> «•k 2« lr t« k te Mag« pvStnfco aH
v nAarv * pošiljaj 9««nuctte leto52
«•»»»•k te Pc^nMuma Bt®~v9Xlctt «t®«« t din*
ri fata 1« din., četrt Wt» Al bran )»g«sV;vHi> MŠm. Naročnin« se pošlj
r ITB&tvO „SlCTfflft-Oespodarjn" v Ms-
w___, Koroška ceata 5.
m m 4opoHlja do Od-JMHW Naročnina nr. pfe-v neprej. m Merarb« M. 145.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
IMMM* fa * timrtwm, Karaite ee*t» M. S. I^Imm vračaj«. a&lva sprejema nanh-^isu laarrate in r«fckxiM%v
C«m tn&eratom p« w«. Za Tečkraia« <ijfe> primeren popusi. Nasiž**'i rekkasacQe so pd&ihr»
prost«. Čekovni račun ■rada Ljubljana ¿t iti
Telefon interarban M. tU»

ar.
RfJLRXBOR, dne e. julija 1&&4L
58. leyiik
Razmeram primerni sklepi naših poslancem.
Naši slovenski člani Jugoslovanskega kluba so se sestali 24. junija v Celju. Ob tej priliki so sklenili sedanjim razmeram primerne isklepe, katere so odposlali predsedstvu narodne skupščine in ministrom. Ce- s lotne sklepe, kakor so bili poslani v Beograd na naslovljena merodajna mesta, je hotelo glavno glasilo naše stranke »Slovenec« objaviti v celoti, a staj to posebno izdajo zaplenila policija in državno pravdništvo. Kar je preostalo od teh sklepov po za'plemM, sta objavila; »Slovenec« od zadnjega četrtka in petkova »Straža«. V »Slovenskem Gospodarju« hočemo v naslednjem podati kratko vsebino preostankov Velevažne spomenice Ju- j goslovanskega kluba. Spomenica obsega 2 opomina in j poziva predsedniku skupščine, na notranjega ministra, ! ministra za pravosodje in ministra vojne.
Vsebina spomenice predsedniku skupščine.
i
Kakor znano in kakor smo že poročali, je hotel v < italijanski zbornici socijalistični poslanec Matteotti v j posebnem govoru razkriti korupcijo in razne lopovščine fašistovske nasilne vlade. Za svoj stvarni, ter z dokazi podprti govor je že imel zbrano gradivo, a za ta njegov namen s;o zvedeli fašisti, so ga kar pri belem dnevu porinili v avtomobil, ga odpeljali nezinano kam in ga tamkaj umorili na zverin-ski način. Ta divjaški umor poslanca Matteottija je vzbudil po celem svetu najostrejše ogorčenje. Vse evropske parlamentarne, za pravico, svobodo in kulturo boreče se vlade so obsodile ta čin fašizma v protestih in sožalnicah, ki soj bile odposlane predsedstvu italijanske vlade in parlamentu. Jugoslovanski klub je v Svoji spomenici smatral kot svojo dolžnost, da opozori predsednika naše narodne ■skupščine, naj se tu<di večina naše narodne skupščine ¡pridruži onim vladam, ki oibsojajo krvavo in sploh vsako nasilje kot sredstvo političnega razračunavanja 5n odpošlje sožalnico političnim prijateljem umorjenega poslanca Ma'tteottija. Ob koncu te spomenice dostavljajo naši poslanci olpomin, naj skliče predsednik skupščine na posebno sejo voditelje 'parlamentarnih skupin našega parlamenta im ti (bodo potem sestavili sožalnico glede ^umorjenega Matteottija in jo poslali na pristojna mesta v 'slučaju, ako bi predsednik sam ne hotel prevzeti odgovornosti za 'ta korak.
Nadalje kličejo naši poslanci zborničnemu predsedniku v sporni® žalostno dejstVo, ki se je v zadnjem
času žalibog pojavilo in večkrat ponovilo po raznih 'pokrajinah in na več krajih v naši (državi. Policijska oblast je namreč začela skrajševati svdbodo zborovanja in govora. Nekateri naši poslanci so hoteli na ljudskih shodih narodu poročati o velevažnih javnih dogodkih, ki so se zgodili v Sloveniji, odkar je ibil odgoden parlament. Policijska oblast je poslancem' Jprepovedala govoriti o teh dogokih in ker se poslanci niso udali 'tem prepovedim, jim je enostavno shode prepovedala. Oblast prepoveduje poslancem javno na shodih govoriti: o sedanji vladi, ne smejo; se dotakniti z grajo nobenega ministra in ne povedati narodu resnice o orjunaškem ¡umoru v Trbovljah. Taka prepoved' svobode govora od strani oblasti je doslej doletela štajerska poslanca: Že-bota in Krajnca in iz Kranjske pa gg. poslance: Krem-žarja, Stanovmifca in S'trcina. Spomenica zahteva od predsednika skupščine, naj stori na merodajnih mestih ¡Vse, da se zasigura narodnim poslancem v Sloveniji Svoboda govora in zborovanja in naj klub ofbVesti o ¡uspehih svojih korakov.
Spomenicagledeorjunaškeganasiljain umora v Trbovljah na notranjega mi-nistrainminis'tra'pravde.
V spomenici notranjemu ministra slikajo naši poslanci nasilni in vse obsodbe vredni nastop orjunašev v TrboVljah. Poslanci poročajo ministru, da sta se spopadli v Trbovljah dVe stranki. Na eni strani od samostojnih demokratov plačani orjtmaši, ki hočejo prikrivati svoja naisilja z lepim imenom jugoslovanskih narodnjakov; na drugi strani pa pristaši stranke, proti kateri je izdan izjemni zakon o zaščiti države.
Poslanci pravijo dalje, dokler so bili zaščitniki plačanih orjunašev — samostojni demokratje v opoziciji, je tudi orjuna bila mirna, ker je bil nj'en žep brez cvcn-ka, je bilo tudi njeno srce brez junaštva Kakor hitro pa so se povspeli samostojni demokratje (Pribičeviče-va skupina) do vlade, je orjuna dobila denar, je oživelo njeno junaštvo in prišla je di-' ro oborožena izzivat v Trbovlje. Radi izzivanja orjunašev je prišlo do krvavih dogodkov v Trbovljah. Ker politične oblasti v Sloveniji ne upajo omejevati svobodnega kretanj» oboroženih orjunašev, zato oblasti ne zadene krivda, ampak notranji minister mora tozadevno napraviti redi Poslanci so poklicali g. notranjemu ministru v spomin: kedo da so orjunaši v Sloveniji. Večina sedaj po Sloveniji razgrajajočih orjfunašev je brez vzroka zapustila svojo domovino in rod, ki sta pripadla pod italijanski jarem, je strahopetno pobegnila pred italijanskimi fašisti in sedaj pri nas uganja isto, kar fašizem nad pod1-jarmljenimi brati v Italiji.
Spomenica, ki so jo naslovili naši poslanci na ministra pravde, opisuje grozni umor rudarja Fakina in zahteva od ministra točen odgovor v obliki dejialnj n zahteva od ministra točen odgovor v obliki dejanj na dve vprašanji. To spomenico, v kolikor ni bila zaplenjena od oblasti, prinašamo dobesedno. Zaplenjeni stavki so označeni s črticami (--------
Spomenica ministru pravde se glasi:
V Trbovljah se je drne 1. junija 1924 izvršil krvav zločin. Člani organizacije jugoslovanskih nacionalistov so justificirale mladega delavca Franca Fakina, baje na podlagi sklepa nekaterih članov vodstva jugoslovanske nacionalne organizacije. Sodba se je izrekla V neki gostilni, izvršila pa v kamenolomu za hišami. Fakina so člani orjune »aretirali« nekj'e sredi občine Trbovlje, ga zvezali, zvezanega vodili seiboj, in ga neprestano pretepali in suvali. Imeli so ga zastraženega v svoji sredi okrog 3. ure. Žandarmerija je to mirno gledala in ni posredovala, ker ni smela nastopiti proti or-juni. Ko je »aretirani« Fakin med zborovanjem orjune na trgu pred cerkvijo ležal na tleh zvezan in mučen, ga je eden orožnikov hotel odvesti seiboj v zapore, češ, da je orožnistvo za to tu, da aretira tiste, ki so kaj zakrivili. Orjunaši pa, ki so straži!! svoj'o žrtev, so orož niku nastavili revolver na prsi, rekoč: »Mi sami bomo z njimi obračunali.«----------.
