov, izdelujejo zdaj kar v serijah. Poročilo, ki je prineslo to inovico z Japonskega, ne omenja, kakšne posebne lastnosti ima nova vrsta antene, kar pa je razumljivo, ker to vsaj za zdaj želi japonska radijska industrija ohraniti samo zase. POSEBEN TROPSKI SPREJEMNIK Radijski poslušalci v tropskih krajih, ki je zanje znano, da onemogočajo sprejem dolgih valov, so si že več let belili glavo, kako bi sestavili poseben radijski sprejemnik, ki bo v tropskih krajih omogočal vsaj nemoteno sprejemanje kratkih in srednjih valov. Po najnovejših poročilih se je skupini amaterjev zdaj posrečilo sestaviti takšen poseben »tropski sprejemnik«, ki omogoča nemoteno sprejemanje oddaj na valovih od 12 do 550 m. Dolgotrajni poizkusi so pa te radijske amaterje tudi novič prepričali, da dolgi valovi zaradi posebnih izpod-nebnih razmer v tropskih krajih sploh ne morejo priti do veljave. RADIO gi takrat, kadar so kapacitete in sa-moindukcije obeh nihajnih krogov postavljene tako, da medsebojno vplivajo drug na drugega. OSNOVNI POJMI IZ RADIOFONIJE S čem lahko primerjamo različna električna valovanja? Z različnimi glasovi zvoka. Visoki glasovi pomenijo kratke, nizki glasovi pa dolge valove. /\/\/\/V Kaj je lastno valovanje? Kakor vsako nihalo in vsaka napeta struna ali vsak zvon more razširjati samo določene nihaje, tako obstojajo tudi električni sistemi, katerim je lastno samo določeno nihanje. Nihaj, ki ga razširja nihajoči sistem, ki ga po sunku prepustimo samemu sebi, imenujemo »lastni nihaj«. Iz česa sestoji električni valovni sistem? Iz tuljave L in kondenzatorja C. Pri tem prevzema tuljava delo nihajočega telesa n. pr. nihajoče strune, in kondenzator vlogo elastične napetosti, n. pr. napetost violinske strune. K. AP/kC ITETA Kako računamo valovno dolžino električnega nihajnega kroga? Če sta znani ali merjeni obe veličini, induktiviteta tuljave L in kapaciteta kondenzatorja C, nam da enostavno izvajanje valovno dolžino nihajnega kroga "/-. Pri tem je n znana količina 3, 14, L in C pa morata biti izražen v svojih enotah. Iz te enačbe lahko računamo vse ostale vrednosti. Kaj je resonanca? Dva nihajoča sistema katerekoli vrste, ki sta med seboj popolnoma enaka, sta drug napram drugemu uglašena, torej sta medsebojno v resonanci. Primer: enaka nihala, glasovne vilice ali strune. Kaj je radijska »veza?« Pod tem izrazom ne razumemo le mehanične zveze med posameznimi deli temveč vsak sistem, po katerem moremo prenašati energijo od enega dela na drugega, oz. jo vzbujati. Ta- ko zvezo dosežemo n. pr., če z enim krogom vzbujamo nihanje drugega (resonanca). Primer: ene glasbene vilice povzročijo nihanje v drugih, ki so vglašene na isti zvok kot prve; pri tem primeru narašča veza v zračnem prostoru z bližanjem enih vilic k drugim. Na ta način druge vilice najbolj zanihajo, ko se obe najbolj približata. Kdaj sta dve električno nihajoči vrednosti v resonanci ? Kadar imata ista električna lastna nihanja in sta električno med seboj vezani. Enako lastno nihanje dveh Krogov imamo tudi, kadar je Li X Ci = lžxc2 t. j. produkt samoindukcije in kapacitete obeh krogov enak. S tem pa ni rečeno, da si morata biti sa-moindukcija ali kapaciteta obeh krogov enaki. Vezani so si nihajni kro- Kdaj izžareva električno vzbujen nihajni krog? Vsak električno vzbujen nihajni krog izžareva in to tem bolj, čim večje so dimenzije tuljave in kapacitete; največ izžareva, ko priklopimo visoko anteno. Kako se razširjajo valovi? Valovi se razširjajo od antene v vse smeri. Razširjajo se skozi vse tvarine, ki ne propuščajo električnega toka (izolatorji). Nasprotno pa se pri rudninah, ki vsebujejo kovino in v vseh kovinskih delih, odbijajo, reflektirajo ali pa jih absorbirajo. To se zgodi v železobetonski hiši, kjer je sprejem s sobno anteno nemogoč. Ako zadenejo valovi na svoji poti v sprejemno anteno, na katero je priklopljen nihajni krog, bo začel ta nihati, ako je uglašen na isto nihanje. ANTENA Kakšna antena je priporočljiva? Največji učinek sprejema ima visoka antena, zato jo postavljamo tam, kjer je dana možnost. Ima to prednost, da je sprejem motenj, povzročenih po električnih aparatih in vodih, najmanjši. Kaj je učinkovita antenska višina? Višina od zemeljske površine ni vedno merodajna, pač pa višina nad večjimi zemeljskimi objekti, ki delujejo kot zemlja. N. pr. za anteno, napeto preko hiše z železno konstrukcijo, je merodajna višina od strehe do antene. Iz tega je razvidno, da spreminjajo učinkovito antensko višino kovine, vlažni zrak in vlažni zidovi. Kakšno obliko imajo visoke antene? Kjer nam je na razpolago dovolj prostora, uporabljamo enojno anteno. Skupna dolžina antene, vključno z dovodi, se ravna po sprejemniku. Če računamo na visoko selektivnost in na majhen vpliv motenj, zadošča 20 m dolga antena. Pri aparatih z več kot tremi uglasilnimi krogi, se občutljivost sprejema ne izpremeni, če podaljšamo anteno. Najboljše se obnesejo celo kratke antene, ki so v pali-časti obliki postavljene visoko nad streho ter so zvezane s sprejemnikom potom oklopljene dovodne žice. Če imamo majhen aparat (recimo audion), potem je antena lahko dolga tudi do 50 m. Dovodna žica pri anteni je odvisna od kraja, kjer se ista nahaja, n. pr. v enem slučaju damo dovod pri izolatorjih (L antena), v drugem slučaju se pa odcepi dovod točno v sredini (T antena). Ali vplivajo visoke antene druga na drugo? Da. Medsebojni vpliv antene se opaža pri aparatu prvič s slabšim sprejemom, drugič z razglasitvijo postaje. Te motnje odstranimo, če povečamo razdaljo med obema antenama. Vzporedno ležeče antene vplivajo druga na drugo, če je razdalja manjša od 10 m. S čim odstranimo motnje, ki delujejo na dovod antene? Te motnje odstranimo, če zamenjamo navadno žico z oklopljeno dovodno žico. Ali lahko postavimo anteno tudi v sobi? Da. Sprejem pa vendar ni tako močan kot pri visoki anteni. Iz tega sledi, da aparate, ki niso dovolj občutljivi, ni priporočljivo uporabljati na to anteno. Kakšno obliko damo sobni anteni in kako jo napeljemo? Oblika se prilagodi prostoru. Najbolje je, da jo v celotni dolžini, kolikor je možno, peljemo naravnost in da je oddaljena najmanj 10 cm od zidu. Posebno pa moramo paziti, da ne teče žica preblizu električnih ali telefonskih napeljav. (Dalje prihodnjič.) Potem ko je premagal pesek, se je spoprijel z gorami; uprl se je vrhovom, ki plahutajo s snežnimi vijavicami, ni se bal niti grozečega izginjanja barv pred viharjem, postavljal se je po robu vrtincem, ki tako močno suvajo, da silijo letalca v borbo na nož, če ga zalotijo med dvema pečinama. Mermoz je sprejel to borbo, ne da bi sovražnika poznal in ne da bi vedel, če bo lahko živ izšel iz take borbe. Mermoz je pač »poskušal« za druge. Nekoč je malo preveč »poskusil« in se na vsem lepem ujel sredi Andov. V višini 4000 metrov je moral zasilno pristati na pe-činski plošči, ki je vseokrog poševno padala, in dva dolga dneva je s strojnikom vred poskušal, da bi zbežal, vendar ni mogel z mesta. Tedaj sta izigrala svojo zadnjo karto in potočila svoje letalo proti prepadu. Trdo je poskakovalo preko vegastih tal do prepada in nato strmoglavilo v globočino. Toda v tem padcu je na koncu koncev zado-bilo potrebno hitrost, da je spet prisluhnilo krmilu. Mermoz ga je ujel tik pred grebenom, usmeril navzgor in doživel, da se mu je motor ustavil že čez borih sedem minut, ker mu je iz hladilnikovih cevi, ki jih je uničil mraz, iztekla vsa voda, — toda takrat je že zagledal pod seboj čilsko ravnino kakor obljubljeno deželo. Naslednjega dne je spet odletel dalje. Ko je bila pot preko Andov dognana in se je tehnika letalskega prečkanja bila že dobro razvila, je Mermoz ta odsek prepustil svojemu tovarišu Guillaumetju ter začel raziskovati noč. Takrat so imela letališča še borno razsvetljavo. Na pristajališču so mu v temni noči postavili v vrsto tri kar-bidne svetilke, da je ob njihovi pičli svetlobi lahko pristal. Vse to je zmogel in tako uveljavil nočno progo. Ko je Mermoz ukrotil noč, se je spoprijel z oceanom. Po letu 1931. je pošta prvič v štirih dneh priletela iz Tou-lousea v Buenos Aires. Na povratku se mu je nad Atlantikom radi olja ustavil stroj in je moral pristati sredi divje nemirnega morja. Neka ladja je rešila njega, pošto in aparat. Tako je Mermoz premagal puščavo, gore, noč in morje. Več kakor enkrat je v njih doživel brodolom, toda vedno se je vrnil, da se je vedno znova dvignil v višave. Ko je po dvanajstih letih dela zopet nekoč poletel čez ocean, je javil na kratko, da se mu je ustavil zadnji desni motor. Potem ni prišla nobena vest več. Novica ni bila ravno vznemirljiva in vendar so začele po preteku desetih minut vse radijske postaje med Parizom in Buenos Airesom s tesnobno skrbjo iskati. V vsakdanjem življenju deset minut zamude sicer ne pomeni mnogo, v letalskem prometu pa dobi posledic poln smisel. V srcu tega nemega medčasja se namreč skriva neznana usoda. Nekaj se je zgodilo, vseeno ali je brezpomembno ali zlovešče. Usoda je izpregovorila in proti njeni razsodbi ni priziva. Železna roka je zvodila letalo v tih zaton na morju ali v uničenje. Sodba, je bila izrečena, čeprav jo čakajoči množici še skrivajo. Vsi smo doživeli, kako je upanje vedno bolj izginjalo in kako je molk rastel od ure do ure vedno bolj grozeče kakcr smrtna bolezen. Upali smo in upali, nato pa so ure prešle in je počasi postalo prepozno. Morali smo si priti na jasno, da. se naši tovariši ne bodo nikdar več povrnili, da počivajo v Južnem Atlantiku, čigar nebo so tolikokrat preorali. Mermoz je bil odšel, da tam za plodovi svojega dela leže k počitku, kakor se žanjec zlekne v senci snopov, ki jih je bil tako zvesto povezal. Če umre tovariš, se nam njegova smrt razodene kot dejanje, ki pripada bistvu našega poklica. V prvem trenutku nas njegova izguba zaboli skoraj manj kakor izguba koga drugega. Tovariša pač zato ni več med nami, ker so ga prestavili na njegovo zadnje letališče. Toda njegove nenavzočnosti še vedno ne občutimo tako hudo kakor pomanjkanj vsakdanjega kruha. Saj smo navajeni, da dolgo čakamo na srečanje. Kajti že tovariši ene same proge, postavim iz Pariza v čilski Santiago, so porazdeljeni v širnem svetu kakor stražarji, ki ne pridejo do medsebojnega razgovora. Nastopiti mora pač že naključje, da se na poletih tu ali tam združijo raztreseni udje velike poklicne družine. Takrat po dolgih letih nadaljujemo davno prekinjene razgovore in zopet načenjamo stare spomine. Za kratek večer posedimo za mizo v Casablanci, Dakarju ali v Buenos Airesu, potem pa gremo zopet dalje. Tako nam je svet prazen in bogat obenem. Lastniki smo mnogih skrivnih vrtov, ki jih je v njihovi skritosti le težko odkriti, ki nas pa naš poklic vedno znova in znova vodi vanje. Življenje nas često loči od tovarišev, celo zadržuje nam našo pogosto misel prav kje. Od sebe ne dajejo vesti in mi sami se jih komaj tu in tam spomnimo in vendar so nam zvesti. Kadar pa se naše poti križajo, nas pograbijo za ramena in nam svetlih oči stisnejo roke, mi znamo čakati.... Toda počasi se zavemo, da svetlega smeha enega izmed njih nikoli več ne bomo slišali, da nam je njegov skrivnostni vrt za vedno zaprt. Šele takrat začne naša prava žalost, bolečina, ki ni pretresljiva, pač pa grenka. Nič na svetu ne more nadomestiti izgubljenega tovariša. Starih tovarišev si ni mogoče umetno ustvariti. Nič ne odtehta zaklada tolikih skupnih spominov, skupnega doživljanja tolikih težkih ur, tolikih razprtij in sprav in srčnih ganotij. Takega prijateljstva pač ni mogoče nadomestiti. Kadar posadiš hrast, ne smeš upati, da boš kmalu ležal v njegovi senci. Tako je življenje. Nabirali smo si zakladov, dolga leta smo sadili, naenkrat pa pridejo časi, ko nam usoda razdere naše delo in ga opustoši. Eden za drugim nas zapustijo naši tovariši. In v našo žalost se tiho krade boleče spoznanje, da se staramo. t Veličina poklica obstaja morda predvsem v tem, da ljudi zbližujemo. Zato poznamo le eno pravo radost, druženje z ljudmi. To so nam Mermoz in drugi z zgledom pokazali. Kadar delamo iz same gmotne koristi, si gradimo ječo in se zapiramo vanjo. Denar je pena, zato ne more ustvariti nič, kar bi bilo vredno življenja. (Dalje prihodnjič.) Od tu m tam Svet v siiki m Besedi TUDI GRČIJO JE ZAJELA VOJNA VIHRA Naša slika (desno) kaže vsakdanji prizor z atenske ulice. Naša flika (levo) kaže gojence jugoslovanske trgovske mornarice v Atenah prt d starodavno Akropolo, ko so za križarjenja z našo šolsko ladjo »Vila Velebita« obiskali tuli Atene. Naša slika (desno) kaže grško prestolnico Atene, ki so po napovedi vojne, s strani Italije Grčiji v ospredju evropskega zanimanja. V ozadju mesta je Akropola. rum.. IZVLEČKI SPOREDOV DOMAČIH RADIJSKIH POSTAJ RESNA GLASBA LAHKA GLASBA OPERNA GLASBA DRAME IN ZV. IGRE ZANIMIVOSTI NEDELJA 10.30 Zgb.: Klavirski koncert B. Papandopula. -17.30 Lj : Pevski zbor »Grafika«. 