Groriške vesti. -r-g— • Iz seje ožjega in pomnoženega c. kr. ekr. iol. Breta tolmlnskega. Prvo petletnino dobijo: Hmelak Pavla, Silič Justina, Gomilšček Bafaela in Ealan Milko. Nameeti se Bojano Boltar v Bovcu; premesti se Mileno Bratina na Št. Vižko goro. En a6i- telj dobi podporo. Sprejme se proračun za leto 1911, ki pokazuje 227.943 E troskov ia le 66.439 E dohodkov. Primanjkljaj se krije s 150 °/o naklado na vse izravne davke. N a daljesedovoli, dasepostavka izrednih troškor, ki znaša 5780 E, p o r a b i d o 2000 E z a d r a ginjako doklado oženjenemu učiteljstvu, če zaprosi zanjo. DotoH se 100 E podpore BDijaški kuhinji" v Gorici. Vzame ae v znanje uatanovitev potovalne šole Ternljine-Loje. — Stalež ženskega in moškega učiteljstva ostane neizpremenjen, le Eihard Trebše ae z dovoljenjem dež. šol. sveta pomakne v II. plač. razred. V I. plač. razredu moškega staleža je še 7 mest praznih, ker ni zato kvalifikovanih učiteljev. Sklene se komisionalni ogled zastran ustanoritve redne šole na Trnorem ia Volarjih. Ugotovi se več računov. I. R. —g— Iz sežanskega okraja. (Iz aeje c. kr. okr. š. sv.) Zapisnik prejšue aeje ae odobri. Predsednik poroSa, da je deželni šolski svet dovolil uatanovitev enorazrednic na Brjah in Utovljah in da je dež. šol. svet npokojil učiteljico Ivanko Lozejevo z Eepentabra. Prošnja občanov iz Gorenje Breatovice za ustanoyitev enorazredaice se zavrne zaradi bližine do Dolenje Brestovice. Iz istega razloga se zavrne prošnjo občanov iz Slivnega za ustanovite? šole v Slivnem. Zaradi premale množine otrok 86 tudi zavrne prošnja za razširjenje enorazrednice t Velikemdolu t dvorazreduico. Za zgradbo novega šol. poslopja v Eoatanjevici se sklene, da ae izdela uačrt. Glede račuua 1. 1910. se izvoli pregledovalce računov člane Brginec, Fabiani in Muha. Poraakne se iz II. vrste v I. vrsto nadnčitelja Josipa Barbarja iz Zgonika. V drugo vrsto so bili pomaknjeni Ivan Benko iz Štjaka, Al. Hreščak iu Lokve in Anton Fakin iz Eostanjevice. — Glede prošnje Učit. društva za sežanaki okraj za prizaanje draginjske doklade se sklene priporočati dež. šol. svetu, Daj na katerikoli načiu potrebno ukrene. — Proračun okrajuega šolskega zaloga za 1. 1911. ae je odobril z dohodki 78.600 E, troški 186 344 E, torej primankljaj 107.744 E. Primankljaj se pokrije z doklado 110% na vse izravne davke kakor 1. 1910. Omeniti J6 rredoo, da so okraji goriški, gradiški in tolminski tudi jako obteženi z dokladami za vzdrževanje šol, a da so vsak teh še zadolženi z okroglo pol milijona kron, med tem ko je aežanski okraj dolga prost. To pač kliče po ustanovitvi deželnega šolskega zaloga, da bi tudi priapevalo mesto Gorica, kamor se atekajo dohodki iz cele dežele. Naša dezela je edina r Avstriji, da ima okr. šolske zaloge. Da bi vlada podržavila ljudsko šolstvo, ni pričakovati, ker mora trošiti za ,,vaznejše" stvari nego j« izobrazba! ? — Otroškemu vrtcu v Nabrežini 86 dovoli podporo 250 E. — Sklene se v Orleku najeti novo šol. sobo za dobo 10 let. Zavrne ae prošoja Joaipa Štreklja za podelitev IV. petletnine, računajoč od dntva nastopa službe, utemeljujoč, da zakon z dne 14. januarja 1906. 1., dež. zak. št. 10., določa, da ae računajo petletnine od 1. dne meaeea, ki sledi dnevu izpita učit. usposobljenosti. — Dovole se razne poprave na šol. poslopjih. Š. —g— Pred izpraševalno komlsijo za meščanske in ljudske šole, ki je končala svoje delo dne 24. pret. m., so napravili izpit: Za meščanske šole z nemškira učnim jezikom Zora Klavžar. Za slovenske Ijudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Podgornik Ana, Bizjak Frančiška, Senčar Eoza, Nardin Marija, Foha Hedvika, Wudler Marija, Treo Gabrijela, Berbuč Gabrijela (z odliko in za italijanščino kot predmet), Majce Begina (z odliko in za italijanščino kot predmet), Mayer Julijana in Pregelj Ciril. Za slovenske ljudake šole in z nemščino kot predmetom : Peršič Terezija, Drufovka Vida, Mayer Valerija, Vidic Valentina, Jericijo Marija, Abram Lavaslava (z odliko), Trampuž Alojzija in Baša Alojzija (z odliko); Štanta Jožef, Semič Valentin in Golob Jožef. Za ljudske šole a slovenskira učnim jezikom in z italijanščino kot predraetom: Gerbec Ivan, Erižman Nazarij in Cerut Silvester. Za ljudske šole a slovenskim učnim jezikom: Bogataj Vilma, Miklavič Olga, Bratina Milena, Arigler Roza, Boštjančič Marija, Zmazek Justina in Pagon Alberta; Vrezec Milan, Berce uožef, Terčon Valentin, Caharija Ivan, Bandelj Vinko, Makuc Earel, Vodopivec Andrej, Zoru Emil, Eeja Leopold, Španger Alojzij, Eudež Herman, Jordan Ivan ia Trebše Bihard. Dopolnilni izpit so napravili: Čok Andrej za italijanščino na meščanskih šolah kot predmet. Pahor Jožef in Hreščak Alojzij za nemški učni jezik na ljudskih šolah. Za ljudske šole sta bila dva reprobirana, trije so odatupili, dva sta zaradi bolezni odatopila. Pri dopolnilnih izpitih sta bila dra reprobirana, eden je odstopil. E izpitom je bilo oglašenih Blovencev in Lahov 102.