Tako se je zgodilo, da so Fakina po izrečeni »obsodbi« orjunaši po sredi trga v prvih popoldanskih ura& peljali na samoten kraj, kjer sta ga dva orjunaša ustrelila. Zločin sam je iz daljave 100 metrov gledalo več prič, ki so vse oblasti znane in potrjujejo, da sta Fakina peljala dva orjunaša in ga tam ustrelila.
Orožništvo in oblasti imajo v rokah opise tistih! dVeh morilcev. Imajto v rokah seznam orjunašev, ki so se udeležili 1. junija izleta v Trbovlje in seznam tistih, ki so umor sklenile. Oblasti so tudi znane osebe, ki so s hvalile, da so justificirale Fakina. In vendar oblasti še do danes, po preteku skoro enega meseca, nimajo v rokah morilcev, niti tistih, ki so umor povzročili —
• Vi, gospod minister, ste odgovorni za dejanja in
nehanja justice ter njenih organov------
Umor mladega človeka, ki se je zgodil pri belem dnevu, takorekoč pred očmi javnosti in številnega orož-ništva, ostaja nekaznovan-------.
Zato Vas v interesu zakona in države vprašamo:
1.	Vam je II znano,, da so člani organizacije jugoslovanskih nacionalistov 1. junija zverinsko ustrelili delavca Franca Fakina?
2.	Kaj ste ukrenili, da se krivci izslede in kaznu-
Džungla.
Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
14
Živo si je vtisnil v spomin sliko, ki je pojasnjevala besedo, oziroma po njegovem pojmovanju skupino znakov, natisnjenih v začetnici pod sliko. Kadarkoli je našel kje v knjigah spet tisto skupino znakov, koj mu je stopila v spomin tudi slika. Če je na primer našel kje natisnjeno skupino »deček«, je v duhu koj videl sliko ¡ki je kazala bitje njemu podobno, z golim obrazom, z velikimi očmi, z drobnim nosom, čisto drugačno nego so bili Kršak ali Kala ali katerikoli njegovih džungelskih tovarišev. In vedel je, da je tO d-e-č-e-k. Kaj je »deček«, tega seve izpočetka ni vedel, to mu je mnogo let pozneje povedal še le slovar, ko je znal že gladko brati
V začetnici in v slovarju je bilo mnogo slik. Tekom let si jih je vse vtisnil v spomin, se jih je naučil, in z njimi tudi skupine črk, tiskane besede, ki so jih slike pojasnjevale.
Seveda ni našel v svojih knjigah slik za vse besede. Pa brihten je bil, bujno domišljijo je imel in oster razum. Iz dveh znanih besed si je sam sestavil sliko o tretji itd. Njegovi pojmi o vseh teh nepoznanih rečeh so bili izpočetka seve zelo napačni in nejasni. Pa popravil si jih je in izpopolnil tekom let. Čim več je bral, tem več je znal.
Branja se kajpada ni naučil v enem dnevu ali tednu, tudi ne v enem mesecu ali letu. Leta in letai je hodil v kočo, leta in leta je tuhtal in premišljeval in ugibal in si uglabljal v spomin skupine črk in iz znanih besed ugibal nove.
Pa sčasoma je res znal brati, to je, umeval je besede po slikah, ne da bi seve pri vsem tem znal jezik, v katerem so bile knjige pisane.
O nekaterih skupinah črk, na primer o glagolih, o zaimkih, o predlogih je vobče imel le čisto nejasne in negotove pojme.
Mnogo mu je pri učenju koristil slovar.
K vsaki besedi je v njem našel razlago, včasi tudi sliko. S pomočjo besed, ki je njihov pomen poznal iz slik, je našel pomen drugih besed, ki jih niso pojasnjevale slike. Česar ni razumel, je odložil pa poznejši čas in je pri ponavljanju prišel na pnvi pomen. Česar pa Vobče ni mogel uganiti, si je razlagal po svoje..
In končno, po mnogih, mnogih letih in trudih, se mu je zasvetil tudi pomen posameznih crk.
V slovarju je namreč našel razložene tudi črke cele abecede in tudi kako se izgovarjajo. Tega se seve ni mogel naučiti, ker še nikdar ni čul človeške govorice, pa zvedel je iz slovarja, da je število črk omejeno, da same zase nič ne pomenijo, da pa, zložene v skupine, v besede, dajejo pomene, kakršnih se je naučil iz slik in po lastnem ugibanju.
Odslej je šlo branje že precej gladko. Treba je bilo le, da se nauči tudi pisanja
In tudi tega se je naučil.
Nekega dne, štirinajst let je imel tistikrat, je našel v miznici zalogo svinčnikov.
Nekaj jih je bilo obrezanih in koj je poskusil ostro konico na mizi. Zlomila se mu je sicer, ker je pretrdo pritisnil, pa kako se je veselil, ko je zagledal črno črto, ki jo je potegnil svinčnik po mizil
Z veliko vnemo je koj začel risati in črtati po mizi, ; da je bila kmalu polna vseh mogočih črt in vijug in da • je obrabil svinčnik do lesa.
Pri teh prvih poskusih mu je šinila v iznajdljivo glavo sijajna misel. Kaj ko bi se dalo s tem orodjem posnemati črke —?
To je bil seve prav težek posel. Kajti držal je svinčnik v pesti, kakor ti držiš šilo ali dleto, in njegovi prvi poskusi v pisanju so bili zelo okorni. Pa vztrajno se je vadil cele mesece, kadarkoli je mogel priti v kočo, in po dolgem poskušanju je našel končno pravi način, kako je treba držati svinčnik, črez leto in dan je znal vse črke pisati, ne da bi seve vedel, kako se izgovarjajo.
Tako se je naučil pisanja.
Pisal je, na kar je mogel, po mizi, po knjigah, po papirjih, ki jih je našel v predalih, po tleh, v pesek in glino, kjerkoli se mu je nudila prilika.
Izpočetka je risal in pisal le posamezne besede. Pa kmalu je storil korak naprej. Zapisoval je iz spomina cele stavke, kakor jih je bral v knjigah.
In storil je še en korak. Dolg je sicer bil in težaven, pa posrečil se mu je.
Začel je zapisovati lastne misli, slike pojmih, ki si jih je zapomnil iz knjig. To je bil vrhunec njegovega učenja. Dvanajst let je imel tistikrat.
Pa to so dogodki, ki segajo predaleč naprej v naše pripovedovanje. Omenimo jih, da razumete doživljaje mladega Claytona, ko pride vrsta nanje.
Dejstvo je, da je z osemnajstim letom gladko bral knjige, ki jih je našel v očetovi koči. Seveda je bolj razumel ko bral, ker ni znal izgovarjati ne črk in ne besed.
Ves nov svet se mu je odprl.
Iz knjig je izvedel, da leži onstran njegove džungle in onstran morja velik in prostran svet, da so v njem gore in doline in ravnine, zvedel je, da živijo v tem svetu bitja, ki se imenujejo »ljudje«, da so ta bitja drugačna, višja, popolnejša nego »živali«, med katerimi je živel on.
Na to vprašanje zahtevamo ločnega odgovora v obliki dejanj! Pisanih obljub, opravičil ali zavijanj ne pofrebujemo!
Pritožba na ministra pravde radi zaplembe našega časopisja.
V zad<nj'em času je ljubljansko državno pravd-nršlvo kar štirikrat zaplenilo glavno glasilo naše stranke »Slovenca« in po Kranjskem najmilj razširjeni kmet ski list »Domoljuba«. V prvi pritožbi radi zaplembe •zgoraj omenjenih listov ugotavljajo poslanci dejstvo, da imajo Žerjavovi demokrati vse polno listov, ki dobivajo znatne podpore od raznih bank in vlade. Samo listi naše SLS stranke so popolnoma neodvisni od bančne ter vladne pomoči, so najbolj razširjeni kot apostoli resnice in boritelji za pravico med ljudstvom in radi tega se jih bojijo demokratski listi in jih hočejo zatreti potom pogostih zaplemb.
Ta spomenica končno ugotavlja, da sta bila »Slovenec« in »Domoljub« zaplenjena, dasi nista niti z na-migavanjem pisala proti državi.
Zadnja spomenica, ki govori o vojaških pripravah in je naslovljena na vojnega ministra, je bila iz-vzemši podpisov poslancev v celoti zaplenjena in radi tega je tudi mi ne smemo prinesti radovednim čita-teljem »Slov. Gospodarja«.
Polom fašizma.