19.30 Lj.: Slovenska gl. (RO.) 8.15 Lj.: šramel »Ljublj.« 10 Lj.: Radijski sal. ork. 12.45 Zgb.: šohaške in -sremske narodne pesmi in plesi. 13 Bgd.: Zab. konc. (RO). 20.45 Zgb.: Plesna glasba. 13.02 Lj.: Napevi iz Le-harjeve operete »Grof -Luksenburški«. 21.15 Lj.: Arije iz raznih oper poje gdč. K. šle-han. 19.50 Lj.: Ivan Pregelj: . Balade v prozi, branje 16.30 Lj.: Tudi kmečki fant naj telovadi. 20.30 Zgb.: B. Begovič bere iz svoje lirike. PONEDELJEK 17.15 Zgb.: K. tria Viher 20 30 Zgb.: K. Beograjske filharmonije. 20.30 Bgd.: Simf. k. Beograjske filharmonije. 20.45 Lj.: Ork. konc. (RO). 13 2 Lj.: Lahka gl. (RO). 18 05 Bgd.: Tamburaški k. 18.35 Bgd.: Narodne pesmi. 22.15 Lj.: kvart. pihal igra. 18 Lj.: Duševno zdravstvo 18.15 Zgb.: VI. Kušan bere iz svoje lirike. 18.40 Lj.: Mesečni slovstveni pregled. H g 0 H 13.50 Bgd.: Violinski konc. 17.15 Zgb.: K. skladb skladateljev »Ruske narodne šole«. 18. Lj.: K. tria Viher. 19.40 Bgd.: K. Radijskega komornega zbora. 20 Lj.: Simfonični k Beograjska filharmonije. 21.10 Bgd.: Klavirski konc. 13 Bgd.: Narodne pesmi. 1315 Lj.: Pisan k. (RO). 18.30 Bgd.: Havajska gl. 22.15 Lj.: Lahka gl. (RO). 14.15 Lj : Noči med ribiči na Jadranu. 16.30 Zgb.: Iz novejše hrvatske književnosti. 18.40 Lj.: Kaj vemo o gmoti. 19.50 L j : Gospodarski pregled. SREDA 12 Lj.: P. J. Čajkovskij: Koncert za gosli in ork 13 Bgd : Violinski konc. 17.15 Zgb.: Ork. k. (RO). 17.25 Bgd.: K. na flavti. 20 30 Zgb.: Violinski koncert g. Zl. Topolskega. 21 Zgb.: Orkester in sol. 13.02 Lj.: Lahka glasba. 14.20 Bgd.: Tamburaški -(RO). 17.55 Bgd.: Narodne pesmi. 20 Zgb.: Plesna glasba. 20 Lj.: W. A. Mozart: »Fi-garova svatba«. Prenos iz Narodnega gledališča v Ljubljani. 20 Bgd.: Prenos opere iz Nar. gled. v Beogradu 17.15 Bgd.: Naš šport. -18 Lj.: Obisk pri litografu. 18.20 Lj.: Delaj z nami. 18.30 Zgb.: Nove knjige in revije. ČETRTEK 12 Lj.: Slovenski skladatelji. 18.35 Bgd.: K pihalnega kvarteta. 20.30 Zgb.: K. hrvaških skladateljev. 20.45 Lj.: Simfonični konc 21 Bgd.: Zborov koncert. 13.02 Lj.: šramel »štirje - fantje«. 17.50 Bgd.: Lahka glasba. 18 Lj : Pisan spored (RO;. 20 Lj.: Cimermanov kvart. 20 Zgb.: Tamburaški konc. 22.15 Lj.: V oddih igra -(RO). 18.20 Bgd.: Umetnost antične Grčije. 18.40 Lj : Slovenščina za Slovence. 19.50 Lj.: Deset minut zabave. PETEK 17.15 Zgb.: K. na violonč. 20 Lj.: Konc. resne glasbe. 20.30 Zgb.: Orkestralni in solistični koncert. 20.45 Lj.: K. slovenske gl. (RO). 22 Bgd : Simf. konc. (RO). 13.02 Lj.: Lahka gl. RO. 14.20 Bgd.: Tamburaški -(RO). 18.30 Bgd.: Narodne pesmi. 22.15 Lj : Pisan drobiž. 22.15 Zgb.: K. lahke gl. 21.30 Zgb.: Tijardovič: -»Pierrot IIo«; odlomki iz operete. 11 Lj.: šolska oddaja. 16.30 Zgb.: Iz novejše kronike književnosti. 17.05 Bgd.: Jugoslavija na delu. 18 Lj.: žena in vprašanje miru. 18.15 Zgb.: Prosper Me-rimee (70 letnica). 18.40 Lj.: Francoščina. 19.50 Lj.: Fašistovska o-prema. SOBOTA 13.40 Bgd.: Skladbe Bo-rodini. in Mussorgskega 20 Zgb.: Grieg: »Peer Gynt«. 20.30 Zgb : Pevski koncert V. Heybalove. 12 Lj.: Vesela glasba. 13 Bgd.: Narodne pesmi. 18 Lj : Za delopust igra - (RO). 20.30 Lj.: Pisan večer. -20.40 Bgd.: Zabav. k. (RO). 21 Zgb : Plesna glasba. -22.15 Lj.; Za dober konec tedna (RO). ž 17 Lj.: Pavliha — zvesti služabnik, lutkovna igra. 12.01 Bgd.: Ukorakanje -srbske vojske v Novi -Sad 9. novembra 1918. - 18.40 Lj.: Kakšno bo vreme 20 Lj.: Zunanje - politični pregled. Ljubljana (Lj.) — Zagreb (Zgb) — Beograd (Bgd). TEDENS OD 3. DO 9. XI. POREDI LETO 194 0 fftedelju 3. uOMtnbia LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15: Šramel »Ljubljana«: Fučik: Florentinska koračnica. Waldteufel: Dolores, valček. Korošec: Za našo vasjo, venček. Rixner; Nagajivček, (violina solo). Popy: Baletna suita. Lanner: Snubači, valček. Blankenburg: K svetlobi, korač. 11.00: Po domače: Fantje na vasi, vmes plošče; Hafner: Jesen. Pregelj: Jutranja. Jaz pa pojdem u pvanino (koroška narodna). Dietrich; Bo že enkrat spet drugače. Slovo od gora, Hafner: Tudi jaz. Vinska. Na gori stoji lovec mlad. Lcrenz: Sem hodil za Savo. Domači humor. Prišel je sv. Martin. Bučar: Pesem od Martina Kebra. Hafner: Polžek. Lcchmann: Predi, predi. Treplaa. G. Jean Franci sodeluje pri koncertu v radiu 3. t. m. ob 13.2. Plotnikov: Iz mesta in vasi, ruski venček. Translateur: Kaj cvetke sanjajo, valčkova pesem. Pregelj: Pozdrav Rogaški Slatini, koračnica. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve; Vavken: Večni Oče, glej sirote. Premrl: Daritvena. Sattner: Srce sveto. Kimovec: Gospod nisem vreden. Sattner: Vir tolažbe. Haydn: Zahvalna. Premrl: Blagoslovna. 9.45: Verski govor (prior Valerijan Učak). 10.00: Radijski salonski orkester (vodi g. V. Novšak). Lindsay: Hiti počasi, koračnica. Strauss: Pesem, vino in dekle, valček. Gerve: Mamsell Nitouche, venček. Becce: Napolitanska serenada. Smetana: Polka iz op. Prodana nevesta. »Grof Luksemburški«. Pojo: ga. Sonja Ivančičeva, gg. Jean Franci in Drago Zupan, člani ljublj. opere, igra Radijski orkester, dirigira D. M. Šijanec. (Oddaja prekinjena od 14.30—16.30.) 16.30: Tudi kmečki fant naj telovadi (g. Jože Hvale). 17.00: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30: Pevski zbor »Grafika«: »Nebo žari«: Zirovnik: Slovenski fantje. Zirovnik: Spomladi vse se veseli. narodna: Oblaki so rudeči. narodna: Polje. Vogrič: Slovo. Mihelčič: Nebo žari. Mihelčič: Ti boš pa doma ostala. Mihelčič: Zbogom. Mihelčič: Pismo. Mihelčič: Atek je padel. Jereb: Pelin roža. Cerar: V hladni noči. Cerar: Spavajte v Bogu, junaki! Prelovec: O j, Doberdob! 18.15: Za veselje in zabavo (plošče): Damberger: Iz našega nahrbtnika (citre). Damberger:- V nebesih pa Ziehrer igra (šramel). Damberger: Tako je bilo. Kotscher: Veseli tovariši. Vejvoda: Češka polka. Ehrlich: Koračnica čistilcev (citre z ork.). Ehrlich; Koračnica kopačev (citre z orkestrom). Ga. Sonja IvančiS sodeluje pri koncertu v radiu 3. t. m. ob 13.02. Kaj ti pa fali ljubica (kor. nar.). Hafner: Pastirji poslušajo zvonove. Prijatelji zdaj vesel bodimo. Valček Ančka. Vacek: Vdova, polka. Mareš: V omami, polka. Puhringer: Ob Rabeljskem jezeru. Košat: Na Vrbskem jezeru. Chlumsky: Naša deca. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Napevi iz Leharjeve operete G. Drago Zupan sodeluje pri koncertu v radiu 3. t. m. ob 13.2. cert (Radio Beograd). 1440 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21 20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22 25 • v angleščini. 22-40 •. 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U P 16.69 m 15.240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7.30 O- •- O- 10-15 Gospodarsko predavanje. 10.30 Boris Papandopulo igra na klavirju lastne skladbe. 11 £ skladb H. Pettana. 11.30 Prenos bogoslužja. 12.30 • . 12 45 šohačke in sremske narodne pesmi in plesi. 1315 Pregled tedenskih dogodkov. 13-30 Ruske pesmi in romance. 14 Reportaža!. 14.15 O- 16-30 Pisan spored (O)- 17-30 Otroška ura. 18.30 Katedralis: Radioportreti iz galerije »Stari Zagreb«. 19.05 Šport. 19.25 Šport. 19 25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Bosanske sevdalinke. 20.30 B. Bego-vič bere iz svoje lirike. 20.45 Plesna gl. 21.15 Zborov 4. 21.45 šport. 22 Napovedi. •- O- BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7.05 Lahka glasba. 7.50 8 Mladinska oddaja. 8 20 Nmeška oddaja. 8-50 Verski govor. 9.05 Prenos bogoslužja. 10 Protest, bogoslužje. 11 Književna oddaja. 11.30 Prenos iz Lipskega. 1205 O. 12 20 Operni in operetni napevi. 15.30 Kme-tajska ura. 13-50 O- Predavanje. Q. 15 Oddaja Hlinkove šole. 17 Slovaške narodne pesmi. 17.45 Nemška oddaja. 18 45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.10 Pregled zunanje politike. 19.25 Slovaške pe-mi. 20 Oddaja za izseljence. 21 O- 21.40 šport. 21-45 •. BRNO 922-325.4 32 kw 6.45 do 8 Praga. 8.40 Verski govor. 8.55 Prenos bogoslužja. 12-30 4 RO. 15-50 Mladinska ura. 1610 •. 17-50 Tambura-ški koncert. 18-15 Predavanje o V. Stos-su. 18 Nemška oddaja. 19 Praga.a 19 25 Zabavni nedeljski spored. 2020 B. Po-Iach: »Kraliček«, zvočna igra. 20 35 Pisan spored. 21 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.45 Oče naš. 6 Koledar. 6.05 O- 6 20 • . 6.30 Lahka glasba. RO. 7 Delavske" ura. 7-15 Narodne pesmi. 7-40 Brno. 7.55 Nedeljski evangelij. 8 Prenos bogoslužja. 8.50 O- 9 Prenos bogoslužja čeških bratov. 10-10 Pisan pevski in orkestralni koncert. 11.10 1130 Brno. 1230 Pevski in orkestralni $.13 Prenos. 14-15 O- 14-20 Pisan spored. 14-50 Mladinska ura. 15-10 Pojte z nami. 15.40 J. K. Tyl: »Trdoglava žena«, glasbena igra. 16 50 Predavanje. 17.10 Salonski orkester. 18 • . 19.15 O- 18-20 Zvonjenje. 18.25 Brno. (Zabavni koncert). 19-20 Predavanje. 19 35 W. A. Mozart: Serenada v Es-duru. 20 Napovedi. •. cert. 11.40 Predavanje. 11.55 Narodna glasba. 12 30 •. 12 50 Lahka glasba. 13.25 4 lahke in plesne glasbe. 16 Kmetijska oddaja. 17 Otroška ura. 18 Lahke in plesna glasba. 19 Oddaja za Dobrudžo. 19.30 19 50 Lahka glasba. 20 Pevski 4- 20-30 Operetna glasba. 21 Z: ples. 21.45 © 21.55 Plesna glasba. * ANGLIJA I. 7 Napovedi. 7.10 4- 8 Napovedi. 8.10 4. 9.25 Prenos bogoslužja. 10.15 Predavanje. Solistični 4. 11 4. Zabavni spored. Zvočna slika. 13 Napovedi. •. 13.10 4. Predavanje. Pisan drobiž. 14.30 Orkestralni 4. 16-15 4. Zvočna igra. 17.15 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Zvočna igra. Solisti. 18 45 4- 19.30 Solisti. 19.55 Večernice. 20 40 Predavanje in 4-21 Napovedi. •. 21.15 4• Zvočna igra. Variete, oz. prenos. 22.55 Lahka in zabavna glasba. 