Številka 321 TRST, v petek 22. novembra 1907 Tečaj XXXII. IZHAJA VSAKI DAH "mm tsii eb nedrjih In praznikih ob 5., *b ponedeljkih ob 9. sjutraj Pe*smičn« Številke s« prodajajo po 3 bt6., (6 stotnik) * c, nogi h tobakarnah v Trutu in okolici, Ljubljani, Gorici, *.rauju, Si. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolmina, Ajdovščini. Postojni, Dornt-ergu, Solkanu itd. * E>'E 0(iLASOV »e računajo po vrstah (iiroke 73 mm. visoka 'J1!, mm); za trgovinske in obrtue oglas« po 20 stotin k ; r.% osmrtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih aavodov ■jO »0 stot. Za oglase v tekstu li-ta do 5 vrst 20 K, vsaka na-ialjoA vrsta K 2. Mali oglasi po 3 atot. beseda, najmanj pa it stot. — Oglase sprejema „lnaeratni oddelek uprave 'Edinosti'. — Plačuje ae izključne le upravi EdiooBti**. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti moč / HAHOĆJ8TNA ZNAŠA aa vae lata 24 E, pol leta 12 K, 3 mesece 8 K m naročbe bres doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Iiričiii! u niillsio udaiie .tiiiituii'na«: ctioieno 20.pcii:ri 2-es Vsi dopisi naj se poliljajo na urednico lista. Neftmukovaaa pisma »t ae sprejemajo ln rokopi-i bp no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorclo Galatti 18 (Narodni 4*m>. Iadajatelj in odrovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Letnik koneorcij lista .Edinott-1. — Natisnila tiskarna konzorcija lista .Edinost" v Trsta, ulica G orgio Galatti St. 18. PoStno-hrantIulčnl račun 5t. 84l'<&2. - T«l*fon *t«T 1157 t- - -= Mesečna priloga: „SLOVENSKI T E H N I K". Polit, društvo „Edinost" - v Trstu ----------- vabi uljudno na javni obilni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 24. nov. ob 10. ari Sopol. včeraj odredila, da se ima vršiti poimensko glasovanje. To je že na dnevnem redu. Zato je danes že prepozno, da bi se kon-tato^alo, če bi bilo omh 20 poslancev navzočih ali ne. To bi bilo treba že včeraj konstatirati. Na to j sta bili z veliko večino proti glasom Hrvatov ▼ poimen-ikmi glasovanju vspreieta člen 7 in 8 pred'ose o avtonomnem tarifu. Pri člen 9 ( se je n&daljeva a speciialna debata. Hrvatski delegati so nadaljevali ob^truk- j ti j o s tem, da so zaporedoma govorili. Vspre-jet je bil v navadnem glasovanju z vsemi proti glasom Hrvatov člen 9, potem ko je k temu govorilo 20 hrvatskih govornikov. Na to je pričela razprava člena 10, ki je bil tudi potem ko so k istemu govorili vsi navzoči hrvatski poslanci vsprejet v n&.-adnem glasovanju. Potem je pričela razprava o členu 11, J nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seia 1 ■ jutri. Na tej seji uloži poslanec Št fan Pali*y (disident stranke neodvisnosti) nujno interpelacijo radi tega. ker namerava vlada, kakor poročajo listi, predložiti zakon, s katerim se pooblašča vlado, da izvede nagodbene predloge potom naredbe. Težkoče ogrske vlade vsled hrvatske obstrukcije. BUDIMPEŠTA 21. „Magyar Hirlap" poroča, da je minister grof Andrassv stavil v DUNAJ '21. Odsek je razpravljal o neka- ku oarjih zbornice vprašanje na disidenta Far-tsrih članih nagodbeuih načrtov glede obrane kashazj, da-li bodo dis'denti obstnirali proti znamk in vzorcev, obrtnijstva, krošnjarstva poobiaačujočemu zakonu glede nagodbe. Far-ter akcijskih in zavarovalnih družb. Tekom ka«h&zy je odgovoril, da smatrajo disidenti *«bate opozoril je posl. Kuranda na vesti tak načrt jako nevarnim. Grof Andrassv je nekaterih listov, po katerih je baje ministerski skušal izpodbijati njegove pomisleke, in izja-predsednik Wekerle že vdobil pred-ankcijo za yil? da smatra dolžnostjo mudjarJcih poslan-pooblaščujoči zakon, po katerem naj bi vsto- cev, da ne delajo nikakih težkoč vladi v nje-pila nagodba provizorično v veljavo potom nem kritičnem položaju, v katerega jo je spra-aaredbe in sicer clo konečne rešitve se strani vila hrvatska obstrukcija. — Farkashazv je •grškega državnega zbora. Govornik je po- nato odgovoril ministru, da disidenti nočejo prasal ministerskegega pred-ednika bar. Becka delati vladi nikakih težkoč, ako jim vlada za-o vsebini in državnopravoem pomenu tega gotovi, da se ustunovi samostojna ogrska ban-/akona. — Ministerski predsednik odgovori Grof Andras^y ga je prekinit : ,.To ni v veliki dvorani „Narod. doma". DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udaležbi uljudne vabi ODBOR. BRZOJAVNE VESTI. N&godbeni odsek. na to vprašanje v prihodnji seji. Posvetovanje o draginji živil. DUNAJ 21. Z ozirom na vedno naraščajoče cene živil, ki se marsikdaj ne strinjajo z : iAsIužkom, ki ga ima glede njih poljedelstvo,! namerava minisjer za poljedelstvo sklicati v prihodnjih dneh posvetovanje o vprašanju, na kak način naj se odpravi omenjeno zlo. K temu posvetovanju povabi se tudi zastopnike «ruh korporacij, ki predstavljajo stališče kon-samentov. Ministerski predsednik dr. Wekerle na Danaju. BUDIMPEŠTA 21. Ojrski biro poroča z Dunaja: Ministerski predsednik dr. We-kerle je danes zjutraj dospel na Dunaj ter je : cb 1U. uri predpoludne obiskal ministerskega predsednika barona Becka. Ob 11. uri je cesar 8e danes d ludne odoeMa! v Ebenthal. v posebni avdijenei vsprejel ogrskega mini- J n tsterskega predsednika v Schonbrunnu. Ornagora. DUNAJ 21. „Ogr. biro- poroča z Du- CETINJE 21. Po dolgem molku je are-r:aja : Ministerski predsednik dr. Wekerle je tirani dijak Vojvodić priznal, da se je vdele-pnpoludne obiskal tudi ministra za unanje žil zarote. Priznal je tudi, da je prinesel iz Ktvari barona Aehrenthala. Ob 5. uri popo- Belegrada v Kutor množino bomb. Navel je mogoče. To vprašanje je bilo izvzeto iz nagodbe m bi ne bilo pošteno, da je mi zoptt uveljavljamo". Liudska stranka proti Hrvatom. BUDIMPEŠTA 21. Ljudska stranka je imela sinoči eejo, na kateri je izrazila zaupanje podpredsedniku zbornice Rakovszkemu za njpgovo postopanje proti hrvatski opoziciji. Rakovszky se je zahvalil. Nuncij avstrijske kvotne deputacije. BUDIMPEŠTA 21. Semkaj je dospel nuncij avstrijske kvotne deputacije. 0gr3ka kvotna deputacija ima jutri zjutraj sejo. na kateri bo razpravljala o nunciju. Bolgarski knez Ferdinand. SOFIJA 21. Bolgarski knez Ferdinand TANGER. 