Pred nekaj leti se je začel močno razvijati fašizem v Italiji, sedaj je pa ta pojav poznan najširšim slojem ljudstva daleč na okrog po svetu, ker so se po vzoru italijanskega fašizma prav kmalu začeli snovati fašisti tudi po j drugih deželah. Pod fašizmom razumemo nasilno politično organizacijo, ki si jemlje v zakup narodnost ter nastopa samostojno ali pa se priključi kaki vladajoči stranki. Večina teh ljudi, ki tvorijo danes italijansko fašistovsko stranko, je bila poprej v službi stranke italijanskih liberalcev in nacijonalistov, pozneje se ji je pa zahotelo po večji moči m osnovala si je svojo lastno fašistično stranko, češ, da so vsi drugi narodnjaki ali nacionalisti premalo nacionalni. Fašisti v Nemčiji imajo vse one ljudi za seboj, ki so nezadovoljni z novo republikansko Nemčijo. Kratko rečeno, nemški fašizem tvori nemška skrajno nacionalistična in monarhistična stranka, ki ima pa še svoje posebne organizacije »Hackenkreuz« in razne »Wehrbunde.«
V naši državi je nastala po italijansko-fašistovskem vzoru orjuna. To organizacijo poznajo že v zadnji gorski vasi vsaj po imenu in po njenih protiljudskih delih, ne vedo si pa prav razložiti, kako je nastala. Cel1» ime »orjuna« je mnogim nerazumljivo. V Škofji Loki je to nerazumevanje pred 'kratkim neki kmetski delavec plačal skoraj s svojim življenjem. Iz Ljubljane so prišli tja uniformirani in oboroženi orjunaši ali orjunci. Hlapec je začudeno vprašal: »Kd'0i pa so to?« — in ko mu nekdo odgovori: »To so orjunci!« — pravi hlapec: »Če so junci, pa naj gredo v hlev!« — Ljubljanski orjunci to slišijo in hlapca skoraj ubijejo. Beseda »orjuna« je sestavljena iz po dveh črk tribesednega naslova te organizacije: Organiza cija jugoslovanskih nacionalistov. Iz tega naziva je torej razvidno, da si orjunci domišljujejo, da so oni edini in pravi nacionalisti ali narodnjaki jugoslovanske države. Kaka blaznost je to, še večja, kot pri italijanskih fašistih!
Od vseh fašistov povojne dobe so se italijanski fašisti prvi prerili do oblasti ter zgrabili za državno krmilo. Pod
fašistovsko vlado je italijanski narod že hote ali nehote začel misliti, da je fašizem edini krov za italijansko na-rodnjaštvo. Ko je bil fašizem na višku svoje moči, je pa sedaj naenkrat padel vsled svojih nečloveških zločinov. Kakor smo že omenili, je bil opozicijonalni poslanec Mat-teotti v Rimu ugrabljen od fašistov ter zverinsko umorjen, ko se je ravno pripravljal, da v parlamentu razkrije velikanske sleparije in zlorabe državne oblasti od fašistovskih prvakov, hašisti so v Italiji skozi par let izvršili že nepregledno vrsto krvavih zločinov zlasti nad delavskimi strankami in nad popolari (katoličani), a šele sedaj so se javnosti odprle na široko oči. Naenkrat je zagledala fašistično pošast in ta strah in to usodno spoznanje je prevzelo tudi one, ki so se znašli v fašizmu, a niso poznali vseh njegovih tajnih in zločinskih sil.
Kot krivci zverinskega umora narodnega zastopnika Matteottija so se izsledili ljudje, ki s>o v fašistovski stranki zavzemali najvplivnejša mesta kar črez noč in o katerih širša javnost ni prav vedela, kaj in odkod da so. Naenkrat pridobljena oblastnost in bogatija teh ljudi je javnost slepila in šele sedaj, ko je z nedolžno krvjo omadeževan italijanski parlament, zakon in kultura, se vse s strahom in začudenjem vprašuje, kako je bilo mogoče, da nam je v kratkem času zavladalo toliko zločincev in pravih človeških izmečkov. Razkritja in dogodki po umoru poštenega narodnega poslanca so že sedaj privedli tako daleč, da je konec italijanskega fašizma v prvotni obliki, ker se je italijanska javnost streznila in zavedla, da je nacionalizem last vseh, a~-ne samo tistih, ki si ga lastijo s krvjo, nasiljem in sleparijo, v
Preiskava je spravila na dan zelo značilne stvari. Zločinci so igrali na visokih držtvnih mestih take vloge, da so lahko teptali vse obstoječe zakone ter tvorili nekako nadvlado. Eden je imel v .rekah državni tisk in skozi njegove roke so hodile v svet vesti o uspehih fašizma, drugi je bil državni tajnik in prvi pomočnik notranjega ministra, ali bolje rečeno njegov poglavar, tretji je vodil glavni vladni list, četrii je poveljeval javni varnosti itd. Pri največji moči in oblasti teh ljudi se italijanska javnost ni niti spomnila na njihovo preteklost in pa na to, da so kar čez noč postali milijonarji. Nadalje je med zločinci eden, ki je je deloval že med ruskimi caristi in med nemškimi fašisti. S tem je pokazano, da so fašisti po svojem načinu, delu in cilju internacionalni ali mednarodni. Oni so pravi brez-domovinci, ker povsod, pa najsibo v Italiji, v Nemčiji in na Poljskem, ali pa pri nas, z nasiljem nastopajo proti ljudstvu in njegovim pravicam.
Takoj po zločinu in še sedaj prihajajo iz raznih dežel ogorčeni protesti proti italijanskemu fašizmu. Te proteste sklepajo in pošiljajo stranke, ki zastopajo večino ljudstva in ki imajo, kakor n. pr. v Angliji že državno oblast v svojih rokah, ali pa so blizu do tega. Brez vsakega fašizma so severne države, ki se niso udeležile vojne, potem Anglija in Švica, fašizma se bo obvarovala tudi Francija, ki ima sedaj pravo narodno večino na vladi, potem Belgija in ker je to najboljši in najvplivnejši del Evrope, si lahko mislimo, koliko škodo so napravili zločinski fašisti Italiji v zunanjepolitičnem oziru in pa na kakem glasu so vse druge države, ki tudi prenašajo fašistovsko nadlogo. Države, ki ne poznajo fašizma, ki nimajo ali pa uspešno odstranjujejo vse sledove povojne razdivjanosti ter visoko dvigajo prapor enakosti in svobode, motrijo danes z največjo pazljivostjo notranje razmere v povojnih državah in kjer se fašizem in vsako drugo nasilno stremljenje samo ne ubije in ne razprši, tam bo pač moral kulturni in pošteni svet brezobzirno'nastopiti proti vsaki nasilni politiki,
Knjige so ga tudi poučile, da ne živijo ljudje v gozdih in ne plezajo po drevju, ampak da stanujejo po hišah, po mestih in trgih in vaseh, da se vozijo na vozeh in po železnici in po ladjah na morju, da se oblačijo v lepe obleke, da berejo, pišejo, se učijo itd.
In spoznal je tudi samega sebe.
Zavest, da se razlikuje od svojih živalskih »tovarišev«, da je pametnejši, razumnejši, da jih nadkriljuje še v marsičem drugem, to zavest je nosil seboj že dolgo.
Kar pa je bilo dotedaj le nejasno in negotovo v njegovi zavesti, to so mu razjasnile knjige.
Spoznal je, da je »človek«. Kršak, Kala, Tublat in drugi pa so bili le »živali«.
Istega rodu je bil z »ljudmi«, z bitji, ki so živela daleč zunaj v svetu, v mestih, ki so brala knjige in pisala in delala še mnoge druge, njemu čisto nerazumljive reči, z bitji, ki so se oblačila, v lepe obleke.
Obleka, tako je zasodil, je najvažnejša razlika med ljudmi in živalmi. —
Njegovo razmerje do rodu Kršakovega je postajalo vedno bolj čudno, deloma napeto, njegovo življenje med živalmi bolj in bclj nemogoče in nevzdržno.
Živel je še kolikortoliko med njimi, ker je bil od mladega tako vajen, in ker je še imel Kalo. zvesto varuhinjo.
Pa njegove »študije« v očetovi knjižnici so mu vzele mnogo časa. Po cele tedne je zanemarjal svojo »družbo« in čepel med knjigami.
Še bolj pa ga je odtujevala dosedanjim »tovarišem« ziavest, da je višje, popolnejše' bitje, da je človek. Ponos se mu je vzbudil, vzbudila se mu je samozavest, ki jo ima le človek, krona stvarstva.
Odslej; je rad sameval. Poleževal je po mehkem ma-hovju in premišljeval o čudovitih rečeh, ki je o njih bral v knjigah. Njegova domišljija je delovala in si slikala življenje ljudi daleč tam za morjem, onstran divje džungle —. Ni se še zavedal, da je tam njegova domovina, ni še čutil domotožja, pa videti je bilo, da ni več daleč dan, ko pride tudi to.