24 Napovedi. •. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.55 O- 7 •. 7.10 Pojmo domovini. 9 Jutranji koncert. 9 20 Schubertove pesmi. 9.35 Komorni 4. 9 50 Zvonjenje. 10 Protest, bogoslužje. 10.35 Iz češkega glasbenega bogastva. 11.05 Branje. 11.30 4. 11-45 Vrsta švicarskih časnikarjev. 1205 4 zabavne glasbe. 12 30 12.40 Dijaki pojo. 13 Pesem ljubezni domovini. 13.20 Bern. 14 Kako pridem do uspeha iz lastne moči. 1410 Zabavni koncert. 14.30 Predavanje. 14-45 Mandolinski 4. 15.05 Gozd v novembru. 15.35 Mladinska ura. 16 Orgelski koncert. 16 30 Čelo - sonate švicarskih skladateljev. 17 Našim vojakom. 18.05 O- 18-40 Rog in klavir. 19 •. 1910 Šport. 19.15 Koncert zabavne glasbe. 19 55 Zvočne slike. 20 25 Ples-nsi glasba. 20.55 4 in predavanje. 21 • - BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8-45 •. 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 Madžarske pesmi. 13.05 Predavanje: 13.45 14 O- 15 Kmetijska ura. 15-45 Kvintet. 16-30 Predavanje. 17 17-15 Oddaja za vojake. 18 Predavanje. 1835 Klavirski koncert (Rubinstein, Chopin, Liszt). 19 1920 Šport. 19.30 Operetni odlomki. 20 Predavanje. 2040 •. BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kvv 11 Lahka glasba. 12.05 Mladinska ura. 15 05 O- 18 nato prenos iz Opere. 20 • v nemščini, ital., angl. in franc. HoRBY 265-1131 100 kw Horby 1131 kc 265,3 m 100 kw Goteborg 941 kc 318,8 m 10 kw Motala 216 kc 1389 m 150 kw Stockholm 704 kc 426,1 m 55 kw 9.40 Predavanje. 10 O- H Prenos bogoslužja. 12.40 •. Napovedi. 15 Reportaža. 16.30 Angleščina. 17.05 Otroška ura. 17.30 Lirično-glasbeni spored. 18 Večernice. 19 •. 19.30 Deanna Durbin poje (O)- 20 Zvočna igra. 21.10 4 lahke glasbe. 22 Napovedi. ITALIJANSKE POSTAJE Grasser: Koroški zvoki (gosli, flavta, harfa). Drasser: Štajerski napevi (isti). Rosas; Po valovih, valček. Ivanovici: Donavski valovi, valček (ork.). Miickenberger: Metka in dedek (fagot in oboa). Kling: Slon in komar (fagot in pi-kolo). Bizet: Koračnica iz op. Carmen (voj. godba). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.30: Slovenska ura: Radijslsi orkester: Bučar: Romanski prizor iz spevo igre »Na trški gori«. Lajovic: Sanjarija, za godalni orkester. Škerjanc: Nocturne. Lipovšek: Večer. arr. Komel: Obisk pri Vodopivcu, fantazija. Vidošič: Planinski raj, fantazija. Šantel: Strunam, fantazija, vmes Ivan Pregelj: Balade v prozi, branje. 21.15: Pevski koncert gdč. Karle Šle-han, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek : Matz: 3 dekliške. Zaje: Moja dika. Petan: Vrabec. Uspavanka. Gotovac: 2 arije iz op. »Ero s ono- ga svijeta«. Baranovič; Narodna. Caldara: Zadovoljno srce. Hasse: Srečna si. Pergolesi: Arija iz op. »Olimpiada«. Gluck: Vrni se. Bach Cristian: Ni res. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V modernem ritmu (plošče): Bund: Nocoj bomo plesali, španska koračnica. Ritter: Rdeče rože, tango. Rixner: Vizija. Helgar: Kairo, fox. Stillmann: Taboo, fox. Marceau: Valček virtuozov. Marceau: Adriana. Kletsch: Gosli sanjajo, poč. fox. Steimel: E. Kotscher igra paso do-ble, venček. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6-15 Budnica. O- 6.45 •. 6.55 Narodni izreki. 7-05 O- 7-25 Zdravstveni nasveti. 7.30 O- 7.45 •- 9-30 Prenos bogoslužja. 11 Narodne pesmi. 12 Zvonjenje, nato 4 zabavne glasbe (O)- 12-30 Narodne pesmi. 13 Zabavni koncert RO. 13.30 Napov. •. 13-40 Gounod: »Faust« (I.-in II. dejj. 14-40 15-45 Pouk v koranu. 15-55 Predavanje o čebelarstvu. 16.15 Pisan koncert. 18.15 Plesna glasba (Q)- 1910 •. 19-25 Nacionalna ura. 2040 Koncert orkestra kraljeve garde. 21.40 Napovedi. •. 22 Sprehod po Beogradu. 22.40 •. 22-50 Plesna glasba (O). BEOGRAD n. 6-45 ». Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Kon- SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.10 4 lahke glasbe. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7-15 Lahka glasbai. S Prenos bogoslužja. 10.30 Kon- Spored I. Rim 713 kc 420,8 m 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kw Turin I. 1140 kc 263,2 m 10kw Genova 1140 kc 236,2 m 10 kw Trst 1140 kc 263,2 m 10 kw 7 Napovedi. Q. 9. 7.30 4 8-55 Kmetijska "ura. 10 Prenos bogoslužja iz bazilike sv. Anunciate v Firencah. 11 Verski govor. 11 25 4 sodobne glasbe. 12 Napovedi. • . 12.15 4. 13 •. ZHbavna glasba. 13.15 Predavanje. 15.30 Predavanje. 16.15 Oddaja za vojsko. 18.10 Predavanje. 19.30 Šport. 19 Napovedi. •. Predavanje. 19.30 Fr. Cilea: »L' Arlesiana« - lirična drama v 3 dej. 21.45 Spored II. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kw Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kw Milan II. 1357 kc 221,1 m 51w Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kw A neon a 1357 kc 221,1 m 1 kw 7 Napovedi. 8 55 Kmetijska ura. 10 Prenos bogoslužja iz cerkve sv. Anunzia-te v Firencah. 11.15 Operna glasba. 11.40 Orkestralni 4. 12 Napovedi. •. 12.15 Orkestralni 4. 13 •. Zabavna glasba. 13.10 Pisan 4- 13 35 Enodejanka. 14 Predavanje. 14.20 Operetna glasba. 14.40 Klavirski koncert B. Ducati. 15 30 Italija I. 19 Napov. •. 19 30 A. Fr. Grazzini: »L'arzi-gogolo« - tridejanka. 21 Lahka glasba. 21.45 •. KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 8 Telovadba. 8.35 O- 10 Prenos bogoslužja. 11.25 4 na flavti. 12 Pisan 4. 12 30 • . 14 Prenos bogoslužja. 15 25 Narodni 4- 17.20 4 lahke glasbe. 17.20 O- 18-20 Zvočna slika. 19.05 Orkestralni in solistični 4. 20.05 Pisan spored. 20.45 •. NEMŠKE POSTAJE Skupna oddaja vseh postaj: 7 •. 12.30 14 •. 17 Poročila. 1830 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20 • ■ 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 •. 24 •. BERLIN 356.7-841 100 kw 8 Orgelski 4. 8.30 Domača glasba. 9 Pisan spored. BRESLAU 315.8-950 100 kw 11.30 Oddaja za šlezijo. HAMBURG 331.9-904 100 kw 10.10 Pozdrav iz Pomorjanske. 10 40 Glasba. KoNINGSBERG 291-1031 100 kw 6.50 9. 8 Telovadba. 10 Prenos. 15.30 Pisan spored. 16 4- 17 Književni teden. 17.25 4. 17.50 Predavanje. 18 A. Dvorak: Godalni kvartet v F-duru. 18.25 Predavanje. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7-15 •. O- 8 50 Za bolnike. 9 Prenos bogoslužja. 9.55 Zvonjenje. 10 Protestantsko bogoslužje. 11.15 Orkestralni koncert RO (Gluck, Haydn, Schu-14.15 Mladinska oddaja. 14 55 Variete. bert). 12 O- 12-45 •- 14 Predavsnje. 15-40 športna reportaža. 16.5 Plesna gl. 17.10 Predavanje. 17-30 Našim vojakom. 18.30 Verski govor. 18 45 J. S. Bach: Koral. 1850 Zborov 4. 19.15 •. 1935 Šport. 19 45 19-55 Koncert glasbe se- vernih narodov. 20.15 Razgovor. 20 30 Pis. spored. 21-10 Operni spored. 21-45 ® TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 ® 7.15 O- 7.30 Opeini odlomki. 7.48 Vesela glasba. 8 8.35 Prenos bogoslužja. 9 15 Opeini orkester. 9.30 Harmonika. 9.46 Filmska glasba. 10 Orgelski 10 15 Operetni napevi. 10 30 Pirrn 4. 11 Valčki. 11.15 Pisan 4. 11.30 Baletna glasba. 11.40 Orgelski 4. 11.50 Prenos bogo- služja. 12 Ciganski orkester. 12.30 • 12.45 Operne arije. 13 05 Za oddih. 13.30 Plesna glasba. 13.45 Operetni odlomki. 14 Protestantsko bogoslužje. 16 Valčki. 16.15 O- 16-30 Napevi. 16.46 Solisti. 17 Harmonika. 17.15 Gounod: »Faust« (V. dej.). 17-45 Doimča glasba. 18 Lahka glasba. 18-15 Zvočna slika. 18.30 Kino-orgle. 18 45 Salonski orkester. 19 O. 19 15 Opereta. rP&mdeLj*k 4. homtuhta LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Solistične lahke točke (plošče): Wiedoeft: Sax-o-phum (saksofon). Wiedoeft: La cinquantaine (isti). Borovski: Mazur (mandolina). Steele: Kaplje dežja (banjo). Lohmann: Polka (pozavna). Kletsch: Tip-top (harmonika). Kunz: Venček šlagerjev (klavir). Gomez: Tu recuerdo (kitara). Gomez: Conchilla (kitara). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Weber: Abu Hasan, uvertura. Kriiger - Hauschmann: Ljubavna pisma, graciozni valček. Bizet: Fantazija iz op. Carmen. Grieg: Ljubim te, pesem. Pichelmann: Bodi moja, valčkova pesem. Geiger: Lepe bi bile sanje nocoj, tango. Gregorc: Snegulčica in škratje, karakt. Joh. Strauss: Valček po motivih opte. Noč v Benetkah. 14.00: Poročila. 18.00: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). 18.20: Citraši igrajo (plošče): Freundorfer: Prešerna koračnica. Freundorfer: Po višinah, kmečki valček. Freundorfer; račnica. Freundorfer: Čez gore in doline ko- Veselje v gorah, kmečki valček. Loffelmayer: Monakovski otroci. Damberger: Pozdravi iz Štajerske. 18.40: Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). 20.00: Večer vesele pesmi. Poje g. Ado Darian, igra Radijski orkester, dirigira D. M. Šijanec: Joh. Strauss: Uvertura iz operete »Baron-cigan«. Lehar: Draga, veruj mi, pesem iz opte. »Lep je ta svet«. Lehar: Oj dekle, moje dekle — pe- sem iz opte. »Friderika«. Elgar: Jutranja pesem. Litkievvicz: Metuljčki v soncu, valčkov intermezzo. Hildach: Pomlad, pesem. Zeller: Polka v motivih iz operete »Tičar«. Lehar: Modri mazur, fantazija operete. Joh. Strauss: Pesem iz opte. »Ci-gan-baron«. Lehar: Potpuri iz opte. »Dežela smehljaja«. Lehar: Tvoje je to srce, iz »Dežela smehljaja«. Lehar: Pesem o Volgi iz operete »Carjevič«. 21.30: Razni plesni orkestri (plošče): Hellmann: Vse gre mimo, fox. Richartz: Zvoki kastanjet. Bortz: Mala Carmen, koračnica. Cole Porter: Začetek plesa. Llossas: Večno sonce, tango. Mohr: S tangom se vedno začne. Fenyes: Hvala, prijatelj, valček. Buday: Mogoče nisem ljubil še. Kirchstein: Baby. Poseben oddelek za linolej ženskega in moškega blaga priporoča velemanufaktura Mf. me ma Mestni trg 10 Hantschel: Enkrat nekaj biti. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15; Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot): Gregorc: Rimske Toplice, koračnica. Uršula: Srčne želje, valček. Strobel: Šaljiva predigra. Loparnik: Gorska pošta, polka. Kriiger: Vesela serenada. Kriiger: Veseli venček. Uršel: Veseli bratci, polka. Gregorc: Trmoglavček, valček. Dolinar: Pesem gozda. Učakar: Slovenska koračnica. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6-04 4. 6 36 Narodni izreki. 6.45 •■ 6 50 Zdravstveni nasveti. 6-55 4-7.45 •. 11.30 Objave. 11.50 • o vodnem stanju. 11.59 Napov. 12 Zvonjenje, nato pesmi iz starih dni. 12.45 O- 13.30 Napovedi. • . 13.50 Pevski 4 g. A. Trifuno-vičai. 14.20 Narodni RO. 14.40 17.05 Ženska ura. 17.31 Zborov 18.01 Tamburaški RO. 18.20 Zdravstveno predavanje. 18 35 Narodne pesmi. 19.10 •. 19-25 Nacionalna uri. 19.40 M. Dimitrijevič: »Sestre Leke Kapetana«. 20.30 Simfonični koncert Beograjske filharmonije (Prenos iz Zagreba). 21.40 Napovedi. •. 22.40 22 50 O- BEOGRAD n. 6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled.. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13 30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14 40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 2020 Oddaja, v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 2050 Oddaja v madžarščini. 21 05 Oddaja v nemščini. 21 20 Koncert. 21.40 •. 21 55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22-25 • v angleščini. 22.40 •. 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16 69 m 15.240 kc). 03 00 Oddaja za Severno Ameriko (YTJG 19.69 m 15 240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 3.30 O- Objave. •. O- 12 Zvonjenje. 12-30 Objave. Poročila. 