21. Sultan Abdul Aziz je imenoval mesto Mohameda ei Torresa svojim zastopnikom pri diplomatičnem zboru v Tan-gerju Si Gebbasa. Norveški kralj. KOD AN J 21. Norveški kralj je dospel danes predpoludne na grad Fredensborg. Potovanje Tafta po Evropi. BEROLIN 21. Iz Petrograda poročajo : Dne 13. decembra dospe semkaj vo;ni minister Združenih držav in ostane tukaj dva dni. Vsprejme ga car v avdijenei v Carskem Selu. Iz Petr« grada se Taft poda v Berolin in potem v Bremen, kjer se vkrca za Ameriko. V Berolinu ne bo nikakega oficijelnega vspreje-ma, ker je cesar odsoten. Parnik zgorel. RIO JANE1RO 21. Na nekem nemškem parniku. katerega ime je neznano, je izbruhnil požar. Ladija je deloma pod vodo. Štrajk železničarjev v Indiji. KALKUTA 21. Štrajk železniških uslužbencev postaja čimdalje bolj nevaren. V Osan-sol so morali odposlati oboroženo policijo, ker . so uslužbenci pričeli pleniti. Japonska. TOKIO 21. Danes so v Kure spustili v morje novo oklopno križarko „Ibukiu. Za gradnjo ladije so rabili samo japonski materijal. Požar v tvornici smodnika. LANDSKRONA 21. V Aneniiifu je nastal v tamošnji tvornici smodnika požar. O tej priliki je zletelo v zrak skladišče, v katerem je bilo 20.000 ksmodnika. Ponesrečil ni nihče. Rusija. Obsodba vojnega sodišča. ODESA 21. (Petr. brz. ag.) Vojno sodišče je obsodilo 17 vojakov 12. saperskega polska, obdolženih punta in sicer 3 na smrt. 6 na šestletno prisilno delo in 2 na dve leti je«e. Šest vojakov je bilo oproščenih. Proti kulturnemu delu S. L. S. Minoli torek se je zbralo mnogoštevilno dunajsko napredno dijaštvo, da na manifes-tačnem shodu protestira proti postopanju slovenske klerikalne delegacije glede naših kulturnih zahtev, pa da ponovi upravičeno zahtevo slovenskega naroda po slov, srednje-ikolskih zavodih v obmejnih krajih. Shoda se je udeležilo po deputacijah tudi ostalo slovansko dijaštvo na Dunaju, videli smo pa v svoji sredini tudi lepo število državnih poslancev. Kakor zastopniki jugoslovanskega kluba so bili navzoči poslanci g. župan Hribar, Roblek, Strekelj, hrvatska poslanca Mandič in Ivaniševič, kot zastopniki češke delegacije j svojo Duriel, Hrašky in Kolina in ruski poslanec j ludne se je ministerski predsednik vruii v Budimpešto. Ogrska poslanska zbornica. Vztrajna obstrukcija Hrvatov. BUDIMPEŠTA 21. Predsednik Justhje prečitati listo onih 20 hrvatskih poslancev, ki so zahtevali včeraj poimensko glasovanie, ker predpisuje poslovni red, da morajo isti biti v zbornici navzoči. Posl. Geza Polonyi je zahteval besedo k poslovnemu redu izjavivši, da je zbornica že PODLISTEK. iz mlm jfitaišta ži Mladostni spomini. — Spisal Tan. Bilo je v maju 1881*. Štirinajst mladih ija«y. jaz med njimi, je bilo zaprtih v stolpu moskovske jetnišnice „Butirki". Vredno je povedati, kako smo gradili tam barikade... Večina nas je bilo dijakov. Na£i življenjepisi so bili enaki drug drugemu : „Je obiskoval petrograjsko vseučilišče, a ni dovršil študij," kakor se je v tistih časih navadno pisalo v nekrotogih. rNi dovršil,u ker je večina z univerz prišla v butirško akademijo in od tam v sibirski svobodni zavod. Zadnji dve „visoki šoli" nista bili hujši od pettograjske univerze, ker je bila inšpekcija univerze takrat hujša nego nadzorstvo po ječah. Zakaj smo pravzaprav v ječi gradili ba- novih dejstev, vsled katerih je komprom tiranih mnogo oseb. Pojasnil je tudi ulogo, ki jo je v zaroti igral Radović. Francoska zbornica. PARIZ 21. Zbonrca je na svoji današnji predpoludanski seji vsprejela proračun kolonijalnega ministra. Maroko. PARIZ 21. Veliki oklopni križarji, nahajajoči se v marokanskih vodah, bodo glasom poročila vojno mornarice okotu novega leta nadomeščeni z malimi ladijami. rikade V No, vsak nas je imel za seboj dve leti preiskovalnega zapora in eno zimo v transportni ječi. Zdaj konečno smo imeli nastopiti daljno pot v Sibirijo. Mi pa smo biii pripravljeni, pustiti se transportirati tudi koaec sveta, kajti večno ždenje v zaporu je bilo postalo že neznosno... Tik pred našim odhodom pa je nastala ^?ira. Politične kaznjence so odpošiljali vedno v večjih gručah skupaj in v hitrem tempu v Sibirijo. Ko je prišla vrsta na nas, jo bil ukazal policijski departeniect, da se ima transportirati po osem političnih kaznjencev skupno z enim oddelkom navadnih zločincev. Zabavljalo ae je takrat nemalo čez ta „demokratična"4 načela policije. Za nas je bila nova metoda več ko neprijetna. Morali smo se pa udati in izprosili smo si le, da smemo gruče po osmero dijakov napraviti sami. To so nam dovolili m sestavili smo dve gruči — po prijateljstvu pač, ki je bilo vzklilo med nami v ječi. Naenkrat je prišel ukaz iz Petrograda: nobene svobode v napravljanju gruč ! Listo osmerih dijakov, ki so imeli biti dr. Markov. V predsedstvo sta bila izvoljena hI. Josip Berce (Slovenija) iu iur. T u h a č (Sava). Kakor prvi govornik dobi besedo hi. Fr. M r a v 1 j a k (Slovenija), ki je med omenjal sledeče : pravnost slovenskega naroda in naravnost provokacija slovenskega življa k brezobzirnem uporu proti vladi in proti sovražnikom naših narodno kulturnih zahtev v naših lastnih vrstah. Slovenska akad. mladina pa hoče ob en m ponoviti že stare zahteve slov. naroda jv> poslovenjenju vseh obmejnih srednješolskih zavodov. Slovenski narod, ki šteje nad poldrugi milijon duš v avstrijski državi, nima d »slej ša nobenega svojega učnega zavoda, dočim ima 25 tisoč privandranih Nemcev na Kranjskem eno nemško gimnazijo in realko, vrhu tega še gimnazije in učiteljišče, ki po svoji u?nt metodi bolj ustrezajo nemškim, ne^o slovenskim diiakom. Vlnda hoče na Kranjskem vzdrževati še eno nemško gimnazijo, ki sploh nima eksistenčnih predpogojev. Vseh nemških di akov na Kranjskem je komaj 200, ki pa niti niso vsi kranjski dt-želani, ampak sinovi importiranih nemških uradnikov. Ako slovenski narod po nekaterih svojih voditeljih Se ni postal vladni sluga, ne more in ne bo prenašal vseh teh krivic ! Poaos slovenskega naroda ne sme trpeti, da bi se za avstrijske Nemce na Kranjskem zidal kak refugiuj peccatorum, da bi se z nemškimi Studenten-heimom in z raznimi podporami iz slovenikik otrok vzgajal nemški inteligenčni proleta:ijat. ki bi zasedel najboljša uradniška mesta na Slovenskem. Vsi razlogi, ki govore ta' o očevidno proti nemški gimnaziji, naravnoi-t krioe za slovenske srednje šole v obmejnih krajih. — Nad 4200 slov. dijakov nima niti enega lastnega učnega zavoda. Po mnenju dr. Šusteršiča poslovenjene štiri gimnazije na Kranjskem tudi v bodoče ne moremo smatrati za slovenske zavode ker so ne bodo poučevali vsi predmeti na podlagi slovenskega jezika. Ker so za slov. srednje šole že dani vsi eksistenčni predpogoji Radostno število slov. dijakov m profesorskega naraščaja, učne knjige), zahtevamo odločno ustanovitev slovenske gimnazije in realke v Mariboru, slovenske gimnazije v Cel[u in na Koroškem, dovolj slovenskih gimnazij in realk na Primorskem, Zahtevamo nadalje tudi zadostno število slovenskih učiteljišč. D kler se ne ustanovijo vsi ti zavodi, pa naj vlada nastavlja na slovenskem ozemlju številu slovenskih dijakov sorazmerno število slov. profesorjev. Z ogorčenjem protestira slovensko dijaštvo proti nezakonitemu postopanju kranjske deželne vlade proti profesorskemu društvi, z navdušenjem pa pozdravlja možato postopanje prof. dr. 11 e š i Č a v boju za naie narodne pravice. Slovenska delegacija naj stopi v brezobziren boj proti vladi za naše kulturne zahteve, narod slovenski pa naj se osvobodi spon raz-narodojučega suženjstva, naj pokaže že enkrat krepko pest ! Drugi govornik med. Š a v n i k (Savaj v