Iskal pa je prilike, da bi se popolnoma ločil od živalske družbe, da bi postal kolikonmogče podoben človeku, kakor ga je poznal iz knjig.
VIII.
Trzan si želi olleke.
Na nizko viseči veji stolelnega orjaka džungle je sedel Trzan in razmišljal.
čreda Kršakova se je leno in počasi pasla skozi pragozd proti morski obali, obirala sadje, razdirala ptičja gnezda ter brskala po listju in preperelem vejevju za žuželkami.
Trzan je bil globoko zamišljen.
Mislil je na knjige, ki jih je bral v samotni koči, na bitja, ki so o njih knjige pripovedovale, na »ljudi«.
Tudi on sam je bil človek, ni bil žival kakor njegovi tovariši pa so bili črez in črez poraščeni s črnikasto dlako.
Ni ga bilo več sram njegove gladke, gole kože kakor nekdaj, tistikrat, ko še ni bral knjig. Ponosen je bil nanjo, saj je dokaz.ovala, da je potomec mogočnega i plemena, ki piše knjige, stanuje v velikih hišah — vi-| del je hiše na slikah! — in ima še mnogo drugih ču-j dovitih reči, ki jih pa ni prav razumel.
Pa še nekaj so imeli, ti »ljudje«, to je tudi videl v
če noče spraviti svoje države v nevarnost vseh posledic boja, ki je že splošno po svetu napovedan proti fašizmu.
Kako plačujejo drugod davke?
Že pet let imamo: Slovenci, Hrvati in Srbi skupno državo, a še do danes ne enotnega davčnega zakona. Vse dosedanje zahteve poslancev po ustvaritvi zakona o izenačenju davkov, so zadele pri beograjskih vladah na gluha ušesa in to iz dobro premišljenih vzrokov. Dokler namreč nimamo enotnega davčnega zakona, plačajo nekatere pokrajine veliko več davka, nego druge. Naši poslanci so že neštetokrat 's številkami natančno dokazali, kako ogromne svote, na na primer plačuje na davkih Slovenija. Slovenija doslej ni le plačala do pičite natanko vsake pare, ki je bila predpisana davkoplačevalcem od strani davčnih oblasti, ampak je poslala v Beograd radi strahu naših davčnih in finančnih višjih uradnikov pred beograjskimi oblastniki veliko večje svote nego so bile predvidene v vsakoletnem državnem proračunu.
Tako papežka glede točnosti in natančnosti z ozi-rom na plačevanje davkov gotovo ni nobena druga pokrajina, kakor ravno Slovenija. Da je naša ravnokar izrečena trditev resnična, nam dokazuje na primer vzgled Vojvodine.
Vojvodina je gotovo najbolj bogata in najbolj rodovitna pokrajina v naši državi in bi bila lahko tudi bogastvu primerno ter odgovarjajoče višje obdačena, nego druge revne in po vojni izmozgane pokrajine, a je ravno nasprotno istina. Koj po preobratu je postala bogata Vojvodina nekako torišče za radikalno stranko. Po Vojvodini so izvršili radikali agrarno reformo, naselili dobrovoljte in ti so sedaj priganjači za radikale. Ravno v Vojvodini je bilo pri zadnjih volitvah izvoljenih največ takozvanih prečanskih radikalnih poslancev. Politično je torej Vojvodina za radikale zelo velika opora in tega dejstva so se tudi do sedaj vedno zavedale vse radikalne vlade in ščitile bogato Vojvodino pred visokimi davki.
Sedaj še le, leta 1924, ko so državne blagajne radi povišanih oficirskih in uradniških plač precej pri dnu, se je spomnilo celo beograjsko časopisje na Vojvodino in jej očita strahovite svote glede zaostanka davkov. Srbski 'list »Politika«, ki izhaja v Beogradu, je obelodanil v zadnji številki, da dolguje Vojvodina od leta 1919 do danes na davčnih zaostankih cele tTi milijarde dinarjev.
Treba namreč pomisliti, da Vojvodinčani niso doslej plačevali niti ene pare osebne dohodnine in ne vojnega davka. Radikali so šli v Vojvodini celo tako daleč, da so pustili izginiti davčne sezname iz avstrijskih časov, samo da bi ščitili svoje pristaše pred pri— tiskom davčnega vijaka.
Finačni minister Stojadinovič zahteva sedaj od Vojvodinčanov plačilo treh milijard dinarjev, a so se Vojvodinčani že zbrali na posebnem shodu, kjer so ostro protestirali proti plačilu tega ogromnega davčnega zaostanka. Ti protesti bogatih Vojvodinčanov bodo gotovo zalegli, ker so zopet volitve na vidiku in bo tudi radikalom veliko ležeče na volilnih brogljicah Vojvodinčanov.
Ako izkazuje Vojvodina tako ogromne svote davčnih zaostankov, kaj še le pokrajine v Srbiji, kjer sploh
—..............mm—mmmmmm _ ______L______IL1"' '.'8!' '[>■■
knjigah. In tega on, Trzan, ni imel. Pa želel si je tudi tega, da bi bil čisto podoben človeku.
Želel si je obleke.
Vsi ljudje, kar jih je videl na slikah, vsi so nosili obleko. Le živali po džungli so bile brez nje.
Obleka torej, tako je sklepal, je bila znak, da so ljudje bitja višje vrste nego živali. Kajti drugega vzroka je mislil, pač ljudje ne morejo imeti, da nosijo tiste nerodne reči na sebi.
In Trzan je razmišljal, kako bi si preskrbel obleko. —
V goščavi pod njim je zašumelo.
Rahlo, komaj slišno sicer, pa Trzan je živel v divjini, njegovo uho je bilo bistro in ostro in je natančno razločevalo, kedaj šušti veter po listju, kedaj pa se plazi po njem sovražna žival.
Obrnil se je — in glej, tamle spodaj skoro trdo pod njim, se je vlekla Sabora, njegova smrtna sovražnica. Njeno silno, pa lepo in mačje gibčno telo se je komaj slišno zvijalo skozi gosti spodnji les.
Tiho se je vzravnal Trzan, odtrgal zrelo ananas-jabolko in jo zagnal iz varne višine stari nasprotnici v glavo.
Kakor da je udarilo vanjo, tako je obstala. Dvignila je mogočno okroglo glavo in pogledala v drevo.
Jezno je zavihtela dolgi rep, sunkoma je otepala z njim, ko je opazila hudomušnega zlobneža, mačji obraz se ji je spačil v strašno režanje, da so se ji vzravnale ščetinaste brke na levi in desni pod nosom kokor igle, in njene hudobne oči so se zožile v dvoje ozkih precepov, iz katerih je sršalo sovraštvo in maščevanje..
nimajo nobenih katastrov in vsak plača, kolikor ravno hoče.
Davčni zaostanek Vojvodine bi si naj pogledali naši »naprednjaki«, ki so še vedno mnenja, da plačuje Slovenija premalo davkov in potem bi jim bilo jasno, da plačujemo ravno mi Slovenci za razne druge pokrajine, katere so beograjskim mogočnjakom posebno pri 'srcu in jih treba ščititi pred izžemanjem potom davkov.
Postopanje vojvodinskih davčnih oblasti daje dober nauk našim davkarjem, ki se ga ne bodo držali in to že radi klečeplaznosti ne.
Drugi uradniki znajo, samo slovenski ne!
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Pašič se je odpeljal na Bled tako na tihem, da še vsi člani vlade niso vedeli za njegov odhod. Pred njegovim odhodom so se razširile vesti, da misli kralj priti v Beograd in da bi ta prihod prehitel, se je Pašič odpeljal. Ugibanja o razpletu dolgotrajne krize so spet na višku. Največ se upa in misli o vladi brez Pašiča in Pribičeviča, ki bi lahko delala s parlamentom.
Nekateri pa so za vlado, ki bi razpustila parlament,, razpisala in vodila nove volitve. Ta načrt in predlog izhaja iz vojaških krogov, ki so prepričani, da Pašič ne> bo dobil volilnega mandata. Parlamentarni krogi pa v to nevtralno vlado ne verujejo in smatrajo, da je zadnji čas, da se vrnemo na parlamentarna tla. Vsi parlamentarni krogi so mnenja, da je to tembolj treba z ozirom oa notranji in zunanji položaj in so prepričani, da je nenaden preokret razumeti na ta način.	■
ALBANIJA
je pred novimi nemiri in boji. Predsednik prejšnje vlade je sicer pribežal v Jugoslavijo, opozicija je sestavila novo vlado, a vsak čas bodo izbruhnili novi nemiri. Dunajski listi poročajo, da nameravata Jugoslavija in Italija Ob prvi priliki zasesti Albanijo.