13 Pisan koncert (Plošče). 13-55 •. Napovedi. Objave. 17 •- 17-15 Koncert tria Viher. 17-45 Sremske narodne pesmi. 1815 VI. Ku-šan bere iz svoje lirike. 18 30 Glasbeno predavanje. 19-05 •■ 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Angleščina. 20 Pesmi severnih narodov poje Dj. Halfer - Leppee. 20-30 Koncert Beograjske filharmonije. V odmorih • . BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Spev. Branje iz evangelija. Koledar. 6.40 Lahka gl. 7 •. 715 4 zabav. gl. 9 O- 9-10 šolska ura. 9-35 Lahka glasba. 10 Mladinska ura. 10-30 O- H 05 O-12.05 Opoldanski 4. 12.30 12.50 Predavanje. 13 4- 15-40 Mladinski 4. 16 • 16.20 Mandolinski koncert. 17 Otroška ura. 17.10 Kulturne zanimivosti. 17-30 • v madžarščini. 17.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Zanimivosti. 19.40 Narodne pesmi. 20 Zvočna igra. 21 30 Pesmi. 21-45 •- BRNO 922-325.4 32 kw 6-45 do 8 Praga. 9.15 Praga. 10.45 ženska ura. 11 Praga. 12 10 Praga. 12.30 M. Ostrava. 13.45 O- 14 Praga. 15-50 Praga. 16-30 R. Kubeš: Kadar zopet veter zabuči. Lirična slika. 17 Praga. 17 30 Iz novejše nemške književnosti. 17-45 Narodne pesmi. 18 Delavska ura. 18 30 Nemška oddaja. 19 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telovadba. 530 Lahka glasba. 6.45 •• 6 Koledar. 6.45 Pisan 4. 8.15 O- 10 •■ 9-10 šolska oddaja. 9-35 O- 9-45 ženska ura. 10 Pisan 4. 10 30 Narodne pesmi. 11.15 •. 1130 M. Ostrava. 12.30 Gospodarska ura. 12.45 O- 13 Prenos. 13-45 Pisan spored. 14-50 •. 15 Koncert operne glasbe. Sodelujejo člani opere Nar. gledališča v Pragi in RO. 15-30 Češka knjiga. 16 V. Novak: Godalni kvartet v G-duru, op. 22. 16-30 Predavanje. 16.40 Novi umetniki se predstavljajo. 17 Delavska ura. 1710 Pisan spored. 18 18.35 Morava poje (zbor, solisti in RO). 19 Fr. Schiller: »VVallen-steinov tabor«. 20 SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 četrt ure telovadbe. 6.20 6 30 Pisan 4. 6.55 Koledar. 7 O- H 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold. 4. 12-15 • - 12-35 4. 12.50 Lahka in plesna glasba. 17.30 4 lahke glasbe. 18 Narodna glasba. 18.30 Predavanje. 18.45 Instrumentalni 4. 19 Oddaja za Dobrudžo. 19.30 •. 19-50 Lahka glasba. 20 Simfonični koncert. 21 Zborov koncert. 21.35 Lahka in plesna glasba. 21.45 •. 22 Plesna glasba. *■ ANGLIJA I. 10.15 Napovedi in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4• Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 • 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solisti 18-30 4- 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba, 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 640 Telovadba. 7 Poročila. 7.10 Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švi-1240 O- 16 30 ženska ura. 17 Koncert komorne glasbe. 18 Otroška ura. 18 30 Lahka glasba. 19 •. 19-10 4- 19 30 Stari italijanski spevi. 19.50 James Watt. Predavanje. 20-20 $ na dveh klavirjih. 20 50 Oddaja za izseljence. 21 45 BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 1210 4 RO. 1240 •. 13 30 4 RO. 13 40 • . 15 20 Ciganski orkester. 16.15 šolska ura. 17 • v slov. 17-15 Plesna gl. (Q)- 17-55 Predavanje. 18-15 Madžarske pesmi. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Koncert na violončelu. 1940 Zvočna igra. 20 40 BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw 18 •. 18-30 Predavanje. 19 O- 19-30 Predavanje. 20 • v nemščini, ital., angleščini in franc. 20 25 Lahka glasba. HoRBY 265-1131 100 kw Horby 1131 kc 265,3 m 100 kvv Goteborg 941 kc 318,8 m 10 kw Motala 216 kc 1389 m 150 kw Stockliolm 704 kc 426,1 m 55 kw 12.05 O- 12.30 •. 13 šolska ura. 13 30 4 lahke glasbe. 14.30 Recitacije. 17-05 Domači napevi. 17.25 Gospodarsko predavanje. 17.45 O- 18-45 Predavanje. 19 • . 19 30 Kabaret. 2015 Predavanje. 20.45 Simfonični koncert švedske glasbe. 21.40 Predavanje. 22 •. ITALIJANSKE POSTAJE Spored I. Rim 713 kc 420,8 m 120 kvv Firence 610 kc 491,8 m 20 kvv Turin I. 1140kc 263,2 m 10 kvv Genova 1140 kc. 236,2 m 10 kvv Trst 1140 kc 263,2 m 10 kvv 6.30 •- 7 Napovedi. •. Plošče. 7.15 • -11 iSmfonična glasba. 11.30 4. 12 Napovedi. • . 12.15 Orkestralni 4. 13.45 •. 14 Predavanje. 15 40 Zvočna slika. 16 Napovedi. • . 16.15 Oddaja za vojsko. 18 •■ 18-30 Kmetijska ura. 18.40 Zabavna gl. 19 Napovedi. •. 19.30 Simfonični koncert. Vivaldi, Mangiagalli, Mairtueoi, Ma-sett, Respighi, Zandonin. 20-35 Enodejan-ka. 2110 Zborov 4. 21.45 •. Spored II. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kw Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kw Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kvv 6.30 do 7.30 isto kot Italija I. 11 Lah-ha glasba. 12 Oddaja; za izseljence. 12.15 Simfonična glasba. 13-45 •- 14 Lahka glasba. 14.30 4 zabavne glasbe. 15.40 do 19 glej Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 G. Pettinato: »aFntazija«. 2015 Pisan 4-2110 •- 21-20 Zabavna glasba. 21.45 •. KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 7 Telovadba. 8.30 Jutranje bogoslužje. 16.45 Konc. lahke glasbe. 12.30 Poročila. 13 30 Predavanje. 14.30 Lahka glasba. 15.25 švedske pesmi. 17 &■ 17.30 •. 17.45 O- 18 Predavanje. 18-40 Predavanje. 19 Pevski 4. 19 50 Simfonični koncert RO. 20.45 NEMŠKE POSTAJE Skupna oddaja vseh postaj: 7 •. 12.30 14 •. 17 Poročila. 1830 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20 • ■ 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 •. 24 •. BERLIN 356.7-841 100 kw 5 O- 6 Telovadba. BRESLAU 315.8-950 100 kw 11.30 Novi filmi. KoNINGSBERG 291-1031 100 kw 8 Med mestom in deželo. 11 Prenos. 11 30 4 komorne glasbe. 12.10 Predavanje. 13.15 Knjiga in vojna. 18 šport. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.50 Kmetijska ura. 8-20 Za gospodinje. 11.40 Otroška ura. SOTTENS 443.1-677 100 kw "7 O- 7.10 •. O- 11 Skupna' oddaja vseh :.švic. postaj. 12 30 O- 12-45 •. 12.55 Pis. #. 17 Beromunster. 18-05 Predavanje. 18-20 O. 1830 Predavanje. 18-50 O- 19 Harmonika. 19.15 19.25 Pisan drobiž. 20 t Glasbeno-književna oddaja. 20.30 Književno predavanje. 20 50 Oddaja za izseljence. 21.45 •. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00:; Jutranji pozdrav. 7.05>. Napovedi, poročila. 7-j^: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00; Nekaj poljskih (plošče): Škibinski: Veslarska pesem, ma-zurka. Bjelski: Inszego Macieju, oberek. Moniuszko: Bajka, uvertura (orkester varšavske opere). Kotakovski: Varšava, koračnica (vojaška godba). Rzewuski: Celunia, polka (orkester harmonik). Lidzki Sledzinski; Venček legionar-ških pesmi (voj. godba). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Glinka: Uvertura k op. »Življenje za carja«. Borschel; Straussiana, suita za klavir solo in orkester. arr. Urbach: Iz Flotovvih skladb, fantazija. Porret: Amerikanska suita: Zajček — Dekle iz predmestja — Ob poti — Jesenski veter — Simfonični jazz. Vodopivec: Koncertna polka. 14.00; Poročila. 14.15: Šolska ura: Noči med ribiči na Jadranu — razgovor (vodi g. Rafael Bačar) do 15. 18.00: Trio Viher: Boccherini, op. 9: Trio B- dur. Boccherini, op. 9: Trio G- dur. M. Logar: Trio giocoso za 2 violini in violoncello. 18.40: Kaj vemo o gmoti (g. prof. Miroslav Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Gospodarski pregled (g. D. Potočnik). 20.00: Rezervirano za prenos. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lahka glasba (Radijski orkester) : Rathke: Veseli postil joni, karakt. Waldteufel: Jesenski spevi, valček. Leopold: Venček čeških narodnih napitnic. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 •. 7.15 Harmonika. 7.30 Napevi. 7.50 Solisti. 8 •. 8.15 Pisan dirobiž. 840 Operetne arije. 12 Lahka glasba. 12.30 12.45 Kino-orgle. 12.50 O- 13-05 Zvočna slika. 13.35 •. 13 40 Lahka glasba. 14 Operne arije. 16 Simfonični orkester. 16.15 O- 16-30 Plesna glasba. 16.46 4 zabavne glasbe. 17.15 Operetni odlomki. 17.30 Operna glasba. 18 Straussovi valčki. 18.15 Zvočna igra. 18.30 Kino-orgle. 18 46 Operni orkester. 19 •. 19-20 Zvočna igra. 19-50 iSmfonični orkester. Noack: Pravljični balet. Jaki: V medenih tednih, valček. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6.04 4>. 6 36 Narodni izreki. 6 45 •. 6.50 Zdravstveni nasveti. 6 55 . 13.45 ®. 14 40 Predavanje. 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. • . 16.15 Oddaja za vojake. 18 ®. 18-30 Predavanje. 18.40 O- 19 Napovedi. ®. 19.30 Bistolfi-Respighi: »Speča lepotica v gaju«. 21 Orkestralni 4. 21.10 • Spored II. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kvv Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Antona 1357 kc 221.1 m 1 kvv 6.30 do 7.30 isto kot Italija I. 11 Operna glasba. 11.20 Orkestralni 4. 12 Napovedi. 4. 13 ®. 13.15 Predavanje. 13.25 Koncert violončelista G. Martorana. 13.45 ®. 14 do 15 4 vojaške godbe. 15.30 do 19 glej Italija I. 19 Napovedi. ©. 19.30 Orkestralni 4. 20-15 Pisan koncert. 20-50 21 Predavanje. 21-25 Zabavna glasba. 21.45 ®. KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 7 Telovadba. 8.30 Jutranje bogoslužje. 16.45 Konc. lahke glasbe. 12.30 Poročila. 13-50 Brahmsove pesmi. 14-10 Branje. 14.30 4 RO. 15 20 Chopinov 4. 17 Predavanje. 17.30 ®. 17.45 Harmonika. 18 Predavanje. 18.50 Veseloigra. 19 35 Melodrama. 20.45 ®- NEMŠKE POSTAJE Skupna oddaja vseh postaj: 7 ®. 12.30 9. 14 17 Poročila. 18.30 Pomembnejši dogodki. 19 ® z bojišč. 20 ®. 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 ®. 24 ®. BERLIN 356.7-841 100 kvv 5.30 «. 5.40 O- 8 O- 10 Vesela ura za matere in otroke. BRESLAU 315.8-950 100 kw 9.30 Koncertno in gledališko življenje v vojni. 9 45 Nove knjige. 9-55 0 10 Na- LJUBLJANA 569-527 5.6 kvv 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05; Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Peter Iijič Cajkovskij; Koncert za gosli in orkester, op. 35 (plošče): (Bronislav Huberman in veliki simf. orkester.) 12.30; Poročila, objave. Gdč. Ksenija Kušejeva poje v Mozartovi »Figarovi svatbi«. Opero boste slišali v prenosu po radiu 6. nov. ob 20. šim otrokom. 10-20 Vesele otroške pesmi. 11.30 Dvig Japonske do velesile. KONIGSBERG 291-1031 100 kvv 6.50 ® 8 Telovadba. 8.20 Gospodinjska ura. U Prenos. 14.30 Otroška ura. 16 Piss.n 4. 17.45 Predavanje. HAMBURG 331.9-904 100 kvv 6 50 Kmetijska ura. SOTTENS 443.1-677 100 kvv 7 O- 7-10 ® - O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12 30 O- 12-45®. 12.55 Pis. 4. 17 Ztirich. 18-05 Predavanje. 18.15 Klavirski 4. 18.35 Delo in domovina. 18.45 O- 18.55 življenje v nemški Švici. 19.05 O- 19-15 ®. 19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Veseloigra. 21.45 ® TOULOUSE 386.6-776 120 kvv 7 ®. 7.15 Lshka glasba. 7.30 Operetne arije. 7.50 iSmfoničnio rkester. 8 ®. 8 40 Napevi. 8.50 Orkester harmonik. 12 Lahka glasba. 12.10 Odlomek iz Leoncavalo-vega »Baiazza«. 12.30 12 50 Q. 13 05 Zvočna igra. 13.35 9. 13.40 Operetna gl. 14 Balet. 16 Pisari 4. 17.15 Filmska glasba. 17-30 Harmonika. 17.46 Operne arije. 18 Valčki. 18.15 Festival »Louis Ganne«. 18 45 Instrumentalni 4. 19 e. 19.15 Pesmi. 19.45 Lahka glasba. 13.00: Napovedi. 