izbranih besedah s pedagoškega stališča, utemeljuje opravičeno zahtevo po slovenskih kulturnih zavodih. Na podlagi statističnih podatkov ljubljanske realke dokazuje, kako od prvega do sedmega razreda število slovea-drugimi j akih dijakov procentalno pada, ker ne morejo I slediti pouku v nemškem jeziku, ker jim jo2ik Ni še dolgo od tega, ko so slovenski 1 sam že dela teškoč. Zavrača tudi mnenje, ki klerikalni listi z bombastičnimi besedami za-j je razširjeno celo med Slovenci, češ na slo-kiicali v slovensko javnost : Glejte, tako re-! venskih zavodih vzgojeni uradniki ne bodo šuje S. L. S Profiove afere ! Slov. narodno ; mogli konkurirati z Nemci. Na Češkem in v napredno dijaštvo je sklicalo radi tega na da- j Galiciji zasedajo v čeških oziroma v poljskih našnji dan shod, da z ogorčenjem protestira • zavodih vzgojeni uradniki najvišja uradniška proti delitvi I. drž. gimnazije v Ljubljani, ki j mesta. Tudi na Slovenskem bo morala viada je najhujši udarec na e n a k o- konečno pripoznati opravičenost enakoprav- odposlani s prvo etapo, so sestavili v depar-tementu, ravno v nasprotju z listo, katero smo napravili mi. Čutili smo se užaljene v svojih najboljših čutiiih in sklenili smo. da protestiramo. Pravzaprav smo hoteli protestirati že davno, a nismo imeli nobene dovolj tehtne pretveze. Zdaj je prišla zaželjena prilika in posvetovali smo se dolgo, katere takrat običajnih protestnih metod naj ee poslužimo. Ena je obstajala v tem, da so protestu-joči dogovorno prinešenA jim jedila pometali skoz okno, legli na postelj z obrazom proti steni in čakali — včasih po več dni — da začne jetniško oblastnijo grizti vest in pride do spoznanja. To se je imenovalo „lačni punt.* Drugi način — „aktivni protest" — je obstajal v tem, da so jetniki razbili okna in tolkli po vratil?, dokler niso ječarji morah poseči po nasilnih sredstvih. Nekateri so bili tako hrabri, da so vporabljali obe metodi skupaj. Mi se za „lačni puntu nismo mogli odločiti, ker smo dobivali le po sedem kopejk na dan za hrano in bili itak vedno lačni. Zato smo posegli po sredstvu aktirnega protesta in sklenili, da se zabarikadiramo v stolpu, kjer smo sedel:. V to svrho smo si znali priskrbeti kladivo, žebljev in žice; razun tega smo imeli v stolpu vendar štirinajst železnih postelj ! Naši „inženirji14 so bih izračunih, da more med vratmi, ki so se odpirala na znotraj, iu med nasprotiležečim zidom stati po doigem troje postelj. Tedaj smo prišli na ženijalno idejo, zgraditi iz postelj tri uad-5tropja iu tako od zunaj vstopajočim onemogočiti, da bi udrli v našo veliko celico. Na večer pred odhodom v Sibirijo smo začeli s svojim protestom: zapodili imo stražmojstra, ki je bil prišel vprašat, kakšnega provijanta si hočemo kupiti za daljno pot. Tudi višjega jetniškega uradnika, ki nas je prišel mirit, nismo pustih več noter. Porinili smo železne postelje v prostor med vrata in steno, jih zložili v tri nadstropja in jih zvezali med seboj z fiico. Krasna barikada je nastala, boljša nego iz kamenja in železa. (Konec prib.) iS^ran II »JEDINOST« št. 321 V Trstu, dne 22 novembra 1907 nosti slovenskega jezika po vseh uradih. Že dhrno bi nam Nemci privolili slovenske zavode, ako bi ne bili prepričani, da so ti za slovenski narod velikanska kulturna pridobitev. Poslanec Hribar je povdarjal v svojem govoru, da je v slovenskem javnem življenju povsodi premalo možtva, najhujše zlo slovenskega prepira kar tri posojilnice : „Prvo dolenjsko posojilnico* (Schulze-Delitzschevko), „Hranilnico in posojilnico" (Raiffeisenovka) in „Ljudsko hranilnico in posojilnico" (tudi Raiffeis.) Ker je bila prva v „liberalnih" rokah, osnovali so „klerikalci" drugo. Vsled strašnih agitacij je prišla tudi druga v „li- v slovenski politiki je neka pasja ponižnost, beralne" roke, kar je kapelana Natlačena < '-ški poslanec vseučiliski profesor H r a s k v je vabil slovensko dijaštvo, da v večem številu poseča češko univerzo v Pragi ter je nazdravil prvemu slovenskemu docentu na čeških visokih šolah v Pragi. Hrvatski posl. tako jezilo, da je osnoval še tretjo posojilnico s pomočjo kmetov iz okolice. Ali ni to zdaj v Metliki cel babilon? XIV. -. - , , , ..v- ...... Časopisje je velika moč, ako je dobro. i v a niše Vič (svečenik) je izjavil ^nom^ let sem bil jaz kar zaljubljen v slo- ruski profesor A. Borsenko iz Adese, kateri je letos prisostvoval sokolskemu zletu v Pragi, svoto 100.000 rubljev. Borsenko je poslal ta skaljeno prej ali slej. Ta proces se dosledso ponavlja na tej horni zemlji ter nam ocenjuje že itak kratko in mučno življenje. znesek ministerakemu predsedniku Stoljpinu, Jednaka osoda je zadela minolega petku hrvatskih poslancev, da hočejo z vsemi močmi podpirati Slovence v njihovem kulturnem boju. Govorili so še nadalje češka drž. poslanca Kalina in D u r i e 1 ter Rus dr. Markov. Na predlog" tov. Mravljaka so se V3pre-jele soglasno sledeče resolucije : Na manifestačnem shodu, dne 19. nov. 1907 protest uje jaz Kar zai]uu;;en v vensko časopisje in sem je podpiral, širil in sodeloval pri njem, kolikor je bilo v moji moči. Bil sem tudi sam svoje dni urednik in soust&vnik slovenskih časopisov, n. pr. „Slovenskega učitelja" (Ljutomer-Maribor 1873 do 1877), „Dol. novic" (Novomesto 1884 do 1890), „Domovine"4 (Celje, 1890—1898), „Sio- ki je v zgornji namen naložil denar na državni banki. Borsenko si je pridržal pravico razpolagati z omenjeno svoto. Avstrijski poslanci dr. Markov, Klofač in H r i b a r so sklicali vseslovansko enketo, ki naj se bavi s vprašanjem prireditve vseslovanskega shoda. Izmed drugih poslancev so se priglasili še dr. Hajn, uboge stariše na Kontevelju, ki ao izgubili svoje veselje, svojo ljubljeno hčer Ivanko Regent. Ta težek udarec je močno občutilo tudi pevsko društvo „Danica"* izgubir&i svojo vrlo pevko in igralko, ki je vselej z veseljem in vspehom sodelovala na vsaki društveni prireditvi. Pokojnica je sicer že delj časa bo- Kalina, dr. Kramar, dr. Hlibovicki, dr. Tre- i lehala, ali sodeči po njeni veseli naravi, smo , , , , .... venske zadruge" (Celje-Krško, 1899 — 1906). zbrano slovensko napredno dijaštvo UaUbog pa danes slovenskega političnega ča- sopisja ne morem hvaliti, razen male izjeme. I. Proti izvedeni ločitvi 1. drž. gimnazije ^ko bi mi dovolilo moje politično prepričanje, v Ljubljani, ki ustanovlja v slov. metropoli; hvalil bi že kakor liberalec nekoliko liberalno, *aui03t0jm nemški zavod za 76 tujerodnih oziroma kakor klerikalec pa nekatere kleri-u čenče v, dočim se krati stotinam slov. sred- kalne liste. Kakor objektiven opazovalec zanj ešolce v na slov. Štajerskem, Koroškem in pletenih naših političnih razmer pa moram Primorskem vsaka pravica do narodne srednješolske vzgoje. II. Izreka svoje ogorčenje vsem onim krogom, ki so iz zgolj osebnih ali strankarskih ozirov privolili v ta nečuveni napad na slov. narodnost