ITALIJA.
Celokupna parlamentarna opozicija je imela žalno sejo za umorjenim poslancem Matteottijem ter je sprejela izjavo, ki podrobno ugotavlja odgovornost vlade in posebej ministrskega predsednika Mussolinija za Matte-ottijev umor, ki se je spočel v gnezdu korupcije in nasilja, spletenem v okrilju vlade same. Z vednostjo in pristankom vlade se je ustvaril^ posebna sirabovalna organizacija, ki terorizira vse, ki so nasprotnega mišljenja; proglaša se za velikodušnost, ako ta organizacija štedi golo življenje političnega nasprotnika. Izvrševanje poslanskega mandata je samo na papirju. Spričo vseh teh dejanj je opozicija zapustila parlament in smatra za nemogoče, da bi se vrnila na parlamentarno delo, dokler trajajo sedanje okolščine. V vladne obljube glede ureditve opozicije ne verujejo, tem manj, ker voditelji in njih glasila ne nehajo groziti, da znova uklonijo javno mnenje v svoj jarem in omeje delo sodnije same.
NEMČIJA IN FRANCIJA.
Nova francoska vlada je začela iskreno popravljati krivice nad Nemci v zasedenem Porenju. Vrnilo se bo okrog 60 tisoč izgnancev in izpuščeni bodo jetniki. — Nemška vlada je poslala v Pariz svojo spomenico, v kateri izraža voljo, da se hoče podvreči zavezniški kontroli oboroževanja, prosi pa, naj se vrši ta nadzor v duhu spravljivosti in sporazuma.
veliko borbo, katero bijejo poslanci SLS za dorego naših pravic. Hvaležni smo njim za njihov trud in bomo a njimi vred vztrajali v borbi. Gospodu poslancu smo pojasnili naše želje, osobito radi jesenskih počitnic in se izrekli proti nepotrebnemu, predragemu razširjenju naše šole, ki popolnoma zadostuje za naše razmere. V Šaleku, sosednja občina Velenje se dogajajo čudne stvari ;glavno vlogo igrajo oče »španz« iz Velenja, ki hočejo uničiti eksistenco enega pridnega posestnika.
V Petrovčah je dne 15. junija imel g. poslanec Krajnc shod. Po mnogobrojni udeležbi mož in fantov, ki so pazljivo poslušali g. poslanca, je razložil politič-| ni položaj in pomen občinskih volitev za dosego našega cilja: avtonomije. Predsedoval je č. g. Zdolšek. Izrekla j se je zaupnica Jugoslovanskemu klubu in protestiralo i proti odpuščanju bolnikov iz bolnic.

Ma ziorousnia,
Libeliče na Koroškem. V nedeljo, dne 29. junija se je vršil v Libeličah shod SLS. Poslanec Kugovnik je poročal o našem političnem položaju. Navzoči so govor-cikova izvajanja odobravali in izrekli zaupanje poslancu in vodstvu SLS. Ob koncu so se vršili razgovori o krajevnih razmerah in potrebah. Poslanec je podal različna pojasnila o vojaških oprostitvah in postopanju javljenja o poškodbah po toči. Zborovalci so bili prepričani, da vkljub vsem grožnjam in zatiranju SLS, ostanejo zvesti do končne zmage.
Devica Marija v Brezju. V nedeljo 22. junija je imela pri nas Kmečka zveza dobro obiskan shod. Namesto obolelega poslanca g. Faleža je poročal poslanec Vesenjak. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov ter odobrili delovanje naših poslancev.
Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah so se zbrali v nedeljo, dne 29. junija najodličnejši možje iz domače in sosednih župnij v velikem številu k važnemu posvetu. Domači pos anec Žebot nam je v svojem govoru razkril vrlo zanimive strani notranje politike in gospodarstva. Za našo Slovensko ljudsko stranko in njenimi poslanci stojimo vsi trdno in zvesto. Po shodu se je vršilo zaupno posvetovanje županov in glavnih zaupnikov.
V Ormožu se je v pondeljek, dne 30. junija vršil zaupni sestanek naših mož iz mesta in okolice. Navzoča sta bila ludi poslanca Bedjanič in Žebot, ki sta podala politično poročilo. Nato so se razpravljale zadeve naše organizacije. Poskus nasprotnikov, razbiti naše viste na dvoje, se jo izjalovil. Izpopolnili smo organizacijo. Pripravljamo se za bodoče borbe z veliko vnemo.
Št. Vid nad Valdekom. Tudi pri nas so se duhovi pomirili iu lepo složno nastopimo pri obč. volitvah. V tem duhu se je vrs? pii nas politični shod, na katerem fe poročal poslanec Pušenjak. Opisal nam j« težko in
Prireditve
Ljutomersko orlovsko okrožje priredi dne 6. julija t. 1. pri Sv. Juriju ob Ščavnici svoj okrožni javen telovadni nastop. Nastopijo člani, članice, naraščaj in mladenke v prostih, skupinskih, orodnih in lahkoatletičnih vajah. Pri nastopih svira polnoštevilna godba na pihala. Za zabavo in krepčila bodo skrbeli bogati šotori. — Začetek telovadbe ob pol 4. uri popoldne (po večerni-cah). Vstopnina: sedeži 6, stojiča 4 D. Vsi prijatelji mla dine in orlovske organizacije uljudno vabi pripravljalni odbor. Bog živi! — Tajništvo.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Tukajšnji Orli priredijo v nedeljo, dne 6. julija po večernicah v gostilniških prostorih g. Kaučiča srečolov z mnogimi lepimi dobitki. Na sporedu je prosta zabava s šaljivo pošto, licitacija, amerikanska ženitev itd. Prijatelji in sosedje ne zamudite tega dne. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
Tedenske mm ca.
Pozor pred radikalnimi sleparji! Dne 3. julija je izšla v Mariboru prva številka »Narodnega Gospodarja«, ki je glasilo slovenskih radikalov za mariborsko blast. List nosi isto glavo kakor »Slov. Gospodar«. Radikali so glavo »Slov. Gospodarja« fotografirali in napraviti za svoj list čisto isto v namenu, da bi na ta način slepili nevedne čitatelje. Ako kupiš naš list, potem moraš odločno zahtevati »Slov. Gospodarja«, ker list pod naslovom »Narodni Gospodar« je glasilo Pašičevih slovenskih radikalov. Radikalno glasilo stane celoletno 52 D, izhaja enkrat na teden, »Slov. Gospodar« pa stane letno samo 32 D. Radikalno slepilo je torej za 20 D dražje in za cele štiri strani manjše, nego »Slov. Gospodar«. Čitatelji »Slov. Gospodarja« in somišljeniki, ako vam bodo poslali »Narodnega Gospodarja«, vrnite ga takoj, da ne boste imeli neprilik radi plačila.
Kaj in koliko zna radikalni »Narodni Gospodar«. — Koj v prvi številki je pokazal radikalni »Narodni Gospodar« kaj in koliko zna. List je namreč poleg glave malodane dobesedno prepisal iz »Slov. Gospodarja« št. 24. od 12. junija 1924 navodila za občinske volitve in jih objavil kot svoj duševni proizvod brez navedbe vira, iz katerega je ukradel duševno blago. Pred dnevi smo pribili v »Straži« ,kako je demokratsko glasilo »Tabor« dobesedno prepisalo iz »Slov. Gospodarja« ravno ista navodila in jih objavilo kot ukradeno robo,, sedaj pa je isti tatinski greh zakrivil radikalni list »Narodni Gospodar. Se pač pozna, da druži slovenske radikale in demokrate ista skupna vez — nepoštenost in duševna omejenost. »Narodni Gospodar« zna torej krasti, ta greh je dokazal že koj v svoji prvi številki.
Kandidatne liste, ki jih glavarstvo posije zastopniku stranke nazaj v popravo, vrnite najpozneje v petih dneh dobro popravljene politični oblasti. Ako v petih dneh to ne storite, je cela lista neveljavna. Pazite!
Prošnje v vojaških zadevah in informacije na podlagi obstoječih predpisov in zakonov v slovenščini in srbohrvaščini ,kakor vse pismene vloge na vojno ministrstvo bo delal proti mali odškodnini gospod pri uredništvu »Slov. Gospodarja«, Maribor, Koroška cesta 5.