13.02: Vse od kraja (plošče); Novak: Flamendr polka. Jankovec; Če me dekle noče, polka. Jiiger: Slavnostna koračnica (klavir). Hotovy: Ančka, polka. Kumok Sedlar: Fanoušek, polka. Joh. Strauss: Perzijska koračnica. Jungherr: Ob bregu, polka. Borodin; Polovska koračnica. Smetana: Našim dekletom, po'ka. Krička: Kukavica, polka. Stelibski: Bili smo in bomo, koračnica. Lohmann: Kmečka polka. Deprince: Veseli tiček, polka 14.00; Poročila. 18.00; a) Obisk pri litografu (reportaža). b) Delaj z nami (g. Miroslav Zor). 18.40: Naloge Delavske zbornice (gospod Jože Langus). 19.00; Napovedi, poročila. 19.25; Nacionalna ura. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanske opere: V I. odmoru: Glasbeno predava nje (g. ravn- V. Ukmar). VII. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kvv 6 Budnica. 6.04 4• 6-36 Narodni izreki. 6.45 ®. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4. 7.45 ®. 11.30 Objave. 11.50 ® o vodnem stanju. 11,59 Napov. 12 Zvonjenje, nato (Sreda 6. nevernimi O- ' 12.30 Narodne pesmi. 13 Violinski 4. 13.30 Napovedi. ®. 13 50 Pevski 4. 14.20 Taipiburaški RO. 14.40 17 05 Naš šport. 17.25 4 na flavti (g. G. Putnik). 17 55 Narodne pesmi. 18.20 Predavanje. 18.35 Pesmi. 19,10 & 19.25 Nacionalna ura, 19.55 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz Nar. gledališča v Beogradu. 21.40 ®. 22 40 ®. BEOGRAD II. 6.45 Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13.30 Radiodnevnik. 13-50 ® v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14 40 ©. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 ®- Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 ® v slovenščini. 19-50 Albanska ura, 20.05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v rumunščini. 20 50 Oddaja v madžarščini. 21 05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 21.55 ® v francoščini. 22.10 ® v italijanščini. 22 25 ® v angleščini. 22.40 ®. 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16 69 m 15.240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 1969 m 15-240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 3.30 O- Objave. ®. O- 12 Zvonjenje. 12.30 Objave. Poročila. 13 Pisan koncert (Plošče). 13.55 ®. Napovedi. Objave. 17.15 4 RO. 18.15 Katedralis: Radiopor-treti iz Galerije »Stari Zagreb«. 18-30 Nove knjige in revije. 19 05 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Nemščina, 20 4 plesne glasbe. 2030 Violinski koncert g. Zlatka Topolskega. 21 Koncert. Sodeluje RO in Josip Križaj. 22 Napovedi. «. Plošče. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Spev. Branje iz evangelija. Koledar. 6.40 Lahka gl. 7 ®. 7.15 4 zabav. gl. 10.30 šolska ura. 11.05 Simfonična ura. 12 05 Pisan koncert. 12.30 ®. 12.50 Prešov. 13 Salonski koncert. 14 Kmetijska ura. 15.30 Predavanje. 16 ®. 16-20 Glasbeni spored. 17 Nemščina. 17.15 Vzgojno predavanje. 17 30 ® v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 ® v nemščini. 19 Napovedi. ®. 19-30 Zanimivosti. 19.40 Pisan koncert. 20 15 Reportaža. 20-45 Dve sonati Fr. Kafende. 21.45 Poročila. BRNO 922-325.4 32 kw 6.45 do 8 Praga. 9.15 Praga. 11 M. Ostrava. 12.10 Praga. 13.40 Praga 16 4 zabavne glasbe.. 17.30 Predavanje o budizmu. 18 Zimski spored gledališča v Brnu. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telovadba. 5 30 Lahka glasba. 6.45 ®. 6 Koledar. 6.45 Pisan 4.. 8-15 O- 10 ®- 9-10 Šolska ura. 9 35 O-9.45 Ženska ura. 10 M. Ostrava. 11.15 ® 11.30 Pisan spored. 12.40 Q. 13 Prenos. 13.45-Zabavnai glasba (O)- 14 Predavanje o A. Dvofakovi operi: »Jakobinec«. 14-25 Pisan koncert. 14.50 ® 15 Brno. 15.30 Mladinska ura, 15.50 R. Karel: Sonata za gosli iri klavir op. 17_. 16 30 Brno. 16 40 Jan Kanipanus Vodhanskj (1550 -1622): Psalmi in ode. 16 30 Brno. 17 05 Pisan pevski 4. 18 18.25 I« čeških oper. 19.15 Predavanje. 19 35 L. v. Bee- thoven: Sonata z a čelo in klavir št. 1_. 20 Poročila. SOFIJA 352.9-850 100 kvv 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6-05 četrt ure telovadbe. 6.20 ® 6-30 Pisan 6.55 Ko'edar. 7 O- i lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold. 4. 12 15 ®. 12.35 4. 12-50 Lahka in plesna glasba. 17.30 Otroška ura. 18.30 Lahka gl. RO. 19 Oddaja za Dobrudžo. 19.30 19.50 Lahka glasba. 20 Klavirski koncert (Dimitrij Nemov). 20 30 Leoiicavallo: »Bu- iazzo«. 20.45 ® 22 Narodna glasba. * ANGLIJA I. 1015 Napovedi in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 Šolska oddaja. 12 4- Zabavni spored. 13 Napovedi. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska; oddaja, 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16 15 4. Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. S. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. ®. 21.15 Pisan 4. 23 15 Plesna glasba. 24 Napovedi. ®. BEROMtTNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 Poročila. 710 Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švi-12.40 4 RO. 16.30 ženska ura. 17 Lov v zrcalu glasbe. 18 Otroška ura. 18 35 O-18 40 Predavanje. 19 ® 19.10 Johann Brahms. 19.35 Otrokov duševni razvoj. 20.40 Glasbeno-književna oddaja. (Zwin-gli). 20-45 4 RO. 21-35 Predavanje. 21.45 Poročila. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Balalajke. 12 40 ®. 13.30 4 vojaške godbe, 14.30 ®. 1520 Ciganski orkester. 16-10 ženska ura. 17 ® v slov. 17.15 4 RO. 18 Predavanje. 18 20 Ciganski orkester. 19 • v madž., nemščini in rumunščini. 19.20 Jazz, 19.40 O- 20.40 ®. BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17.30 Predavanje. 18 ©. 19. O- 19-20 Predavanje. 19.45 Harmonika. 20 ® v nemšč., ital., angl. in franc. 20-20 Zborov koncert. HoRBY 265-1131 100 kw Horby 1131 kc 265,3 m 100 kvv Goteborg 941 kc 318,8 111 10 kw Motala 216 kc 1389 m 150 kvv Stockholm 704 kc 426,1 m 55 kw 12.05 Lahka glasba. 12 30 ®. 13 šolska ura. 13.30 Kabaret. 14 Predavanje. 14.20 Orgelski koncert. 17.05 Klavirski koncert, 17-30 Branje. 18 O- 19 19 30 Predavanje. 20 Zborov 4- 20-30 Vojaška ura, 21 Orkestralni in solistični koncert, 21 45 Glasbeno predavanje, 22 ®. ITALIJANSKE POSTAJE Spored I. Rim 713 kc 420,8 m 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kvv Turin X. 1140 kc 263,2 m 10 kvv Genova 1140 kc 236,2 m 10 kvv Trst 1140 kc, 263,2 m 10 kvv 6.30 ®. 7 Napovedi. ®. Plošče. 7.15 ®. 9.30 šolska ura. 11 Q. 11.25 Gospodarsko' predavanje. 12 Napovedi. ®. 12-15 Orkester Angelini. 13-45 ®. 14.16 Predavanje. 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. ®. 16-25 Oddaja za vojake. 18 ®. 18.30 Predavanje. 18.40 Zabavna glasba. 18.50 Zrako-plovna ®. 19 Napovedi. ®. 19 30 Koncert simfoničnega orkestra. 20.30 M. Ba-udi: »Besede in dejanja« - enodejanka. 21 Klavirski 4 Nina Rossi. 21.45 ®. Spored II. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kvv Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kvv 6.30 do 7.30 isto kot Italija I. 11 Operetna glasba. 11.20 Orkestralni 4. 12 Napovedi. ®. 12.15 Operna glasba. 13 13.15 Predavanje. 13.25 Zabavna glasba. 13-45 ® 14 Koncert zabavne glasbe. 14.30 do 15 Trio Chesi-Zanardelli-Casso-ne. 15.40 do 19 glej Italija I. 19 Napovedi. ®. 19 30 Koncert lahke glasbe. 20 20 ®. 20.30 Pisan koncert. 21 10 Orkestralni 4. 21.45 ®. KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 7 Telovadba. 8.30 Jutranje bogoslužje. 16.45 Konc. lahke glasbe. 12.30 Poročila, 13.30 Glasbeno predavanje. 14.30 4 lahke glasbe. 17 Predavanje. 17.30 ®. 18 Predavanje. 18 50 4 RO. 20.25 Danske pesmi. 20.45 ® NEMŠKE POSTAJE Skupna oddaja vseh postaj: 7 ®. 12.30 ®. 14 ®. 17 Poročila. 18.30 Pomembnejši dogodki. 19 ® z bojišč. 20 ®. 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 ®. 24 ®. BERLIN 356.7-841 100 kw 5 O- 6 Telovadba. 8.20 ženska ura. BRESLAU 315.8-950 100 kw 11.30 Hrepenenje in izpolnitev. 11.30 Priče velikonemške ideje. KoNINGSBERG 291-1031 100 kw 6.50 ®- 8 Telovadba. 8.20 To bi morali vedeti. 11 Prenos. 16 Pisan 4. 17.10 Al-zaške zgodbe. 17 Pevski 4. 18.15 Predavanje. 18.30 Šport. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.50 Kmetijska ura. 8-20 ženska ura. 11.40 Dežela in mesto. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7 O- 710 ®. O- H Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12 30 O- 12-45 ®- 12-55 Pis. 4-13.05 4 RO. 17 Bern. 18.05 Mladinska ura. 18-55 Glasba za flavto in klavir. 1915 ®. 19-25 Pisan drobiž. 20 O- 20-35 Simfonični koncert RO (Vivaldi, J. S. Bach, Hindernith). 21.25 Plesna glasba. 21.45 ®. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 •. 7.15 Operna glasba. 7.30 Harmonika. 7.50 Valčki. 8 ®. 8 40 Operni odlomki. 12 Simfonični orkester. 12.20 O-12.30 ®. 12 50 O- 13-05 Zvočna slika. 13.40 Valčki. 13-50 Napevi. 14 Harmonika. 16 4 lahke glasbe. 16.15 Operetni odlomki. 16.30 Havajska glasba. 17 Simfo- nični orkester. 17.15 Napevi. 17-30 Kino-orgle. 17.46 Harmonika. 18 Operetna gl. 18.15 Zvočna slika. 18 30 Plesna glasba. 18.45 Ciganski orkester. 19 •. 1915 Zvočna slika. 19.45 Operni odlomki. (ketrtek 7. iionenihra LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00; Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00; Slovanski skladatelji (plošče): Dvorak: Slovanska rapsodija. Rimski Korsakov: Dubinuška. Borodin: Knez Igor — Polovska koračnica. Smetana: Braniborci, fantazija. Vladigerov: Quasi marcia iz bolgarske suite, op. 21. 12.30; Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Šramel »Štirje fantje«; Lehar: Sedaj se prične, koračnica. Waldteufel: Moje sanje, valček. Carena: Raj si mi ti, tango. Jaki: Slovenski biseri, venček. Damis; Valček za harmoniko. Paljetak: Tanita, tango. Carosio: Povratek, serenada. Šramel: Le veselo, koračnica. 14.00: Poročila. 18.00: Pester spored Radijskega orkestra; Jaki: Kranjski Janezi, koračnica. Rust: Sončni dnevi, liričen andante. Čaekes: Bosnia, venček jugoslovanskih nar. pesmi in plesov. Munkel: Lutke, karakt. Nedbal: Kavalir-valček iz opte. Poljska kri. 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25; Nacionalna ura. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Cimermanov kvartet: Lang: Pozdravljeni tovariši, korač. Strauss: Zaklad, valček. Llossas: Bolero, tango. Richartz; Koračnica iz zvočnega filma »Škandal«. Strecker: Tam kjer je pesem doma. Millocker: Valček iz opte. Dijak prosjak. Stelibsky: Za tebe bi zvezde nabral, angleški valček. F. Biro: Marita, tango. Fodel: Letalci, koračnica. 20.45; Reproduciran koncert simfonične glasbe; Bruckner: VII. simfonija št. 23. Allegro moderato — Adagio — Scherzo — Finale. (Berlin, filharm. orkester, dirig. Carl Schurich). M. Reger: Variacije na neko Mozartovo temo (Saški drž. ork.). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V oddih (Radijski orkester); arr. Urbach: Iz Donizettijevih skladb, fantazija. Martini-Schonherr: Valček iz op. Redka stvar. Hruby: Zveneči prividi, potpuri. Gregorc: Ob Večni poti, valček. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6-04 4. 6 36 Narodni izreki. 6-45 •• 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4-7.45 11.30 Objave. 11.50 • o vodnem stanju. 11.59 Napov. 12 Zvonjenje, nato zabavni 4 (O)- 12.40 Narodne pesmi. 13.10 Slavni pevci (O)- 13.30 Napovedi. • ■ 13-50 Jugoslovanske pesmi. 14.20 Narodni RO. 14.40 17.05 Otroška ura. 17-50 Narodne na harmoniki. 18.20 Umetnost antične Grčije. 18.35 Koncert pihalnega kvinteta. 19.10 •. 19 25 Nacionalna ura. 19.40 4 na citrah (igra Ivan Skalar). 20 Zabavna ura. 21 Zborov koncert. 21.40 •. 22.40 •. 