ter si ga upajo še braniti kakor narodno pridobitev. III V očigled nepreklicnemu dejstvu vstanovitve še drugega samostojnega zavoda za malo tisečev kranjskih Nemcev zahtevamo takojšnjo ustanovitev oziroma poslovenjenje obmejnih srednjih šol za tisoče slov. Štajercev, Korošcev in Primorcev. IV. Izjavljamo, da smatramo od gotovih , krogov toli slavljeno „pridobitev" štirih slovenskih gimnazij na Kranjskem za pesek v oči javnosti, kajti srednje šole, na katerih se poučujejo najvažnejši predmeti v nemškem jeziku m kjer so odmjerene slovenščini dve tedenski uri, nemščini pa 4, niso slovenske, i- ra p a k nemške srednje šole za Slovence. V. Ker se vlada upira vpravičenim zahtevam po slovenskih srednjih Šolah z izgovorom. da manjka učnih sredstev, z veseljem pozdravljamo zagotovilo slovenskih profesorjev. da hočejo do prihodnjega šolskega leta zgotoviti učne knjige. Odobravamo nastop slov. profesorskega flruUva za upravičene interese slov. srednje-šolstva ter najodločneje obsojamo vladino te-rorizacijo društvenih odbornikov. Pozdravljamo tozadevno resolucijo delegatov drž. zveze .ivstrijskih profesorskih društev v Lvovu. VI. Dokler vlada ne izpolni upravičene zahteve po slovenskih učnih zavodih, zahtevamo, da 6e vsaj nastavi na zavodih slov. ozemlja številu slov. dijakov sorazmerno število slovenskih profesorjev. VII. Obračamo se do slovanskih poslancev s prošnjo, da nas podpirajo v našem boju za poslovenjenje srednjega šolstva. sić in dr. Baljak. Kakor se poroča, namerava se prirediti ta shod meseca avgusta prihodnjega leta. Drobne politične vesti. Ljudske šole v Bosni in Hercegovini. Koncem šolskega leta 1905—06 je bilo v Bosni in Hercegovini 366 ljudskih šol, in sicer 253 narodnih. 103 konfesijoaelnih in 10 privatnih šol. 0,1 103 konfesijonelnih šol je bilo 70 pravoslavnih, se nadejali za trdno, da zopet okreva. Ali varali smo se, kajti neizprosna »mrt izvršila je na njej svojo obsodbo ter jo ▼ najlepšem cvetu življenja vrgla na mrtvaški oder. Pogreb se je vršil v nedeljo popoludne. „Danica1* je uporabila svoje skromne pevske moči, da svoji členici izkaže zadnjo čast dekleta pa so, noseče vence in cvetice, spremljale svojo ljubljeno tovarišico na zadnjem potovanju. Da je bilo na kraju miru splošnega plakanja in žalovanja, je umevno, kajti 31 katoliških. II. . luteranska in T židovska. V omenjenem šol- »zguoa tako uljudne m postrezljire deklice Crtice o slovenski politiki. 5 posebnim ozirom na bodoče deželnozborsko volitve na Kranjskem. Lasciate ogni speranz.a. XIII. S svojega strankarskega stališča se večkrat baha kakošna stranka, če je kje zmagale. n. pr. na občinskih volitvah ali na volitvah v deželni ali državni zbor. Tako zmaga je za vseslovenstvo le male veljave, izlasti če je bil s tem premagan le sobrat iu ne nemčur ali lahon. Veliko veče vrednosti je za slovenski napredek to ali ono dobro urejeno in dobro poslujoče društvo. V veliko veči meri moramo pa Slovenci ceniti še druge korporacije, ki so v naših rokah, n. pr. delniške družbe, osobito pa zadruge, kmetijske, obrtne, denarne zadruge. Svoje dni so se Slovenci še dokaj zanimali za obrtne zadrugo, ki so se snovali na podstavi obrtnega zakona od 1. 1883 in ki naj pi nado-mes-tovale nekdanje -cehe". Žalibog je bil po emenjenem zakonu obrtnim zadrugom odmerjen pretesen delokrog in premajhna samouprava. Več avtonomije je dovolil zadružni rakon od 1. 1873 gospodarskim in pridobitnim zadrugam. Na podlagi tega zakona smo c snovali Slovenci že blizo 600 denarnih, ali posojilnih in kmetijskih zadrug ter zadrug druge vrste. Delovanje na tem polju je postalo izlasti v zadnjem času celo živahno. Žalibog ni bilo tudi tej prekoristni panogi prizanešeno. da ne bi se bili strankarski politiki vtikali vanjo. Največ posojilnic se je bilo res ustanovilo v ta namen, da bi si vsi Slovcnoi brez izjeme gospodarsko opomogli. Ali v mnogih slučajih so -klerikalni"1 Slo- | enako obsojati skoro vse naše žurnalistične 'politike. Kako pa tudi ne? To naj uojasni i žurnalistični kaos na slovenskem Štajeru. Ptujski nemčurski list, „Stajerc", ki ima posebno piko na duhovnike, zmerja že veliko let zavedne, omikane in z vnemo delajoče Slovence s „prvaki*. Ko se je bil v Celiu ustanovil liberalni „Narodni listu zoper zmerno „Domovino", začel je urednik „Nar. l.a. ki je bil prej urednik „Dom.4*, oštevati prejšnje svoje rednike in druge Slovence tudi s „prvaki"4. Ko se je postavljal klerikalni „Slovenski gospodar" le preveč po robu zoper prenapete Celjane, stopila je „Domovina" iz svoje rezerve in začela je pisati v istem glasu kakor „Narodni list*\ Če tudi Slovence s „prvaki* psuje, ne vem. ker je nekaj mesecev ne čitam več. Ko pa sem dobil danes (27/9/07) v roke „Slovenskega gospodarja", čitam tudi v tem listu psovke „prvak", ki velja starejšim štajerskim domoljubom. Ali ni to lep slovenski žurnalistični babilon na slovenskem Štajeru, ko se vsi Slovenci in nemčurji psu-jejo s „prvaštvom" ! Na Goriškem so politični slovenski listi po svoje dobro uredovani, ali kaj pomaga, ko si stoje diametralno nasproti, ko se tako nadajo, da človek, ki ne pripada k nobeni ondotnih strank, te liste le z nevoljo v roke jemlje in zopet z nevoljo odlaga ! ! Hto sodbo moram izreči o ljubljanskih listih „Slov. narod" na eni, in „Slovenec" z „Domoljubom" na drugi strani. Pri prvem listu se mora priznati, da se neprenehoma trudi, da bi bil slovenski žurnal prve vrste. Ali kaj to pomaga, ko stoji na tako ekstrem-nem stališču, kakor me stoji niti „Nc-ue Fr. Presse" ? ! ! Kaj koristi nam Slovencem taka ekstremnost? Tako malo, kakor malo je bila za dnevnik izobraženih ljudi dostojna njegova pisava glede „farške gonje". Taka „m a -a i r a" je bila le voda na mlin nasprotnikov pri „S 1 o 7 e n c u", „Domoljubu" in drugih listih. — Že veliko let opazujem, da Slovenci, ki delujejo na žurnali-stiškem polju, komaj čakajo, da niih tovariši v nasprotnem taboru narede kakošno napako moralne, politične ali literarne vrste, da jo potem z veliko škodoželjnostjo v povečani meri priobčujejo svetu, kajti, ravno slovenski časnikarji, ki namakajo pero menda le v strup, goje s posebnim veseljem naš morni boj". V K. I. L. skem letu je bilo otvorjenih 15 novih šol, ena pa opuščena. Na 4284 prebivalcev prihaja komaj j ena ljudska šola. Šole je obiskovalo 26.155 dečkov in 7543 deklic, skupaj 33.698 otrok, dočim je bilo v šolskem letu 1904—05 32.786 otrok. Po veri je bilo 4902 moha-medanskih, 13,597 pravoslavnih. 