Novice iz Kaple. V nedeljo, dne 2. t. m. se je vršil pri nas shod SLS, kateri je bil prav dobro obiskan. Poročal je poslanec Pušenjak o političnem položaju in o delovanju narodne skupščine, osobito nam je osvetlil davčno politiko, katero vodi naša vlada. Isti dan nas je obiskal tudi davčni referent iz Slov. Gradca, po kapel-sko imenovan »štajeršravba«; upamo, da so ga izvajanja naših mož, osobito g. župana prepričala, da nas je prehudo »šraufal« z dohodnino in da bo v bodoče malo bolj mil. Dobili smo novega nadučitelja, v kratkem dobimo župnika — več let imamo samo provizorje Veselimo se prihoda novega župnika, ki bo gotovo vse moči zastavil v naš prid in povzročil rešitev mnogih zadev. Najbolj potrebujemo cest, ki bi nas zvezale z Dravsko dolino, ker smo vsled državne meje izgubili vsa prejšnja gospodarska središča. Čas bi bil, da se
zgane i okrajni zastop v Marenbergu, kateri dosedaj ni kazal dosti razumevanja za ceste ob meji.
Novi zvonovi v Šmartnu na Pohorju. Končno smo dočakali tudi pri nas dolgo zaželjeni dan! Dne 29. junija smo blagoslovili naša dva velika zvona, »cis« s 2105 kg in »ais« s 415 kg. »Fis« smo že imeli in tako je sedaj naše novo zvonenje dobro ubrani in jasno doneči trizvok »cis-fis-ais«. 'Ni bila lahka reč, spraviti tako težo gori na Pohorje! Osem parov volov je vleklo voe s težkim velikanom, štirje pari pa manjši zvon, jarme in bate. Pa smo tudi veseli in ponosni! Dvanajst slavolokov so postavili fantje novim prijateljem, dekleta so vso vas odele v cvetje in vence. Da so ves dan pokali lopiči in da je neumorno igrala naša šmartinska godba, to se razume. Ogromno ljudstva se je nabralo iz domače in sosednih župnij k cerkveni slovesnosti. Videli smo celo daljne Slivničane in Mariborčane. Blagoslovil je zvonove mil. g. kanonik in dekan slovenjebistriš-ki, g. Jožef Cerjak, pridigoval pa je zvonom naš najboljši pridigar, monsignor dr. Medved. Domači gospod župnik je služil ob obilni asistenci slovesno sv. mašo. V pondeljek opoldne se .je prvikrat oglasil veliki zvon, in ko je njegov jasni, polni, mogočni glas zaplul preko naših hribov in dolin — tedaj je zaostalo vsako delo, vse je prisluškovalo. Videl sem ljudi, ki so se solzili od veselja —. In odslej bodo šmartinski zvonovi zvonili in oznanjali Božjo čast, pa tudi slavo tistih, ki so zanje darovali, eni več, drugi manj. Naš priljubljeni gospod župnik Sinko pa si je s svojo požrtvovalnostjo in ne-utrudljivo skrbjo za zvonove postavil ne samo bronast spomenik v stolpu, ampak trajen večen spomenik v srcih svojih hvaležnih župljanov.
Potrebna cestna zveza. Poročilo iz Hrastovca pri Sv. Lenartu. Stara naša želja je, da se zveže Hrastovec čez Zgor. Voncino na Sv. Rupert z okrajno cesto. Z novo zvezo bi se nam pot v Maribor skrajšal za več kilometrov. Naš vrli župan Fr. Vogrin je skupno z drugimi možmi začel na lastno roko graditi novo cesto. Pomaga mu okrajni zastop, oskrbništvo Hrastovca in občinarji.
Smrt našega pristaša. Iz Vurberga nam poročajo žalostno vest, da je umrl posestnik na Višici, Mihael Tement. Rajni je bil veren katoličan, zvest pristaš SLS in že nad trideset let naročnik »Slov. Gospodarja«. Njegovo priljubljenost pri sosedih je pokazal pogreb, katerega se je poleg treh duhovnikov udeležila velika množica ljudstva.
Demokratski priganjač pri Sv. Ani v Slov. goricah". Žerjavov agent, advokat dr. Gorišek bi nas »po vsej sili rad zasužnjil demokratom. Pri nas ima najetega posebnega hlapčeka, nekega Seyfrieda. Ta junak skače okoli in hvali liberalno advokatsko Žerjavovo robo, kakor tisti ljudje, ki so nekdaj v starih zlatih časih po sejmih vpili: »Vse za šest! Samo 6 krajcarjev! Vse dobite za šest!« Ljudje se mu posmehujejo. Ob lanskih volitvah je hodil Seyfried z »kangljico« okoli in na vsako drevo, plot in zid je pripopal list: »Volite demokrate«. —< Revček se je toliko trudil, da mu je zmanjkalo čevljev. Polbos je nato cingljal okoli. A mi Anovčani smo se mu rogali. Tudi sedaj je dobri striček Seyfried na Gorišekovo komando začel dirjati okoli, a zopet ga! ljudje nočejo ubogati. Smili se nam ta advokatski agent. Vsaj za podplate mu dajmo, da ne bo podoben desetemu bratu ali pa »večnemu čevljarju«.
Pogreb malonedeljskega gosj)oda župnika. Od Male Nedelje (poročajo: Kdo bi si mislil, da je naš goreči g. župnik na trojičko nedeljo zadnjič maševal. Kako navdušeno je pel, katko pobožno daroval svojo zadnjo daritev. Ko je bilo konec nedelje, je bulo tudi konec nje-i gavega veselega razpoloženja tega dne, konec njegovega zdravja. Opolnoči ga je zadel na desni možganski strani mrtvoud. Izgubil je zavest, ohromela je desna roka in noga, zatisnil je oči. Začelo se je njegovo trpljenje. Tu-intam se je malo zavedel ter ¡spregovoril par besed. Po silno hudem smrtnem boju je izdahnil 20. junija ob 7. uri zjutraj. Pogreb se je vršil v pondeljek, 23. t. m. ob jako številni udeležbi vernikov. Lepo je bilo gledati, ko se je vila dolga vrsta žalujočih proti pokopališču. — Vkljub zelo slabemu vremenu je korakalo v sprevodu 9 gasilcev, okoli 100 tretjerednic in članic Dekliške zveze ter belo oblečenih deklet s šopki, ki so deževali na krsto, da je bila vsa v cvet j;u. Pred krsto je molilo 18 duhovnih sobratov, 2 bogoslovca in 2 usmiljena brata. V cerkvi se je poslovil od rajmega mnogoč. g. dekan Weixl, pri odprtem grobu pa veleč. g. Magdič, župnik v Zgor. Sv. Kungoti, ki je delil s pokojnim isto usodo pregnanstva iz Istre. Pri njegovem ganljivem slovesu je ostalo suho malokatero oko. Gospod čemažar se je narodil na Gorenjskem v Železnikih 15. julija 1874. Za mesec dni bi zagledal Abrahama, zato pa ga je že videl, ker je prišel, kakor smo prepričani, v njegovo naročje. Župni-koval je skoro 20 let v Koštaboni in Šmarju pri Kopru. Le 8 mesecev je deloval pri Mali Nedelji, pa si je, kakor je pokazal pogreb, osvojil v teku teh mesecev radi svoje ljubeznivosti, preporstosti lin vneme za čast božjo in zveličanje njemu izročenih duiš srca večine župljanov. Bog mu bodi plačnik za trud, ki ga je imel z namil
Sdiichi

Pravo
»—»«j iBWMHjw««qug:iflaawefc
-ovo milo i znamko
prihrani cas in denar. Zadostuje, ako s Schicht« ovim milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
Iz Moravč pri Mali Nedelji. Naša samostojna vojska se pripravlja za občinske volitve v dveh armadah, ' to se pravi, vložili so dve kandidatni listi. Pa ne zna-biti zaradi kakih osebnih nasprotstev, marveč oni zasledujejo pri tem vse višje ideale, ki jih ni težko uganiti tistim, ki razmere poznajo. Prva armada je uniformirana z obleko Slovenske ljudske stranke, odnosno Kmečke zveze, ker je naša stranka svojo listo prej vložila in je torej morala zadnja svojo firmo spremeniti. Druga armada si je pa nadela ime neke gospodarske stranke. Gotovo je, da se bodeta obe listi vezali. Pričakujemo trdno od naših volilcev, da bodo to s tujim perjem maskirano Kmečko zvezo vedeli ločiti od naše Slovenske ljudske stranke in bodo enim kakor drugim dali pri volitvah tak odgovor, kot ga za svoje zvito strankarsko delo v resnici zaslužijo. Opozarjamo, da bode naša volilna škrinjica na prvem mestu.