22 50 Tamburaški RO. BEOGRAD H. 6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled.. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13.30 Radiodnevnik. 13 50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14 40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja: v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 2120 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22-25 • v angleščini. 22.40 •. 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16 69 m 15.240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19-69 m 15-240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 3.30 O- Objave. •. O- 12 Zvonjenje. 12.30 Objave. Poročila. 13 Pisan koncert (Plošče). 13-55 •. Napovedi. Objave. 17.15 Branko Radovič poje sevdolinke. 17.30 4 na dveh kitarah. 17.45 Slovanske pesmi. 19.05 •• 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Tamburaški koncert. 20-30 Pesmi in orkestralne skladbe domačih skladateljev. 21-30 Koncert. 22 Napovedi. •. Nato pevski 4 Maje Strozi. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Spev. Branje iz evangelija. Koledar. 6.40 Lahka gl. 7 •. 7.15 4 zabav. gl. 11-05 Fr. Liszt: Tarantella »Venecija in Neapelj«. 11.30 Zabavna glasba. 12.05 Nekaj ruske glasbe. 12.30 12.50 Predavanje. 13 4 vojaške godbe. 15-30 4. 16 • . 16-20 O 16-30 Vojaška ura. 17 Narodne pesmi. 17-30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nem-ščini.19 Napovedi. •. 19.30 Zanimivosti. 19.40 Narodna 4. 20 30 H. Rehberg: Suez. Zvočna slika. 21-30 Max Reger: Pesmi. 21-45 •- BRNO §22-325.4 32 kw 6-45 do 8 Praga. 10-35 šolska ura. 11 • ■ 11.15 4 RO. 12.30 M. Ostrava. 13.30 Gospodarska ura. 14 Praga. 16 4 RO. 16.30 Praga. 1730 Predavanje. 18 Delavska ura. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 20 05 Zvočna igra. 21 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120k.w 6.10 Budnica. Telovadba. 530 Lahka glasba. 6.45 •. 6 Koledar. 6.45 Pi&aa 4. 9 •. 9.10 šolska ura. 10 ženska uratfl.15 Brno. 10-55 Kmetijska oddaja^. MM5 •. 11.30 M. Ostrava. 12.45 O- M Prenos. 13 45 K. Bendl: Odlomki iz opere »Čarobni cvet«. 14-35 Predavanje. 15.50 •. 15 Brno. 15-30 Književno predavanje. 15 55 O- 16 Mladinska ura. 16 40 Narodne pesmi. 17 Delavska ura. 17.10 R. Jurist: Stare češke pesmi. 18 •. 1835 Pevski koncert. 19 R. Karel: Renesančna simfonija št. L, op. 15_. 20 •. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6-05 Četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6.30 Pisan 4. 6.55 Koledar. 7 O- 11 $ lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold. 4. 12-15 • ■ 12.35 4. 12.50 Lahka in plesna glasba. 17-30 Lahka in plesna glasba. 18.15 Predavanje. 18.30 4 RO. 19 Oddaja za Dota rudžo. 19-30 •- 21.30 4 lahke glasbe. 21.45 •. 22 Plesna glasba. * ANGLIJA I. 1015 Napovedi in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4. Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 $. Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 , 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4- 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni ; spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi.:. • . 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba.;, 24 Napovedi. •. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 Poročila. 7-10 Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švi-12-40 4 zabavne glasbe. 13.20 Chopinove skladbe. 16.30 Oddaja za bolnike. 17 Lausanne. 18 Iz poklicne posvetovalnice. 18.10 O- 18-25 Otroška ura. 18.46 O- 19 1910 Svetovna kronika. 19.25 Jodlerjl. 19.45 Švica. Književni koledar. 14.55 Orkestralni koncert. 21.45 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 4- 12-40 •. 13.30 O- 14-30 •-15-20 4 lahke glasbe. 16-15 Ukrajinska glasba. 16-45 •- 17 Ciganski orkester. 17.35 Predavanje. 18.05 Kmetijska ura. 18.30 4 balad. 19 • v madž., nemščini in rumunžčini. 19 30 Klavirski konc. 19.50 Prenos z večera transilvanskih pisateljev. 23.40 •. BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 16.15 O- 17.35 Ciganski orkester. 18 • • 18.10 O- 19 4 RO. 20 • v nemščini, ital., angl. in franc. 20.25 Koncert komorne glasbe. HoRBY 265-1131 100 kw Horby 1131 kc 265,3 m 100 kw Goteborg 941 kc 318,8 m 10 kw Motala 216 kc 1389 m 150 kvv Stockholm 704 kc 426,1 m 55 kvv 12.05 O- 12-30 13 05 šolska ura. 13 30 Plesna glasba. 14.10 Branje. 14 40 Pevski !. 17 05 Verski govor. 17.30 Otroška ura. 18 Harmonika. 18 45 Zvočna slika. 19 •. 19.30 Predavanje. 20 Narodna glasba. 20-30 Drama (H. Ibsen). 22 . ITALIJANSKE POSTAJE Spored I. Rim 713 kc 420,8 in 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kw Turin I. 1140kc 263,2 m 10 kvv Genova 1140 kc 236,2 m 10 kvv Trst 1140 kc 263,2 m 10 kvv 6.30 •. 7 Napovedi. •. Plošče. 7.15 • 11 O- 11-25 Predavanje. 13 Napovedi. •. 1215 4 lahke glasbe. 13 ® 1315 Orkestralni f 13.45 15.30 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16.15 Oddaja za vojake. 18 • ■ 19.30 Predavanje. 18.40 Zabavna gl. 19 Napovedi. •. 19 30 Fr. Cilea: »L'Ar-lesiana« - lirična drama v J dejanjih. 2145 • Spored II. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kw Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kvv 6.30 do 7 30 isto kot Italija I. 11 Violinski 4 V. Brun-a. 11.30 Pisan 4. 12 Napovedi. • . 12.15 oSdiobna glasba. 13 •. 1315 Predavanje. 13.25 Domača glasba. 13.45 •• 14 Koncert zabavne glasbe. 14.40 4 operne glasbe. 15.30 glej Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 O- 20 A. Donaudy: »La mandola amara« - enodejanka. 20.40 Pisan L 21 Napovedi. •. 21.10 Zabavna glasba. 21.45 KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 7 Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 16.45 Konc. lahke glasbe. 12.30 Poročila. 14 4 lahke glasbe. 14 50 Predavanje. 16 Danska glasba. 17 Predavanje. 17.30 • ■ 17.45 Pevski 4'. 18 Predavanje. 19 Q. 19.15 Simfonični 20.45 NEMŠKE POSTAJE Skupna oddaja vseh postaj: 7 •. 12.30 14 •. 17 Poročila. 1830 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20 • • 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 •. 24 •. BERLIN 356.7-841 100 kw 5 O- 6 Telovadba. 10 Otroci pojo. BRESLAU 315.8-950 100 kw 10 Predavanje. KoNINGSBERG 291-1031 100 kw 6.50 ®. 8 Telovadba. 8.20 Za druž no. 11 Prenos. 14 45 Predavanje. 15 45 Predavanje. 16 4- 17-30 Klavirska glasba. 17 50 Branje. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.50 Kmetijska ura. 10 Iz nemškega pesništva. 11 30 Otroci pojo. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7 O- 7.10 •- O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12 30 Q. 12.45®. 12.55 Pis. 17 Violinski in klavirski 4. 17.20 Plesna in lahka glasba. 18-05 Dekliška ura. 1815 O- 18 30 Koncert lahke glasbe. 18-50 Predavanje. 18-55 4 zabavne glasbe. 19.15 •■ 19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Lahka glasba. 20 35 I. Paderevvski - S0-letnik. Koncertni spored. 2145 •■ TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 ®. 7-15 Operetna glasba. 7-30 Napevi. 7.50 aSlonski orkester. 8 ®. 8 30 Valč- LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 11.00: Šolska ura: Kako je milijon modrih cvetk obleklo narod — razgovor (vodi ga. Julija Cuček). 12.00: Slovenske pesmi (plošče): Pojdem u rute (Št. Jakobski oktet). Treba k'ni (isti). Kocijančič: Vinska (APZ). Marolt: V klošter bi rada šla (isti). O j ta mlinar (Zbora iz Radiš in Sel). V hredič (isti). Premrl: Jezus rože je sadil (Jadranski stražarji). Bravničar: Dva polža (isti). Pregelj: Mamica moja (isti). Adamič: Mrzel veter (isti). Horjančice so dro lepe (Zbor iz Sel). Tam kjer teče bistra Žila (isti). Večni Buh (isti). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra; Čerin: Slovenski fantje, koračnica. Jaki: Ljubavno življenje, valček. Lehar; Potpuri iz opte. Lep je ta svet. Jaki: Srčno veselje, polka fran-caise. Leipold: Hrvaški dom, potpuri narodnih. Waldteufel: Najljubše, valček. Lincke: Ptiček-pevec, karakt. 14.00: Poročila. 14.10: Turistični pregled. 18.00: Ženska ura: Žena in vprašanje miru (ga. Milena Premru -Mohorič). 18.20: Xilo- in Saxo-phon (plošče): Brahms: Ogrski ples No. 5. Monti: Čardaš. Lutz: Mavrica. Wiedoeft: Saxema. Merzdorf: Begunec. Blon: V brzovlaku. 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Turistovska oprema II. del (g. dr. Anton Mrak). ki. 8-50 iSmfonični orkester. 12 Valčki. 1710 Berlioz: »Faustovo pogubljenje« (odlomki). 12.25 O- 12-30 ®. 12-50 O-13-05 Zvočna slika. 13.40 Arije. 14 4 lahke glasbe. 16 iSmfonične uverture. 1615 Napevi. 16.30 Harmonika. 16.46 Arije. 17 Lahka glasba. 17.15 Plesna glasba. 18 Operni orkester. 18.15 Otroška ura. 18 30 O- 18 46 alBetna glasba. 19 •'. 19.15 Klasična glasba. 19.30 Operetna in lahka gl. 20.00: Ruska glasba I.: Predavanje g. dr. Dragotin Cvetko, na klavirju ilustrira g. prof. Anton Trost; Balakirev: Islamey (orientalska fantazija). Ljadov: Etude, op. 5. Musorgski; Slike z razstave. 20.45: Koncert Slovenske glasbe (Radijski orkester): Ipavic: Uvertura k spevoigri »Tič-nik«. Parma: Intermezzo iz. op. Ksenija. Sancin: Celjska suita: a) Predigra, b) V grajski kapeli, c) Kolo. Šantel: Potpuri iz op. Blejski zvon. Bernard: Slovenski utrinki, potpuri. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Pisan drobiž (plošče): Kletsch: Harlekin, polka. Kletsch: Zmešani prsti, fox. Peguri: Vrtinci, valček. Vacher Peyronim: Muhavost, fox. Melihar: Napevi iz filma: Poslovilni valček. Gottliebe Gensler: Sedem malih stopnic. Scholl, Brown: Deklica z zelenim klobučkom. Lincke: Idila kresničic. Yoshitomo: V templu zvonov. Fall: Valček iz opte. Ločenka. Fall: Dolarski valček. Gomez: Andalusia, one step. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6 04 4- 6 36 Narodni izreki. 6.45 ®. 6 50 Zdravstveni nasveti. 6 55 $. 7.45 •■ 11-30 Objave. 11.50 • o vodnem stanju. 11 59 Napov. 12 Zvonjenje, nato Q. 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. ®. 13.50 Violinski 4. 14.20 Tamburaški RO. 1440 ®. 17.05 Jugoslavija na delu. Predavanje. 17-25 4 tria. 18 Narodni RO. 18 20 Kako nas drugi gledajo. 18 30 Narodne pesmi. 19.10 •• 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20 Prenos iz Banja Luke. 2140 Napovedi. ®. 22 Simfonični koncert BO. 22 40 ®. 22 50 Plesna glasba (O)- BEOGRAD II. 6.45 ®. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled, 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13 30 Radiodnevnik. 13.50 ® v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 ®. 19 4 j«- r()etek 8. HOMtiibia goslovanske glasbe. 19.10 Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19 40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumumščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 2240 • v italijanščini. 22-25 • v angleščini. 22-40 •. 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 1669 m 15.240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 3.30 O- Objave. •. O- 12 Zvonjenje. 12-30 Objave. Poročila. 13 Pisan koncert (Plošče). 13.55 •. Napovedi. Objave. 16.30 Poglavja iz novejše hrvaške književnosti. 17 •. 1715 $ na violončelu. (Viktor E. Koščica). 17.45 L. Mirikovič poje narodne pesmi. 18.15 A. Nizeteo: Prosper Merimee (ob 70 letnici). 1840 športna •. 18.50 Objave. 