13.341 katoliških in 1340 židovskih otrok, dočim so drugi pripadali raznim drugim verstvom. Občinske volitve v Gradcu. Na dopolnilnih občinskih volitvah v Gradcu v sredo 60 v tretjem razredu s 1241 do 1340 glasovi zmagali socijalno-demokratični kandi-datie. Krščansko - socijalni kandidatje so s 492 do 534 ostali v manjšini. Nemške svobodomiselne stranke se volitev niso udeležile. Eksplozija dinamita v L i s-b o n i. Iz Madrida poročajo : V neki hili v središču Lisbone so eksplodirali dinamitne bombe, vsled česar sta bili dve osebi ubiti. Policija je preiskala hišo in aretovala dva moža. Našli so pri njih 100 izgotovljenih bomb, in pismo, v katerem sta pri neki neznani osebi naročila nadaljnih sto bomb. — Port giskim listom je prepovedano o tem pisati. _ Dogodki na Ogrskem. Interpelacija radi Hlinke. Kakor javljajo iz Budimpešte, bo po3l. Benitzkv v soboto v zbornici interpeliral, češ, da se je češki minister Prašek preko župnika Hiinke na nedostojen način umešaval v ogrske notranje posle. Nagodba v enem paragrafu. Iz Budimpešte poročajo, da je vlada v skrbeh radi nagodbo. Sklenilo se je, da se iz nagodbenih predlog napravi eden edini paragraf. A madjarski poHlanci tega ne odobravaju. V kuloarih državne zbornice so vpili, da je vsemu sporu s Hrvatsko kriv državni tajnik Szterenvi. pleten. Hrvatsko-ogrski spor. Izjava delegata Supila. Iz Budimpešte poročajo : Del. Supilo se je razgovarjal z nekoliko časnikarji o tuelnem sklepu miru. Supilo je izjavil: „Mir je lahko doseči! Naj se samo spoštujejo naše ^nci osnovali posojilnico, le v ta namen, da pramce!" — „Zamore li regnikolarna depu- — ----^ _-» 1 '' ~ * * *• - tacija rešiti jezikovno vprašanje? — Del. Supilo : „Ne ! Jezikovno vprašanje je že rešeno zakonom in ne Bpada pred regnikolarne deputacije. Jezikovno vprašanje ne more dati povoda za razpravljanje. Će priznajo Madjari naše pravice, nas bodo vedno imeli na svoji strani v borbi proti Avstriji. Tedaj se lahko Madjari mnogo od nas nadejajo". Na adreso Italijanov je napisal „Om-nibus" zelo, zelo resen opomin. Nedavno temu je bil imenovan kanonikom v Poreču neki bivši kapucin, Nemec, ki zna le malo italijanski in čisto nič hrvatski. Radi tega imenovanja je bil list L? idea Italiana" hudo napal škofa. Na to regira „Omnibus": „Kaj pa naj rečemo mi, kaj naj poreče naše ljudstvo in Še posebno naše svečeništvo ? Odkar je Flapp v Poreču, nikoli je ni bilo pravice za nas, vedno smo bili mi žaljeni v svojih narodnih čutstvih. Listu „L'Idea Ita-liana" pripominjamo še, da tisto imenovanje se ne bi bilo zgodilo nikdar, ako ne bi bili vi, namišljeni liberalci, pripravljeni vezati 6e tudi s hudičem proti nam, ki smo vam sode-želani. Verujte nam, da pridejo še druga in bo'j važna imenovanja, in da na dotična mesta ne pridejo Istrani, kajti kdor noče poznati brata za brata, mora priznavati ptujca. za gospodarja". Kar je napisal tu „Otnnibus* na adreso Italijanov, to velja v polni meri tudi za naše tržaške italijanske sodeželane. Samo da glede Trsta so že prišla mnoga taka imenovanja, kakoršnja „Omnibus" Istranom še le napoveduje. Načelniki državnih uradov so skoro sami Nemci. Importacija Nemcev na podrejena uradniška mesta zadobiva od dne do dne veče brat o"- dimenzije. državne šole pošilja naučna i uprava same nemške ultra-radikalce. Na čelu i cerkvene oblasti je tudi Nemec. In slednjič ' najvažneje in najusodm*je : Italijani absorbu-!jejo vse svoje umstvene sile v slepem političnem in narodnem boju proti nam slovenskim sodeželanom. A kaj je posledica temu? Ta, da se Italijani diskvalificirajo, da postajajo so se oni sami pobahali ž njo in nagajali z ujo „liberalcem". Tako se je zgodilo, da ima marsikateri trg in celo marsikatera mala vas ali fara dve posojilnici, ko je še za eno premajhen delokrog, Še za eno premalo do-asačega denarja! In zdaj delujeta morda obedve b tujim denarjem, morda se obedve igrata z ognjem, t. j. pečata se z nevarno trgovino, ker izposojeni denar naprej posojujeta. Kakošna slej'* sirast se včasih poloteva slovenskih posojilničarjev, o tem imamo žalosten vzgled v Metliki, kjer imsgo zdaj vsled domačega kakor je bila pokojnica, mora tudi trdosrč-neža zaboleti. Draga Ivanka ! Pevci in pevke, ki so Te zmiraj radi imeli v svoji sredi, stojr danes globoko užaljeni ob Tvojem odprtem grobu ter Ti slovesno obljubljajo, da Te hočejo i ohraniti v hvaležnem spominu, Tvojim potr-j tim starišem pa izražajo svoje neiskrene** J sožalje. Sklep mestnega sveta o laških na pisih je bil razveljavljen od n tmestništva. i To je bilo pač pričakovati, ker ie bil ome njeni sklep protizakonit toliko formalno k likor meritorično. »Piccolo« se grozno jez nad to blamažo, češ da je vlada sprejela stališče slovenske mamšine. Kakor je razvidno iz »Pijcolove« pisave, h iče občina uveljavljati na upravnem sodišču svojo kompetenc<-glede določevanja, kak jezik bodi primoran /.a javne napise. Smo pač radovedni ! Jesensko zborovanje „ Učiteljskega društva za Trst in okolico".'Letošnji Eli-zabetin dan dne 19. t. m. bil je jeden najlepših za Učit. društvo Trsta in okolice. V industrijelnem Skednju zbralo se je 63 učiteljev in učiteljic, med temi tudi osem vrlih to-varišic in tovarišev iz vinorodne Goriške. Zborovanje je počastil tudi naš vrli g. okr. nadzornik Nekerman. Društveni predsednik F e r-1 u g a je pozdravil navzoče z navdušenimi besedami, polagajoč jim na srce, naj učitelja dičila vselej možatost in dostojnost, hrepeneč«, po večem razritku šole, ki je jeden najgoto-vejših pospešiteljev ljudskega blagra. Spominjal se je tudi učiteljev, ki se ne vdeležujev) naših shodov in taki spadajo vsedrugam poprej, nego v sveti hram odgoje. Poročal je dalje o zborovanju „Zaveze" v Kranju, kjer so učitelji zopet pokazali, da jim je pri srcu delo in trud v blagor šole in ljudske izomike. Tovariš G r m e k je poročal o velikem zborovanju zastopnikov učiteljskih društev vseh narodov Avstrije na Dunaju. Delegatov je bilo 733, ki so zastopali veliko učiteljsko av-mado nad 50.000 učiteljev. Koliko zlatih mis' in želja po boljšem kruhu je bilo skritih v teh srcih najvrednejih delavcev v človeški družbi. Občo pozornost na zborovanju v Skednju je vzbudila cela vrsta mlajih govornikov iri govornice, ki so v lepili besedah pokazali, tU se je v našem društvu pojavila mlada strujo ki hrepeni po tesneji zvezi med učiteljevom in po samoizobrazbi na pedagoškem in znanstvenem polju, kar nai se vrši potom predavanj o priliki mesečnih pevskih vaj in občni, zborov. To novo strujo je predseduik simpatično pozdravil. Vsprejet je bil bklep, da se zaprosi za uvedenje šolskega zakona in resolucija za ustanovitez dveh meščanskih šol, in sicer jedne obrtnega, a druge trgovskega značaja. Odboru so je naložilo tudi, naj * ■ informira o večernih tečaj:h in povspeŠi otvoritev istih. Po završenem zborovanju se je podalo učiteljstvo v livarne „Kranjske in-vedno bolj nesposobni, za d e 1 o v a- dustrijske družbe". Ravnateljstvo nam je pr.