Obisk bele žene pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Prijazno Gibino obiskuje letos kaj pogosto bleda žena — ismrt. Še ni dolgo, ko je zamahmila s svojo neusmiljeno koso po nedolžni glavici 9 letne Pavline Strajnšako-ve, je pa sedaj segla po sivi glavi starčeka Antona Cvetko. Pokojni je bil vrli mož, ki je z veliko potrpežljivostjo prenašal butaro svoje starosti in nekdaj svoje otroke vzgojil v krščanskem duhu. Edini sin je na domačiji posestnik, zvest naš pristaš, ena hči je usmiljenka, druga pa gospodinja pri Sv. Ani na Krembergu, Počivaj v miru nedolžna Pavlina, počivaj v miru dobri starček!
Poroka. Dne 23. junija je bila pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah poročena mladenka Lenka Horvat in vrle narodne hiše Horvatove z Antonom Simonič, kmetskim posestnikom v Trnovski vasi. Pri veseli svatbi so se gostje spomnili tudi revnih dijakov in zanje darovali znesek 130 D. Bog plati! Novemu paru dal Bog obilo rožič na pot!
»Čitalnica« v Leskovcu pri Ptuju je dne 22. t. m.
priredila veselico s predstavo igre »Duh v krkono.ških gorah«, katera je dobro uspela. Kljub slabemu vremenu je bil obisk povoljen. Gostje so (bili nad okusno izdelanim odrom presenečeni. Ob sv i ran ju ciganske godbe na lok iz Trakoštjana se je vršil ostali program z prosto zabavo ob živahnem razpoloženju gostov. Vsa čast in hvala gre požrtvovalnemu in agjilnemu predsedniku V. Stoklasu ml., ¡kateri je lahko za vzgled, kako se naj orje celina na društvenem polju. Pohvalno pa moramo omeniti tudi g. Goričana kot režiserja, vrle domače fante-igralce, nadalje gospoda Emerama Stoklas, kot desno roko predsednika, kateri se niso ustrašili nobenega truda, samo da pripomorejo k dobremu uspehu predstave. Le tako naprej. Več gostov.
Kakršno življenje, takšno zasluženje .... Naš stari znanec in prijatelj lista bivši učitelj Troha goji vročo željo, vstopiti v učiteljski stan. Po najnovejši odred- j bi ministrstva prosvete je to mogoče le pri izvrstni oceni. Mi Haložani smo mu res napravili prvovrstno oceno, katero so obč. odbori poslali ne samo v belo Ljubljano, temveč tudi ministrstvu prosvete. Ocena, po kateri naj bi se Trohi vstop v prelepi učiteljski stan za-branil enkrat za vselej v smislu pregovora: ljudski glas, božji glas! Izvedel je o tem, ter zagrozil, da bode spravil vse prizadete haloške odbornike v luknjo, kar se pa seveda nikdar zgodilo ne bo, ker ne živimo več v Hani-balovih časih. Ne samo haloško ljudstvo katero pridno vlači pred sodnijo, tudi učitelj stvo samo ne mara Tro-he. Pred nedavnim časom je šel učitelj stvo, seveda brezuspešno, tožarit k šolski oblasti. Ker ni imel dejstev, se je posluževal izmišljotin. Hotel je pokazati že v naprej, kako strogi šolski vodja bo on, ako ga nastavijo. Isti-na je, da se po učiteljskih hrbtih da splezati precej visoko, ko bi ne bilo te preklicane — smole. Ni se še kiju- j ka, na katero je on pritiskal, do dobra ohladila, že je pritisnila na njo njegova zapuščena, žalostna in objokana ljubica z dvema otročičema, da si poišče svojo pravico, kakor Cankarjev hlapec Jernej. Reva je namreč zvedela, da se je g. T. poročil z učiteljico pri Sv. Andražu v Halozah, njo pa je pustil prav neusmiljeno in nekrščansko na cedilu. Danes se kesata obe in točita bridke solze; pa kaj je to njemu mar, ker Troha bil, je in ostane Troha. Sam se je pri haloškem ljudstvu najhujše osovražil s tem, ker se vedno tožari. So stranke, s katerimi ima kar po več tožb za stvari, ki niso omenka vredne. Na primer: za jerebičko, katera je bila pojedena pred 2 leti, so plačale kar štiri osebe občutne ; globe raz ven sodnijskih stroškov. Haložani imamo dovolj dela in skrbi; tlačijo nas davki in razne uime in končno pa se naj še lasamo in preklinjamo za same otročarije in malenkosti s Troho, s. to haloško moro, ka- 1 terega prav gotovo luna trka. Vsi vemo, da njemu vse j te neštevilne tožbe ne prinašajo zaželjenega blagoslova, ! ker najeti si je moral veliko svoto denarja, da potolaži j najnujnejše terjatve. Mislite, da se bo možicelj vendar že enkrat epametoval? Konečno izjavljamo: do danes smo imenovali samo majhne odlomke iz njegovega živ- j ljenja. Imamo pa zbran in pripravljen ves materijal in njegovega pustolovskega življenja. Če torej le še ne bo j miroval in nas nehal vlačiti pred sodišče, bodemo pri- j siljeni zaropotati. Troha je prišel vendarle enkrat v pravo past; če bo torej še treba, ga bodemo prali, pa j brez mila »Zlatorog« in likali tako dolgo, dokler ne I postane »fejst« fant, a učitelj — pa nikdar več. Ako bode T. miroval, ga bodemo tudi mi pustili pri miru!
Samostojna zahrbtnost pri volitvi župana v Petrov-čah. Volitev župana se je vršila 29. junija v Petrovčah. Bil je zopet izvoljen naš dosedanji zaslužni župan gosp. Anton Koren, posestnik v Petrovčah. Ker je Samostojna stranka dobila pri volitvah samo 6 odbornikov vkljub temu, da so prignali na volišče še oslepelega siromaka iz Drešinjevasi, a socijalistična delavska stranka sedem odbornikov, pogruntali so jo samostojni generali, da se bo treba zvezati s socijalisti, da na tak način dobijo ve-
čino proti našim dvanajstim odbornikom pri županski volitvi. Ker pa so socijalistični volilci zvedeli, kakšen pakt je skovan, so poskrbeli na merodajnem mestu, da se socijalistična stranka, oziroma njeni izvoljeni odborniki ne smejo vezati s stranko, katera je nekaka podružnica orjune. Res, prišla je od vodstva delavske organizacije prepoved za kortipromis. Sedaj, kaj so napravili samostojni odborniki- na dan volitev? Glasovali so za soc. demokrata Ivana Zupane, tov. delavca v Libo-jah, to je tisti Zupane, ki se je vedno na prsa trkal, da še ima toliko »karakterja«, da se s Samostojno stranko rjikoli ne zveže, no pa ker živimo v dobi »bakšišev« je tudi Zupane pozabil na svoj »karakter«. Samostojni pa si lahko v svoj album zapišejo besede: da kdor zahrbtne načrte svoje je koval, ta sam sebi grob je izkopal.
Novice iz Št. Jošta na Kozjaku. Dne 25. junija je bila imenitna poroka. Aleš Borovnik, pd. Pušnik iz Kozjaka, čeprav šestdesetletnik, je poročil Frančiško Felicijan, pd. Kapucinarjevo ravno tam. Ker je bil imenovani ženin rojen na »Papeževem« gruntu in ro-dovine »Cesarjev« in je vzel za ženo »Kapucinarjevo«, je bilo umestno, da se je visokim naslovom primerno vršila poroka v opatij ski cerkvi v Celju. Ker pa še ni opata, je poroko izvršil domači, »najvišji duhovnik la-vantinski«. Gostija se je vršila pri pd. Pavlincu v Selu. Ker pa nevljudni vlak vkljub imenitnosti gostov ni hotel čakati, so se gostje razen župnika odpeljali iz Celja z avtomobilom in so bili tako »zadnji prvi in prvi zadnji«. Dobro smo se zabavali in pevci so marsikatero lepo pesmico zakrožili. Naj rosi neba blagoslov nad novoporočenim parom in solnce sreče na potu življenja. Na še mnoga leta! — Ponovnim in utemeljenim prošnjam je poštno ravnateljstvo vendarle dovolilo dvakratno poštno zvezo- na teden, z poštnim uradom Dobrna, ter tudi primaknilo pri nagradi, za kar smo zelo hvaležni. Mogoče bo kdaj ustreženo ~e drugi želji, da bi bila tukajšnja pomožna pošta podrejena bližnjemu in lažje dostopnemu poštnemu uradu Mislinje?!