19.05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Pesmi Tostia poje Gita Djuranec. 20-30 Koncert. Sodeluje RO in P. M. Vlahovič. 21-30 Tijardovič: Odlomki iz operete: »Pierrot Ilo«. 22 Napovedi. •. $ RO. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Spev. Branje iz evangelija. Koledar. 6.40 Lahka gl. 7 •. 715 £ zabav. gl. 10.30 šolska ura. 1105 A. Dvofak Slovanski plesi. 11.10 šolska ura. 11.40 O-12.05 Opoldanski koncert. 12-30 •- 13 Pisan koncert. 15 30 Cesar Franck: Sonata. 16 •- 16-20 Schubert: Rozamunda. 16-30 Madžarska oddaja. 17-30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Zanimivosti. 19.40 Pisan 20.10 Predavanje. 20-30 Slovaška narodna glasba. 20.55 O-21.15 Zvočna slika. 21.30 Cesar Franck: Preludij, koral in fuga. BRNO 922-325.4 32 kw 6 45 do 8 Praga. 9.15 Praga. 10 45 ženska ura. 11 Praga. 15 35 O- 16 $ RO. 17.40 Praga. 18.10 O- 18 30 Nemška oddaja. 19 Praiga. 19.15 Violinski koncert. 19.45 M. Ostrava. 20.15 Nemška oddaja. 21 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6-10 Budnica. Telovadba. 5-30 Lahka glasba. 6.45 6 Koledar. 6.45 Pisan £. 8.15 O- 9 •- 9-10 M. Ostrava. 9 35 Q. 9.45 ženska ura. 10 Glasbeni kalejdoskop. 1030 Pisan 11.15 •. 11.30 $ zabavne glasbe. 12.30 Slavni generali v Pragi. -Predavanje. 12 45 O- 13 Prenos. 13.45 £ vojaške godbe. 1450 •. 15 Brno. 15.30 Iz književnega sveta (O kritiki). 15 55 Fr. Schubert: Godalni kvartet v B-duru, op. 168. 16.30 Predavanje. 16.40 Moški zbori. 17 Delavska ura. 17.10 Koncert zabavne glasbe. 18 •. 1830 Fr. SchiUer: »Piccolomini«. 20 SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 četrt ure telovadbe. 6.20 6.30 Pisan ž. 6.55 Koledar. 7 O- 11 I lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold. 12.15 • ■ 12.35 <£. 12-50 Lahka in plesna glasba. 16-30 Lahka in plesna glasba. 18 Narodna glasba. 18-30 Plesna glasba. 19 Oddaja za Dobrudžo. 19.30 •. 19 50 La- hka glasba. 20 Cesar Franck. Spominski večer ob 50 letnici smrti. 21 Lahka in plesna glasba. 21.45 21.55 Plesna gl. * ANGLIJA I. 1015 Napovedi in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni £ ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 £. Zvočna igra. 17 • - 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 l. 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. $ ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan #. 23 15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6-40 Telovadba. 7 Poročila. 7.10 Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švi-12.40 Koračnice. 17 Lugano. 18 Otroška ura. 18.25 O- 18-35 Predavanje. 19 ®. 19.40 domača glasba. 19 25 Kmet v novembru. 19.40 £ RO. 20.15 Prenos. 20 35 £ skladb Cl. Debussyja. 21.15 Predavanje. 21.25 Koračnice. 21.45 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Violinski $. 12 40 •. 12.55 Klavirski &. 13 30 £ PO. 14.30 •. 15.20 O-16.10 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 Mladinski zbori pojo. 17.45 Predavanje. 18.15 Ciganski orkester. 18.40 Šport. 19 • v madž., nemščini in rumunščini. 19 20 Mednarodna vprašanja'. 19.35 Simfonični koncert Filharmonije. 20 40 BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw 17.15 Predavanje. 18 •. 18.40 Predavanje. 19 O- 19-30 Predavanje. 20 • v nemščini, ital., angl. in franc. 20.20 Ciganski orkester. HoRBY 265-1131 100 kw Horby 1131 kc 265,3 m 100 kvv Goteborg 941 kc 318,8 m 10 kw Motala 216 kc 1389 m 150 kw Stockholm 704 kc 426,1 m 55 kvv 12.05 Havajska glasba. 12-30 •- 13 Predavanje in O- 13-30 švedska narodna glasba. 14.30 Razgovor. 17.05 Mladinska ura. 17.30 O- 18-30 Oddaja za vojake. 19 • . 19 30 Glasbena rapsodija. 20 10 Recitacije. 20 30 F. Mendelssohn: Koncert za gosli. 2105 £ lahke glasbe. 21.30 Jszz. 22 ITALIJANSKE POSTAJE Spored I. Rim 713 kc 420,8 m 120 kvv Firence 610 kc 491,8 m 20 kvv Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kvv Genova 1140 kc 236,2 m 10 kvv Trst 1140 kc 263,2 m 10 kvv 6.30 •. 7 Napovedi. •. Plošče. 7.15 •. 8.45 Oddaja za srednje šole. 9 30 Oddaja za osnovne šole. 11 Q. 11.25 Gospodarsko predavanje. 12 Napovedi. •. 12.15 Orkestralni 13.45 •. 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16.15 Oddaja za vojsko. •. Zabavni spored. 18-15 •- 18-30 Predava- nje. 18.40 Zabavna glasba. 19 Napovedi. • . 19.30 Simfonični koncert. 2045 Predavanje. 20.55 Orkester Angelini. 21.45 •. Spored II. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kvv Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kvv 6.30 do 7 30 isto kot Italija I. 11 £ zabavne glasbe. 11.20 Orkestralni £. 12 Napovedi. • . 12.15 Operna glasba. 13 •. 13.15 Predavanje. 13.25 Orkestralni £. 1345 14 Orkestralni £. 14.15 15.40 do 19 glej Italija I. 19 Napovedi. •. 19 30 Pisan koncert. 20.15 £ sodobne glasbe. 20 50 •. 21 Operetna glasba. 21.45 •. KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kvv 7 Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 16.45 Konc. lahke glasbe. 12.30 Poročila. 13.50 Orgelski $. 14.10 O- 14-30 Pisan £. 15-15 Predavanje, nato nadaljevanje koncerta. 17 Predavanje. 17-30 •. 17-45 O-17.52 Pevski £. 18 Predavanje. 18.20 Finska kultura. Predavanje. 19 Mozartov £. 19 45 Zvočna igra. 20 45 ® NEMŠKE POSTAJE Skupna oddaja vseh postaj: 7 •. 12.30 •. 14 •. 17 Poročila. 18-30 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20 • . 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 •. 24 •. BERLIN 356.7-841 100 kw 5.40 O- 6 Telovadba. 8.20 ženska ura. 10 Pisan spored. BRESLAU 315.8-950 100 kw 6 Telovadba, 6-50 Kmetijska ura. 8 ženska ura. KoNINGSBERG 291-1031 100 kw 6.50 •. 8 Telovadba. 8.20 Gospodinjska ura. 11 Prenos. 16 17.30 Iz dnevnika letaLca. 17-45 Violinski in klavirski $. 18-10 Predavanje. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6-50 Kmetijska ura. 8.20 Ženska ura. 11.45 Iz otrokovega sveta. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7 O 7.10 • - O- H Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12 30 O- 12-45». 12.55 Pis. f 17 Lugano. 18.05 Predavanje. 18.20 Jazz. 18 55 šport. 19.05 Lahka glasba. 19.15 ®. 19.25 Pissn drobiž. 20 Pevski 2015 G. Hoffmann: »Rahela« - zvočna igra. 21 Konc. sodobne glasbe (RO). 21.45 • TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 •. 7.15 Harmonika. 7-30 Operetne arije. 7.50 Balet. 8 •. 8.40 O- 12 Harmonika. 1210 O- 12 30 12 45 O- 13-05 Zvočna slika. 13.35 13.40 Plesna glasba. 13.50 Napevi. 14 $ lahke glasbe. 16 Operetna glasba. 16.15 O- 16-30 Pisan 17 Simfonični orkester. 17.15 Operne arije. 17.30 Plesna glasba. 17.46 Lahka glasba. 18-15 Zvočna slika. 18.30 Harmonika. 1846 Lahka glasba. 19 •. 19.15 Simfonični koncert. 19.45 Zborov £. cSobota 9. n&oemlmi LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Vesele plošče izberimo, pa jih v venček živ spojimo! 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Vesele plošče izberimo, pa jih v venček živ spojimo! 14.00: Poročila. 17.00: Otroška ura: Pavliha — zvesti služabnik, lutkovna igra (prenos iz vel. študija). 17.30: Pri lutkah in škratih (plošče): Grieg: Pohod škratov (klavir). Rathke: Povorka lutk (godalni orkester) . Wetzel: Parada zamorskih lutk (godalni orkester). Translateur: Škratje korakajo k svatbi (orkester). Porepp: Nastop straže pri kralju palčkov (orkester). Noack; Straža škratov na paradi (orkester). 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Za delopust igra Radijski orkester; Vodopivec: Na planincah luštno je, koračnica. Joh. Strauss: Na lepi modri Donavi, valček. Schonherr: Jugoslovanska rapsodija. arr. Hruby: Venček mojstrskih operet. 18.40: Kakšno bo vreme (g. Janko Sicherl). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Koračnica (plošče); Nyolt: Kapitan Rimek, koračnica. Vackar: Riviera, koračnica. Knajzl: Slov. koračn. (voj. godba). Schonherr: Slavija, koračnica (vojaška godba). Novaček; Kastaldo, koračnica (vojaška godba). Novaček: Češka koračnica (vojaška godba). 20.00: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Glasbeno- pisan večer. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za dober konec tedna (Radijski orkester): Lutz: Slavnostna povorka kraljice cvetic, karakt. Lohr-Huber: Kjer Prien šumi, valček. Wetzel; 1) Vesela pastirica, serenada. 2) Mali kavalir, plesni interm. Hruby: Suppejeve melodije, potp. Siede: Vesel intermezzo. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6.04 4- 6 36 Narodni izreki. 6-45 • ■ 6 50 Zdravstveni nasveti. 6-55 4-7.45 • ■ 11.30 Objave. 11.50 • o vodnem stanju. 11 59 Napov. 12 Zvonjenje, nato prenos iz Novega Sada (Ukorakanje srbske vojske v Novi Sad 9. nov. 1918.) • 12.30 Orkestralni 4 (Q). 13 Narodne pesmi. 13 30 Napovedi. •. 13.40 Skladbe Borodina in Musorgskega. 19-40 •■ 17 Prenos iz Novega Sada (Proslava obletnice vkorakanja srbske vojske v Novi Sad). 19-10 •• 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Pesmi, s katerimi je šla Srbija v vojne. 20-40 Zabavni koncert RO. 21-40 Napovedi. •. 22 Prenos glasbe iz kavarne. 22 40 22.50 Plesna glasba (O). BEOGRAD U. 6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •• Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21-55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22-25 • v angleščini. 22.40 •. 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16 69 m 15.240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 3.30 O- Objave. •. O- 12 Zvonjenje. 12.30 Objave. Poročila. 13 Pisan koncert (Plošče). 13.55 •. Napovedi. Objave. 17 17.15 4 RO. 18.15 Naš kruh. Predavanje. 19 05 •• 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Nemščina. 20 Grieg: Peer Gynt, suita. (RO). 2030 Pevski koncert V. Heybalove (čl. Nar gl. v Ljubljani). 21 | plesne glasbe. 22 Napovedi. •. Q. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6-30 Spev. Branje iz evangelija. Koledar. 6.40 Lahka gl. 7 •- 7.15 4 zabav. gl. 11.05 4- 11-15 Predavanje. 11.30 4- 12 05 Pisan spored. 12.30 •. 13 O- 15 Mladinska ura. 15-40 Iz Leharjevih operet. 16 • . 16 20 4 RO. 17 30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 iz naših ščini. 19 Napovedi. 19.30 Iz našega parlamenta. 19.45 Slovaška glasba. 20 Predavanje. 20.30 Plesna glasba. 21 Skeč. 21 20 Plesna glasba. 21.45 •■ BRNO 922-325.4 32 kw 6.45 do 8 Praga. 9.45 Praga. 12.10 Praga. 17 Pisan spored. 17.30 Koncert lahke glasbe. 18 Praga. 18.15 $ tria. 18.30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19.25 Pevski koncert. 19.45 Od sobote na nedeljo. Pisan spored. 21 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 6.45 •• 6 Koledar. 6.45 Pisan 9 910 šolska oddaja. 9.45 Ženska ura. 10 Pisan koncert. 11.15 •. 1130 $ zabavne glasbe. 12 10 4- 13 Prenos. 13.45 Zabavna glasba (Q). 14 Mladinska ura. 15 Zabavni koncert. 16.25 Reporter govori. 16.30 | lahke glasbe. 17 Delavska ura. 17.15 Veseli napevi. 18 •. 19 15 Predavanje. 18.25 Brno. 18 45 Brno (Pisan spored). 19.15 Predavanje. 19.25 Brno. 20 Poročila. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 Četrt ure telovadbe. 6.20 6.30 Pisan 4. 6.55 Koledar. 7 O- 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold. 4- 1215 • . 12.35 4- 12-50 Lahka in plesna glasba. 17 Koncert lahke in zabavne glasbe. 18-30 Delavska ura. 19 Oddaja za Dobrudžo. 19.30 19.50 Lahka glasba. 