-nje na drugih poljih! Kako padajo : jazno dovolilo vstop in dalo nam na raxpola n. pr. naši italijanski someščani na trgovskem u™duika Seemanna, ki nas je vodil o polju. Vsa veča, izlasti tranzitna trgovina boleli „večnega ognja". Ravnateljstvu za prijazen kmalu v nemških rokah. Blizu vse velike spe-| dicijske tvrdke v Trstu so nemške. Luške veletrgovine bomo menda mogli kmalu sešteti na prstih ene roke. Temu prevladovanju nemškega življa v trgovini je neizogibna posledica vseobča nemška infiltracija. Socijalno življenie tržiških Nemcev je že bujno raz- Položai je zelo za-; vit0\In za . socijalnim življenjem pridejo neizogibno prej ah slej tudi nastopi na politič-— i nem torišču. Zaslepljeni Italijani se bodo morda smejali temu našemu prorokovanju. Ali če bi uvaževali, kako sposoben, vstrajen, žilav in zistematičen je Nemec in če bi dalje uvaževali sosebno še dejstvo, da ves državni časnikarji o even-: aparat povspešuje to nemško gravitiranje na jug — potem ne bi se smejali. O da, tudi ; tržaškim Italijanom velja opomin v puljskem ; listu. Tudi oni bodo občutili na svoji lastni ' koži resničnost reka : Kdor noče poznati brata j za brata, imel bo ptujca za gospodarja! Samo gledajo naj Italijani, da jim to spoznanje ne pride prepozno. Vspehi naše „Narodne delavske I organizacije". „Balkan- poroča : Čujemo, ! da so rodoljubi na Reki jako zanimajo za i našo organizacijo in da tudi oni namerujejo j organizirati svoje delavstvo po pravilih tukaj-i šnje „Narodne delavske organizacije1*. Torej ! prva Pula in takoj za njo Reka ! Pogreb vrlega dekleta, S Kontovelja Vseslovanski shod. Iz Petrograda poročajo, da se med poslanci dume ventilira vprašanje vseslovanskcga _ _ shoda na Ruskem. V to svrho je daroval1 nam pišejo: Ni ga veselja, ki ne bi bilo sprejem naša zahvala. Še le ob 3. uri srn seli k obedu, ki ga je lepo, za skromne cene. priredil plemeniti in požrtvovalni človek. Bodi mu izrečena naša najsrčneja zahvala in želja, da ohrani B^g tega učiteljskegu in harodnega čestilca še mnogo let. M ud obe dom zadivila sta nas širji in ožji pev3ki zbor in umetno igranje na glasovir a, očaral nas je ljubki glas solo pevkinje, tamkašnje učiteljice novinke Avrelke. Naj omenim še, da so govori križem leteli preko glav. Jeden je veljal plemenitemu učitelju Korenu, ki nas letos zapusti, da gre v zasluženi pokoj. Lepi dan završil se je 3 zaključnim nago/orom g. nadzornika. Premestitev skladišča za brzovozno blago na kolodvoru Trst c. kr. drž. žel Dne 1. decembra 1907. se na osebnem kolodvoru posta;e Tr3t c. kr. drž. žel. proti mestu ležeče skladišče z a brzovozno blago kakor tako opusti in se bo za ta del na morski strani ležečega skladišča za vspreje-manje tovornega blaga uporabljal kakor skladišče za vsprejemanje in oddajo brzovoz-nega blag*. Pri tem se blagajna za sprejem in oddajo brzovoznega blaga namesti v poslopju, ki je priziditno novemu skladišču za brzovozno blago. Pomiloščenje za vojaške begunce. Govori se, da cesar še tekom tega meseca pomilosti vse one osebe, ki so dezertirale od V Trstu, (iiie 22. novembra 1907 »EDINOST« -tev. 321 Suhu n r vojakov tujino, in se sedaj nočejo vrniti v domovino, ker se boje, da bi se proti njim ne postopalo kakor * vojaškimi begunci. To pomiloSčenje bo posebno na korist mnogim v Ameriki se nahajočim Slovencem. Tržaška mala kronika. Sleparija s falzificiranim zastavnim Listkom. Gospa Alojzija Nemec, stanujoča v ulici del Molino piccolo št. 17, je prijavila včeraj predpoludne na policiji sledeči dogodek. Pred nekaj dnevi je bil prišel k njej 22-letni brezposelni mehanikar Jurij M. in jej ponudil na prodaj listek mestne zastavljalnice. Na listku je bilo razvidno, da je zastavljalnica na neki dragocen predmet, cenjen 76 kron, izda'a 50 K posojila. Pozneje je pa gospa \emec spoznala, da je bil listek falzificiran. /^ditavljen predmet je bil v zastavljalnici cenjen le 7 K. a izdano posojilo je znašalo le -"> K. Jurij M. je skupaj z 20 letnim prijateljem P'errucio V. spremenil številko 5 v 5U. in 7 v 76. Policija je aretovala oba. Pretep v ljudski kuhinji. 33-letni Jo-kip S. in Peter Medved, oba ogljarja prenočujoča na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Jozzi, stri bila šla predsinočnjim večerjat v neko ljudsko kuhinjo v ulici Giorgio Galatti. lCej večerjo sta se pa sprla in Jakob S. je jr-grabil steklenico polno vode, ki je bila na mizi, ter je z isto treščil Medveda po glavi. Steklenica se je razbila, voda se je razlila, a ^odvcd je dobil precejšnjo rano pod desnim očesom. On, Medved, je moral na zdravniško :M?*tajo. -lakob S. je bil pa aretovan. — Ta iog .d^k glasno kriči proti — abstinentom, ta t; če bi bila steklenica polna vina, mesto da je bila v njej voda, bi bilo Jakobu S. gobovo žal za vino in bi gotovo ne bil vdaril Medveda s steklenico po glavi! Tat v krčmi. Dojmu Bonfico, ki stanuje t ulici delr Arcata št. 16, je pred sinoćnjim neznan tat v neki krčmi v ulici del Sjlitario vkradel „bavelok" vreden S K. 3 škatlje sardin, vredno 6 kron, je 1 vkradel iz nekega zaboja na .Josipovem >omolu 21 letni težak Anton S., stanujoči v uiti del Molino a Vento. A neki Llojdov stražar ga je zasačil in ga izročil redarju, ki ^a je odvedel na policijo, kjer so ga pridržali . naporu. Gmeinica. Olajševalno Sodnik: Torej ste ..;a-Jar vi vrgli tožniku vrček ob glavo, da se je -azbil ; . ! Obtoženec: Saj tega ne tajim, toda vrček .je bil /.e počen. j Koledar 'ln vreme. Danes: Cecilija dev. u»k:. Jutri: Klement papež, muč. — Tempera-j tera včeraj ob 2 Juri popoludoe 4- 6® Oelzius. | Trrme včeraj : Jasno. burja. Društvene vesti in zabave. Včerejšnja predstava v Sv. Ivanu.1 •etoivanska podružnica družba sv. Cirila in Metoda je uprizorila v Sv. Ivanu znano igro ' Stari Ilija-. Dvorana »Narodnega Doraa« t bila natlačeno polna. Plemenitemu namenu iuredstave b .la je kos izborne igre vseh igralcev. Njihovi rodoljubni požrtvovalnosti bodi tiso- i ierA hrala. Da se je izborno igralo, ni nič kaj čudnega, ako navedemo imena gospe toTm-ko?čin?tvo na svoja podlistka jutršnji in ne-lel^k? številka ki se bosta bavila s predme-:oui nedeljske predstave. flarodna delavska organizacija. Kakor naznanjeno, bode zdravnik g. dr. a-: i'trto t predaval danes ob 8. uri zvečer o J: mni in živili hu. Darovi. V počeščenje spomina pok. Jos Mankoča je daroval g. Kašp. Kasteiic iz Materije 20 kron za moško podružnico sv, 'inla iu Metodija. Denar hrani uprava „E- •iine^ti"'. _ Vesti iz Goriika. x Neznosne razmere na goriSki realki. /.nano je ▼ obče in je bilo tadi večkrat na- glašeno v raznih listih, da na goriški realki vlada, odkar je njen ravnatelj pristen pristaš nemško krščanfiko-socijalne struje iz Predarl-fikega, nenaraven red. Ta ravnatelj kliče na izpraznjena učiteljskega mesta samo germanč-ke njegovega mišljenja, kateri ne poznajo nobenega deželnih jezikov in poleg tega govore in predavajo v svojem domačem narečju, tako, da jih. ne razume nobeden dijak. Pri vsem tem so pa še pri klasifikaciji tako strogi, da frče dvojke in trojke le po zraku. Tem zidarjem tevtonskega mosta do Adrije ne zadovoljujejo najpridnejši in najnadarnejši dijaki laške in slovenske narodnosti ; vsaki napihnjen nemčurček pa zleze skozi ključavnico. Pri takih razmerah torej ni nobeno čudo, ako se dijaki vpirajo taki nemški „pravičnosti". Čuditi &e pa moramo, da tudi profesorji, ki se nazivljajo Slovence, mučijo dijake v zdravstvenem obziru. Tako je to dni razrednik G. razreda preložil učno sobo iz 1. nadstropja v pritlično vlažno luknjo z enim oknom. ki so jo zdravniki že pred več časom proglasili kador nesposobno za poučavanje. Ker si dijaki v ti zaduhli in ditaktično, nepravilno razsvetljeni sobi nočejo pokvariti zdravja in v prvi vrsti vida, sklenili so, da se ne bodo vdeleževali predavanj, dokler se te ne premeste v drugo sobo. V sredo dopoludne ni šel noben d jak v šolo. Zbrani so bili vsi v liudskern vi tu. iz-vzemši ene?a. ki jih je po nalogu razrednika prišel dvakrat klicat naj grejo v šolo. a da se jim bodo štele ure od H. do lu. kakor ne opravičeno zamujene, na kar niso'pristali. Ko se jim je zagotovilo, da se jim te dve uri izostanka opravičita, šli so k predavanjem dru gih profesorjev, razrednikovih so pa ne ude ležijo, dokler jih ne premeste v drugo sobo. Obljubilo se je. da *e to zgodi drugi teden. Dijaki vseh razredov so solidarni, da r.e pridejo k predavanjem razrednika (i. razreda, ako se ne zadovolji šest: šolcem. Sicer se pa pričakuje šolskega nadzornika, ki bo preiskoval razmere na goriški realki. Ako bo hotel biti pravičen, mora sporočiti na pristojno mesto. da so razmere več, nego nežno ne ia da treba v prvi cvrsti odstraniti nadute nemške profesorje ter nadomestiti jih z drugimi, ki poznajo deželna jezika, nravo in značaj našega ljudstva. Da ee to doseže, je pa dolžnost državnih poslancev obeh narodnosti, da nastopijo odločno pri naučnem ministerstvu in mu pokažejo v pravi luči pristranska poročila bivšega deželnega nadzor nika srednjih šol na Primorskem. Tatvina z vlomom. V Gorici so pred minolo noč neznani tatovi vlomili v tobakarno gospoda Mauer v hiši Št. 1 v ulici Usina. V kradli so 234 kron in 95 stotink in 4 italijanske lire gotovega denarja, 8 znamk po 2, 180 znamk po 3, 500 znamk po 5, 600 znamk po 10, 30 znamk po 20, 20 znamk po 25 in 30 znamk po 60 stot. Pustili so pa tam popolnoma nove klješče, ki imajo kakor tovarniško varstveno znamko natisnjeno krono in pa številko 64. Redni občni zbor bralnega in pevskega društva r Kraški Slavček- v Kob-jeglavi se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 10 uri predp. z običajnem dnevnim redom. Vsprejemajo se novi člani, V Komnu bode v nedeljo. 24. t. m. ob 2Vs uri popoludne v gostilni „Vinarskega društva" občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda r.a celi sodni okraj komenski. Ker je namen to podružnico na novo okrepiti, pričakuje se od razumnikov z vso gotovostjo največe udeležbe iz vseh občin sodnega okraja. __ _ Vesti iz Istre. Občinske volitve v Puli. Odbor „Gospodarske stranke" je bil prvotno sklenil, da ue izroči javnosti svojega protesta predloženega c. k. namestništvu v Trstu proti zadnjim občinskim volitvam, na katerih je po hudih bojih in z uprav disperatnimi sredstvi izvoje-vala z-nago italijansko-liberalno-socijalistična koalicija. Ker pa italijanska kamora dalje razburja duhove z lažnjivimi trditvami in ker t svojim protiprotestu na najnesramnejši način in vzrača dejstvn, je odbor „Gospodarske stranke" spremenil svoj prvotni sklep in hoče v polnem obsegu izročiti javnosti svoj predlo-1 ženi protest. A to ne — kakor zatrja — z namenom, da bi sebe opravičeval, ampak, da informuje javnost, ki naj bi videla, kake go- j rostasnosti so se godile na teh volitvah in i kaka krivica se je godila „Gospodarski 6tran-1 ki;i. OdbGr ne dvomi, da mu odločitev na- j mestništva prinese — pravico. Ženska podružnica sv. Cirila in Me-todtja v Voloskem priredi dne 23. novembra v dvorani „Narodnega doma~ koncert s ple-som, katerega čisti dohodek je namenien za j nabavo božičnih darov šolski mladini. Med odmorom se bodo delila se srečko ročna dela j izgotovljena od členic in razni poklonjeni da- I Vlažni dnevi in ledene noči i to je sedaj pravilo in pol sveta je prehlaie-nega. Ali radi tega se ne ame obupati. PAT- \ ove pristne rudninske putllje oap o morejo j temu kar naenkrat. Ako ee uporabi samo par teh pastilj, čuti se človek takoj laž ega in ako »e aploh nadaljuje te paatilje, tedaj pa je prehlajenje nemoŽDo. FAY-ove paatilje odpomorejo vsakemu | prehlajenju, samo, ako ni to v zvezi a kako boleznijo. FAY-ove pristne rudninske paatilje so na i prodaj vaeh lekarnah, mirodilnicah in prodajalni- : cah mineralnih vod, in aic®r po K 1*25 fikatljic«. Glavno zaloga F. H E L L - Trst Trgovina s pohištvom Peter Jeraj Trgovina s pohlštuom wwvwvw ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste in po jako nizkih cenah G!ogowski & 0°» TRST, Capo di Piazza2 (Corso) Edina koncesij onirana šola za pisanje na pisalni stroj Podučujejo izvežbane učne moči. Brezplačno posredovane za noieMe. Vpisanje vsaki dan. Veliki higijenični šolski prostori. TELEFON 1770 !! Esposito & Bassa Z'^T-™: ulica San Antonio I. Trgovina manifakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ienske obleke Skladišče izptov!jeii!i oblet in izdelanih fcosov za ženske oblete A. Foiicla, Trst 31 — ulica Barriera vecchia — 31 SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjerjiajdete blago gjG^p po jako nizkih cenah. n -jsa • v omsivo v bogati izberi, nepreko^i^a glede solidnosti in elegance — — — se vdobi pri — — (nasledit &. Daila Torre Giaeomo jVIaeeraia uiica deli' Aspedoi; o ulica Chiossa 7. ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. Prilika! V jrolalalulci ffintmlii oSlsi in teiaćmci > M. F A It CHI, Trst ® ul> Giacinto Gallina ši. 8 (Prej v ul. delle Legnai prodaja oblek, površnikov, paleto! in hlač ^T- Najfineje blago. rr dttfltftr Cene čudovito nizke ! Pozor na naslov! • • • • Jadranska banka v TRSTU, Via S. Nicolo štev. 9 (lastno poslopje) je zvišala obrestno mero vložnih knjižic počenši od 20, novembra 1907 od 4% 2°J0 rentni davek plačuje banka sama. UprOUfl! SBGt. V*\N\\V\' Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd-Bremen : (NORDDEUTSCER ULiOVD — BREMEN) Redne parobrodne črte Iz Bremena v Novi York, Battimore, Galveston, Buenos Airos. kakor tudi po pristaniščih južne Azije, - Avstralije itd. itd. Parobrodi nemškega severnega Lloyda . 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerik 30 s 15000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika parnika za vež-ftT banje; 37 velikih parnikov za vožnje evropskih morjih ; 11 velikih najmodernegih 5 parnikov v delu; 201 manjših parobrodov. Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 17Ž brzih, opremljeni z modernim komfortorn. ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na Glavni zastopnik u Trsta Piazza Giuseppina I. F. STUMPE TELEFON Stev. 20-68. Stran IV »EDINOST« atev. 321 V Trstu, dne 22 novembra 19'.'7 M rte BALKAS HOTEL BALKM r«vi. Prosimo, da hi se tudi drugi spomnili s kakim darom * to svrho. Darovi se vspre-iemsjo \saki d«n r „Narodnem domu" od 2—6 ure popoludne. Tam so tudi darovi razstavljeni. Potrtim srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno Vesti iz Koroške. Nov slovenski list. Napreden li da Je P° dol«i mu^ni bolezni, dne 20. Korošce prične izbajati kakor tednik prihodnji ™ zvečer. v Gospodu zaspala naša UMETNI ZOBJE Plombiranje *obov. ^J*^!" pohiŠtva V modernem kr9i« ... za sobe i u kuhinje. Zd§ranj8 ZObOV 01*62 ^^^niepripravexacrcdajaliiice Ođ ncaiiaisoir&i ic ia preljubezniva teden. Imenoval se bo ,.Korošec". Gospodarstvo. Koliko \ina se je letos pridelalo na Kranjskem? Let. s te je pr» nas, kakor po- Pogreb drage pokojnice se bo vršil jutri vsod drugod v južni dež-lah pridelalo izredno dne 22. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiše Ludmlla. žalosti pališče. v Skednju 291 na škedenjsko poko- TRST. 21. novembra 1907. Miloš in Fany Pahor — starimi. Uršula Pahor, stara mati. veliko in dobrepa vina Odkar ie prišla trtna »š v ns-šo dež« lo t. i. prt d 35. leti, je letošnje leto naiholjše ghde množine pridelanega \ina, da, čelu več vina se je pridelalo, kakor v Mih pied trtno ušjo. Takrat so dobili kramski ^im gradniki na 11.040 hektar ih virogmdov na leto po 300.000 do 400.000 vedrov vina (168 OOO do 224 000 hI.) Vs ed trtne uši in raznih stiuptnih ios se je to število leta 1894 skičlo na 58 582 hI. Letos znaša na 10.452 ha vinski prirhlek po stati i ^pU.frp ir. in innTnRrtlfc Vir Cfliritfl lil "^PTM stičnih p« datk.h 280.071 1,1 (500.126 vedrov) -1";11l^1 i"' J' * - j -i , , • . i >n razprooa*a ria debelo sn drobno vina. Vinograd, iki dobe za svoje v no nad 10 TR$T _ JAK0B PERHAUC - TRSI li 1 T\Vr£e]* Sl ?2d;h : rkr'! Vi, dell'Acoue Siv. 6. ClM M CUllM. gla^arttvo jo^oinsko 3o.l8o h' (sodni ekraj Vel>k frPDroakegii Sampar. ca, p»nefib dfBenr.il Postojna 1935 hI, sodui ikraj Ilirska Bistrica italijanski! in a\Htrr-otrsk b vin Eonieiyjx. Bdi 1634 fcl. sodni okrai Sen<-žeče 376 bi, sodni rerekib Aloella in Chanti. — Bud Vipava 31.240 bi), okr. glavarstvo raznR ter ^/™Pr8trii tromoj«, V v zobsrskern katoteetu TRST — ulica Vallo št. 8. Br. J. Žsrrnak*S. Jusdsc? i TRST ulica delta Casersna it«. 13. U. natfvt. Odda M v najem a^ ha in kuhinja v družbi. 1 Plača mesečno 11 K. Naslov : Chia-dino ?t. 935, priili'je. 1493 i Hočete se prepričati? rbfs*ite velika skladišča Parije vđeve Salarini »onte doila Faora 2 j ul. Pos:<> Mu.jaoTC i«odi. toćno, solidno in elegantno po nizkih c®*>« ooooooooooooooooo , J . , . „. . al vovec in brinjevec. — Izd« lki i vrste, došli ir (sodni ekrai krskl 2J,014 doUČnib krajev. Vp»ka naroči a te takoj izvrSi. Raz umavičlri it aoa hi pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franio — Razprodaja od pol li ra naprej. 0 0 0 o o o o o 0 T, : : Mflianičnn deliti niča : : avtorirovana za napeljavo vode in plina GUIDO SAMBO Zastorais oiiiiKOTins lofarne gramolonoT TeoJor Plcnier. GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom in specijelne plošče na izbero. Skladišče gramofon v. svetilk, aparate? za Anerjevo luč, mrežio in cavl. Popravljanje koles, graiuofonor. motorov na plin ali ben- zin, elefcirićnih z»onccv in TS.tk<> mehanično dc!o. g Jrst, piazza San francesco D* ^ssisi 8. g soooooooooooooooo Naznanilo dobrim družinskim materam! r=n Ako hočete obvarovati svoje otroke pred raznovrstnimi boleznimi vsled mraza — pridite vse v Bazar 33 in 49 v ulici S. Hicolo it 29 kjer najdete veliko izbero maj in spodnjih hlač. ki vas obvarujejo pred burjo. Vedno po malenkostni eeni 33 in 49. Postrežba točna in tudi brezplačna na dom. Tvrdka z lesom EMILIO SEGRE v Trstu (ulica Gioachiao Rossini 2, I. n.) okraj ir>ko 66.735 lil hI, sodni okraj kostaujeviški 17 526 hI, sodni ekraj radeški 9645 lil), okr. glavarstvo v Novem mestu 49 905 hI (s« dni okraj novomeški .'37.820 Ll, sodni okraj žužembeiški 5835 hI, sodni okraj Trebnje 6250 hi), okr. glavarstvo Črw 'melj 119.178 hI (sodni okra.] Črnomelj $0.550 hI, sodni okraj Meti ka 28.628 hl>, j okr. gbvarstvo Litra 8852 bi (todni okraj Litija 8730 hI, K)dni okruj Vi«nja gora 2 22 II), okr. glavarstvo kočevsko 216 hI. Jadranska banka v Trstu je zvišala počenši od 20. t. m. obrestno mero I aa ul< žne knjižice od 4*/« na 4 in pol. Glej inserat na III. strani. Razne vesti. Platnen čoln za vožnjo po vodi »ta izumila v Zagrebu Mihael Mercep in Vladimir Ferenčina, Čoln te da igložiti in se' ga lahko noti seboi ? malem kovčegu. Poiz-: o odprla sledeče podružnice : Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) lUbl No^aVtitulatura° vojaških zdrav- in Ulica Scorzeria Štev. 14 (vogal Ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera sikov. Vojno mimsterstvo namerava spre- - v* ___ i____ _^ v__i__»^-v ^^.^-»tu meniti titulature za vojaške zdravnike. Vojaški hOrOŠ&ega lOSa pO £OXI£Ure31CniU CenaM. zdravniki ne bodo več nosili naslov „polkovni" ali „štabni zdravnik", ampak naslov : zdravnik poročnik, zdravnik stotnik, zdravnik major itd. Grof Sternberg proti „Arbeiter-zeitung« Zt.am Češki državni poslanec grof Sternberg je tožil socialistično glasilo na Dunaju „Arbeiterzeitung" radi nekega članka, v katerem se mu očita, da je moral položiti častniško čast radi dolgov v igri. Lansko leto ,ie bila „ Arbeiterzeitung" rešena radi iste stvari. Razprava bo i,elo zanimiva, ker je »rof Sternberg pozval za priče nadvojvodo Rajnerja, \rhuega nadzornika čet grofa Uex-kulla. vojnega imnibtra Schoenaicha, bivšega minibtra deželne hrambe grofa AVelseraheimba. ¥ML Steinitza jn nekoliko viših častnikov. 24 oseb kraljevske krvi za eno mizo. Na velikem obedu, ki je bil nedavno temu pri;ejin v Windsoru na čast nemšk. cesarju, sedelo je za eno mizo 24 oseb kraljevske krvi. Med njimi je bil en cesar, dva kralja, ena cesarica in štiri kraljice, dočim so bile druge osebe členi raznih kraljevskih rodbin. Bil je tu cesar Viljem in cesarica Avgu- j sta Viktoiija, kralj Edvard in kraljica Alek-»andra, kralj Alfonz XIII in kraljica Ena, kraljica portugalska in kraljica norveška. Potem veliki vojvoda ruski Vladimir in njegova soproga, španska infantinja Izabela, princ •aksonski in njegova soproga, vojvoda in voj-vodinja Fife, princesinja Viktorija, vojvoda in vojvodinja Connanght, princ Artur in princesinja Patricija Connanght in princ Henrik Bat-temberški. Izseljevanje Armencev v Ameriko. Kakor poročajo iz Carigrada, so se v zadniem Času pričeli izseljevati v velikem številu tudi Armenci, in sicer v Ameriko. Uzroki izseljevanja sta beda in strah pred Kundijskimi plemeni. Turške oblastnije nikakor ne ovirajo izseljencev. Največ Armencev se je izselilo iz okrožja Erzerum in Sivas. XMXM'>UM HMM*mt XX * Podpisani naznanja slavnemu ob