20 Koil-cert na violončelu (Sigud Succo). 20-30 4- 21 Lahka in plesna glasba. 21.45 22-05 Pisan koncert. * ANGLIJA I. 1015 Napovedi in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4- Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4- 19 20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6 40 Telovadba. 7 Poročila. 7.10 Predavanje. 11 Skupna oddaja vseh švi-12.40 4 zabavne glasbe. 13-15 Domača kronika. 13-30 O- 13-45 Predavanje. 14.05 O- 14 45 Nove knjige. 1510 Koncert. 15.35 Glasbeno predavanje. 15.55 Koncert komorne glasbe. 16 35 Reportaža. 17 ženeva. 18 4 vojaške godbe. 1815 Kmetijsko predavanje. 18-35 Harmonika. 19 19-10 Zvonjenje. 19-15 4 zabavne glasbe. 19-35 Reportaža. 19.55 Pevski #. 2010 Predavanje. 20 25 »Fortunion« -glasbena veseloigra. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 1210 4 RO. 1240 •. 1330 O- 1430 • . 15.20 Ciganski orkester. 16-10 Mladinska ura. 17 • v slov. 17-15 Klavirski 4. 17-40 Predavanje. 18.05 Pevski 4. 18.35 Reportaža. 19 • v madž., nemščini in rumunščini. 19.20 Madžarske pesmi. 20.40 •. BUDIMPEŠTA D. 843.5-360 20 kw 18 1810 Predavanje. 18 40 O- 19 30 Predavanje. 20 • v nemščini, ital., angleščini in franc. 20 20 Predavanje. 20-25 Beethoven: VII.simfonija (O)- HoRBY 265-1131 100 kw Horby 1131 kc 265,3 m 100 kw CKSteborg 941 kc 318,8 m 10 kw Motala 216 kc 1389 m 150 kw Stockholm 704 kc 426,1 m 55 kw 12.05 Lahka glasba. 12.30 •. 15 O-15 15 Predavanje. 15 35 Narodni koncert BO. 16-20 Otroška ura. 16.50 Reportaža. 17-05 Cesar Franck, rapsodija za radio (Per Lindfors). 18 Zvonjenje. 18-10 O-19 •- 19-30 Zvočna slika. 19-45 4 lahke glasbe. 20-05 Predavanje. 20.35 Plesna glasba. 21 Kabaret. 21-45 Zvočna slika. 22 •- ITALIJANSKE POSTAJE Spored I. Rim 713 kc 420,8 m 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kw Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kw Genova 1140 kc 236,2 m 10 kvv Trst 1140 kc 263,2 m 10 kvv 6-30 • - 7 Napovedi. ®. Plošče. 7-15 9.30 šolska ura. 10-30 Predavanje. 11 Q. 11.25 Oddaja za inozemstvo. 12 Napovedi. • . 12.15 Simfonični koncert. 13 •- 13-15 Koncert zabavne glasbe. 13 45 •- 14-16 Predavanje. 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16.15 Oddaja za vojsko. •. Predavanje. Zabavni spored. 18 •. 19-30 Predavanje. 18.40 Oddaja za planince. 19 Napovedi. •. 19-30 H. Ibsen: »Gospa z. morja« - drama v 5 dej. 21-10 Violinski koncert E. Pierangeli-ja. 2145 Spored II. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kvv Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kvv 6 30 do 7.30 isto kot Italija I. 11 Zabavna glasba. 11.30 Orkestralni 4- 12 Napovedi. 12.15 Pisan f 13 •. 13.15 Klavirski 4. 14 Lahka glasba. 14 30 Operna glasba. 15.40 do 19 glej Italija I. 19 Napovedi. • . 19.30 iFlmska glasba. 20 Pisan 4- 20-50 •- 21.45 •. KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw 7 Telovadba. 8-30 Jutranje bogoslužje. 16.45 Konc. lahke glasbe. 12.30 Poročila. 13-30 Komorni 4. 14.10 Branje. 15.20 Danske pesmi. 17 Predavanje. 17.30 •. 17-45 Pisen $. 18 Predavanje. 18.20 Predavanje. 19 & RO. 20.15 Kabaret. 20 45 NEMŠKE POSTAJE Skupna oddaja vseh postaj: 7 12.30 •. 14 •. 17 Poročila. 18 30 Pomembnejši dogodki. 19 • z bojišč. 20 • . 21 Opombe k vojnim poročilom. 22 • . 24 •. BERLIN 356.7-841 100 kw 5 O- 6 Telovadba. BRESLAU 315.8-950 100 kw 6 Telovadba. 6-50 Kmetijska ura. 8 ženska ura. KoNINGSBERG 291-1031 100 kw 6-50 ®. 8 Telovadba. 11 Prenos. 16 Iz operet. 17-10 Zanimivosti. 17-45 O branju. 18 Zabavni spored. 18-20 šport. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6-50 Kmetijska ura. 8-20 Knjige za vojake. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7 O- 7-10 •- O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.30 O- 12-45®- 12-55 Pis. ž. 14 Glasbeno predavanje. 14-20 Koncert komorne glasbe. 15-30 Družinska ura. 15.45 Predavanje. 16 Plesna glasba. 16-25 Predavanje. 17 4 lahke glasbe. 18-05 Zvonjenje. 18.10 Otroška ura. 18.35 O- 18-55 Predavanje. 19.05 O- 19-15 •- 19-25 Odmevi iz raznih krajev. 20 »Ljubosumni ljubimec« - komična opera. 21 Skeč. 21.20 Pevski 4. 2145 •. 1. »Mister Chips« — kakor so ga poslej vsi klicali, je sam čutil, da se mu je življenje spremenilo. Dočim so se ga njegovi učenci poprej bali in izogibali, so ga sedaj iskali kot prijatelja, s katerim so se mogli porazgovoriti o vsem, kar jih je težilo. — Nekaj let lepega zakonskega življenja je že poteklo, ko mu nekega dne razodene Kati, da bo dobila otroka. 3. Ko je nekega večera zapuščal razred, sliši Chipping krik in pretep. Hiti po stopnicah in naleti na dva svoja najljubša učenca, ki sta si bila v laseh. Eden je trdil, da bi Chipping kmalu postal ravnatelj šole, drugi je nasprotno dokazoval, da to ne more biti. Ta prepir med njima je rastel, prišla sta si v lase in Chipping je moral posredovati. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7 7.15 Simfonični orkester. 7-30 Harmonika. 7.50 Valčki. 8 ®. 8 40 Operna glasba. 12 Ciganska glasba. 12 10 O-12-30 •- O- 13-05 Zvočna slika. 13.40 Balet. 13.50 Operetna: glasba. 14 O- 16 Harmonika. 16-15 Operetni odlomki. 16-30 Pisan 4. 17-15 Napevi. 17.30 Plesna glasba. 17.46 iSmfonični orkester. 18 Havajska glasba. 18-15 Zvočna slika. 18 30 Operetni orkester. 18.46 Kino-orgle. 19 ®. 19.15 Zvočna igra. 19.45 Filmska glasba (O)- 2. Nekega večera sta Chippingova povabila Staefela. V lepem in veselem večeru so hoteli proslaviti obletnico tistega dne, ko je Staefel povabil Chippinga, da gre z njim v tirolske hribe in k lepi, sinji Donavi. Tedaj je Chipping preživel lepe dneve in spoznal svojo ženo Kati. 4. Chips gre k svojemu predstojniku, da izve, kaj je z govoricami, da postane ravnatelj. Da;, Chipping je bil v resnici izbran za ravnatelja Brookfieldske šole. Ves vesel pove to novico ženi. Kati je bila srečna ob tej novici, a ob vsem tem ji je odsevala z obraza zaskrbljenost. O, kako zelo jo je Chipping ljubil in kako je bil ves navezan nanjo! IIUMIOT PROFESOR IN MLADA ZAKONCA Profesor, Škarja je pozabil v hotelski sobi dežnik. Kakor hitro je to opazil, se je vrnil, toda sobo sta že zavzela dva mlada zakonca. Obotavljajoč se je stal profesor pred sobo in slišal skozi vrata: »Čigava so ta sladka usteca?« »Tvoja.« »Čigav pa je ta mali nosek?« »Tvoj, dragec.« . »In čigave so te nežne, bele ročice ?« »Tvoje, samo tvoje, dragec.« Tedaj je profesor naglo odprl vrata in vljudno rekel: »Oprostite, gospod, ko pridete do dežnika, vedite, da je moj.« ZDRAVNIK NA PERIFERIJI »Kar neprijetno mi je, da me ta človek neprestano zasleduje. Zdravil in ozdravil sem namreč njegovo taščo.« ZADNJA BESEDA »Kdo ima pri tebi zadnjo besedo, kadar se prepiraš s svojo ženo?« »Zmerom jaz.« »Kako to? Razloži mi vendar!« »Nazadnje rečem: ,Odpusti mi, draga!'« KAKRŠNO VPRAŠANJE, TAKŠEN ODGOVOR V nekem hotelu je naročil gost kozarec vode. Natakar ga je nekako prezirljivo vprašal: »Ali jo boste pili, gospod?« »Ne. Plavati se bom učil v njej.« »ANGEL LJUBEZNI« Te dni bodo kazali v ljubljanskem kinu Unionu enega izmed najlepših filmov priljubljene in odlične ameriške filmske igralke Deanne Durbino-ve. Mlada filmska umetnica nastopa v tem filmu kot ljubeča sestrica, ki bi svojima dvema sestrama rada ustvarila srečno zakonsko življenje, pa ji zmerom izpodleti. Amor je časih pač nagajiv in ne pusti, da bi ljudje uravnavali puščice z, njegovega loka. Kar sam jih nameri in kakor on hoče, se mora zgoditi. Tako je bilo tudi pri lepi Deanni, ki pa je naposled le uča-kala srečo svojih sestric in dočakala tudi svojo lastno. IZ ŽIVLJENJA SV. TEREZIKE Od 2. do 5. novembra bodo predvajali v ljubljanskem kinu Slogi zanimiv film iz življenja male sv. Tere-zike. Film je francosko delo in nastopajo v njem sami znani, odlični francoski igralci. Prepričani smo, da bo ta film, ki zasluži vso pozornost naše javnosti, tudi v Ljubljani imel veliko število gledalcev. »TRAGEDIJA ŠANGAJA« Filmu »Iz življenja sv. Terezike« bo v ljubljanskem kinu Slogi od 6. do 9. novembra sledil film »Tragedija Šangaja«, ki je morda prav v teh dneh, ko so se borbe med Japonci in Kitajci spet zaostrile, zelo aktualen. Film nam bo pokazal zahrbtno in neusmiljeno borbo politjčnih teroristov proti nacionalni Kitajski, hkrati pa razvrat kitajskih bežhic in vso bedo kitajskega življenja. Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). — Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc, — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj). Radio najcenejše In najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma In na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. . Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike pri L -H postaji v Ljubljani Bleiweisova $4 TELE FUN K EN TELEFUNKEN MODELI ZA 1941 D 707 WKK Popularni Telefunken-ov super 054 GWK »Malo glasbeno čudo z velikim kratkovalovnim obsegom«. f- ■■•■• i' - "v ■ -v V ■■ ■ • r.t '' ' To je popoln super-z novimi jeklenimi elektronkami, z izravnavo fadinga m regulatorjem za glasovni obseg. Ima povratno vezo, ki poudarja base, in kratke valove že od 13.7 in dalje. Nove »U«- elektronke prihranijo mnogo toka, ne da bi zmanjšale učinek kakovosti. Opremljen je s temile elektronkami; UCH 11, UBF 11, UCL 11 in UY 11. Telefunken-ov speeijalni super 065 WK/GWK __ »Ves v znaku zvoka«. Koncertni super s 5 jeklenimi elektronkami, 6 vglašenimi krogi in z magičnim očesom. Zvočnik ima posebej konstruirano membrano. Glasovni obseg in selektivnost moremo nastavljati v 4 stopnjah. Povratna veza poudarja base in visoke glasove. Aparat ima veliko rezervo energije ter izborno izravnavo fadingov. Elegantna kaseta iz orehovine. Elektronke: Tipa 065 WK za izmenični tok: ECH 11, EBF 11; ECL 11, EM 11 in AZ 11; Tipa 065 GWK za oba toka: UCH 11, UBF 11, UCL 11, UM 11 in UY 11. Telefunken-ov velesuper 076 WK/GWK »Virtuoz v sprejemanju vsega sveta« Velesuper z ogromno rezervo energije, ki podaja zvok kar najbolj naravno. Opremljen je s 6 jeklenimi elektronkami. Ima 8 vglasilnih krogov, od teh enega vhodnega, dvojni regulator za valovne širine, izravnavo fadinga na 3 stopnje, dvojno, prestavo za iskanje postaj, magično oko in NAWI - membrano. Elektronike: Tipa 076 WK za izmenični tok: ECH 11, EBF 11, EF 11, EL U, EM 11 in AZ 11. Tipa 076 GWK za oba toka: UCH 11, UBF 11, UF 11, UL 12, UM 11 in UY 11. ' . ! ■ . ' ; . . Telefunken-ov največji super D 707 WKK »Obsega vse glasove ln vse postaje«. » Razkošni super s 7 jeklenimi elektronkami in 7 vglašenimi krogu Predstopnja s posebnim vhodnim krogom. Ima napravo za avtomatično nastavitev postaj s 10 tipkami ter dvojne kratke valove od 13.7 m dalje. Opremljen je z vsemi tehničnimi odlikami in deluje povsem avtomatično. Izhodna energija 8 watov. Nedosegljiv zvočnik premera 25 W. Elektronke^. EF 13, ECH 11, EBF 11, EF 11, EL 12» EM 11 AZ 12. TP*7¥ I? 17 T TIV ITI? IV i> svetovno znan kot pijonir radijske tehnike. V več kot 70 državah svete na vseh 5 kon 1 L L L fr U i\ H Hi JhellUli poslušajo n« aparate TELEFUNKEN. Po vsem sveta pojo TELEFUNKEN-OV oddajne postaje. To je najholjSi dokaz, kakšno zaupanje vživajo povsod izdelki TELEFUNKEN. Nabavite ei-TELEFUNKEN-ov aparat tudi Vi! S«.: »RADIO", dražba z o. z. v Ljabljani - RADIO STARREL, MARIBOR. Trg Svobode