Nekaj odgovora »Domovini«. Iz Bočne poročajo. V zadnji številki »Domovine« se je nekdo na prav neotesan način zaletel v našega g. župana odnosno občin- i ski odbor in v č. g. župnika v Bočni. Ne bomo se spu- 1 ščali v podrobnosti teh dopisov, ker bazirajo na po- ! polnoma neutemeljenih in lažnjivih podatkih. Povemo samo to, da takšni dopisi nikakor ne morejo omajati pri nas zaupanja niti v prvega, še manj pa v drugega, kamor so bile namenjene pušice, ampak ravno nasprotno, ogromna večina naših občanov je s tem še bolj uverjena, da je bilo njeno dosedanje zaupanje opravičeno. Kako bi pač izgledalo, če bi ljubi čitatelji »Domovine« gornje osebnosti hvalili? — Ne, tega pa vendar nista zaslužila ne g. župan in ne g. župnik. — Spomnite se domovinovci, kakšen rezultat ste doživeli pri zadnjih volitvah v nar. skupščino, kako malo je vas in če se pomnožite, kar se vam zni posrečiti, da ulovite kaj kalinov iz raztresenih čred socijev, Novačanovcev i. dr. vam to itak privoščimo, saj »gliha vkup štriha«. Uver-jeni pa bodite, da s takimi neslanimi dopisi, lažmi in ovaduštvom in bodete rešili svoje potopljene ladje.
Za zadevo se bo moralo zanimati slovenjgraško okrajno glavarstvo. Iz Mislinja poročajo: Pri nas je v smislu postave komisija cenila škodo po toči, postopala je vestno, a kljub temu hodi sedaj finančni stražnik od posestnika do posestnika in samovoljno, brez zaslišanja merodajnih oseb, zastopnikov občin ugotavlja škodo. Mesto teh šikan, naj bi se oblasti zganile in čimprej neko podporo nakazale težko oškodovanim. — Sedaj niso samo radikali na krmilu, temveč tudi demokrati, zato pričakujemo od gospoda velikega župana, katerega so poslanci že opozorili na težke razmere obmejnega prebivalstva, da izposluje revnemu ljudstvu vsaj koruzo za znižano ceno. Dobro vemo- da se za liberalna sokolska društva izdajajo milijoni, zato upravičeno zahtevamo, da se nudi pomoč oškodovancem po toči. G. Čepina v Slov. Gradcu pa vprašamo, ali je on odredil finančne stražnike za ponovno cenitev škode, kaka navodila jim je dal, zakaj ni o tem obvestil občine. Pričakujemo, da bo okr. glavarstvo celo zadevo preiskalo in vse storilo, da se spoštujejo zakoni. Kak ugled uživajo javni organi, ako komisija drugače ceni ko finančni stražniki, ki razmer ne poznajo, naj pomislijo oni, ki so poverili ponovno cenitev škode financ, stražnikom.
Javna vprašanja županu trga Mozirje: 1. Kedaj mislite predložiti občinske račune iz leta 1923 izvoljenim pregledovalcem? 2. Kaj ste že ukrenili, da se od tukajšnjega nadučitelja Pušenjaka, na šolskem vrtu, ki je namenjen v razvedrilo otrokom, samolastno postavljeni svinjaki odpravijo? 3. Kedaj bodete odpravili zdravstveni nedostatek, da se preceja gnojnica po tržiti ulici? .
V rogaškem okraju bodo volitve dne 21. septembra. Reklamacije se lahko vlagajo do 14. julija. Kako se reklamacije izvršijo, glejte »Slov. Gospodarja« z dne 13. marca št. 11; kako je treba kandidatno listo sestaviti in vložiti glejte »Slov. Gospodarja« z dne 15. maja.
Urek na delu za občinske volitve. Iz Globokega pri Brežicah nam poročajo: Tudi pri nas bomo imeli občinske volitve, ki delajo največ preglavice slabostoj-nemu eksposlancu g. Ureku. Ta rogovilež je sestavil kar več list in sicer: vinogradniško, obrtno, delavsko in kmetijsko, ifa kateri je sam. Mi Ureku svetujemo ravno pred občinskimi volitvami, naj bo miren, sicer bomo v »Gospodarju« objavili bombo, katero je pognal vanj »Naprej«. Ta bomba bo dokazala, koliko časti in poštenosti je tičalo v tem zgagarskem človeku, ko je še bil poslanec in žalibog in na sramoto podpredsednik narodne skupščine. Kot samostojnemu poslancu sta mu bila laž in prevara popolnoma prešla v kri in meso in to
dejstvo najbolj jasno osvetljuje od njega pisani napad, katerega je hotel vtihotapiti v »Gospodarja«, kar se mu ni posrečilo, a je ta dopis še do danes dobro shranjen in dokazuje Urekovo brezznačajnost in lopovstvo. Kak je Urek v moralnem oziru, bomo dokazali na žalostnem slučaju, ki bi bil skoro povzročil družinsko žaloigro na Malem Vrhu. Priče za dokaz ravnokar omenjenega Ure-kovega moralnega ogledala so vedno na razpolago. — Urek, Urek, te bomo zopet zlopali, da boš molčal nekaj mescev! Prihodnjič več in natančneje.
Smrtna kosa. V Kostrivnici pri Rogaški Slatini je umrl po pol letni mučni bolezni cerkovnik Ivan Bren-ko. Pokojni je bil vnet bralec naših časopisov in navdušen pristaš Kmetske zveze. Pogreb se je vršil dne 28. junija. Naj v miru počiva.
Prvo sv. obhajilo in zahvala dobrotnikom. V nedeljo dne 22. junija smo imeli pri Sv. Križu pri Rogaški • Slatini veseli dan. Nad 60 otrok je bilo pri prvem sv. obhajilu, katerim so pripravili dober zajtrk. Darovali so za to potrebne stvari, kakor kruh, kavo, mleko in druge reči gospa Ogrizek (Colska), gospod Ivan Narat, trgovec in g. Berner, katerim se tem potom izreka najsrčnejša zahvala in Bog plati posebno blagi gospe j Ogrizek, ki je sama vodila postrežbo našim otrokom.
Staršem, kateri bi želeli oddati svoje sinove v dober zavod, se priporoča Salezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani. Ima petrazredno osnovno šolo in obrtne šole z oddelki za krojače,, čevljarje in mizarje s pravico javnosti. Dečki so pod rednim, ljubeznivim nadzorstvom. Uspehi so zelo dobri. Mesečna oskrbovalnina znaša 400 D; za rokodelce povprečno le 250 D. Učna doba traja 3—4 leta). Šolsko leto prične 1. septembra. Toč-nejše podatke pošilja vodstvo na zahtevo.
Zahvaljujem se Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ker mi je zavarovalnino za pogorelo hišo v celem izplačala, kakor je bilo zavarovano, ker sme prepričan, da bi druga banka tega ne bila storila in vsakemu priporočam, da svoje stvari pri tej domači zavarovalnici zavaruje. Blatni vrh pri Planini, dne 15. junija 1924. Mihael Doberšek.
Najden denar na cesti med Sv. Marjeto in Sv. Lenartom je shranjen pri Materi Milosti v Mariboru.
Izgubljen denar. Dne 24. junija t. 1. je izgubila Ana Cizelj, Bojsino št. 61 denar v znesku 3890 D od bolnice Brežice do Gabrnice, to je na glavni cesti proti Bizelj-skemu. Pošteni najditelj se prosi, da vrne denar naslovnici ali pa na obč. urad Brežice. Dobi primerno nagrado.
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem in bradavicam je že 35 let v prometu se nahajajoča mast pod imenom »Claven«. Dobiva se v lekarnah in droge-rijah. V Mariboru skladisce: Lekarna Sirak. Centrala: Mr. M. Hrnjak, Sisak (Hrvatsko).	845
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Knjigo »V. katoliški shod v Ljubljani« dobiija vsa včlanjena društva pri Prosvetni zvezi v Mariboru. Gledali bomo na to, da bo knjiga po znižani ceni, zato naj druištva pošljejo takoj naročila. Umevno je, da ne sme biti ivli enega društva, ki ne bi imelo te velevažne knjige pri rokah in v svoji knjižnici.	^
Poslovnik in poslovne knjige. So društva, ki se prav nič ne zmenijo za maše prošnje in določila, da naročajo Poslovulik in poslovne knjige. Prosvetna zveza stori in žrtvuje po možnosti vse, da bi kar najbolj ustregla včlanjenim društvom, a društva ne vedo ceniti te skrbi. Zato prosimo ponovno vsa društva, ki še nimajo Poslovnika in poslovnih knjig, da ne odlašajo več s tozadevnim naročilom.
Narodnoobrambni kolki Slovenske Straže so stalno na razpolago vsem društvom, po 5 par 1 kos. Društva, naročajite te kolke in jih lepite na svoje poštne pošiljat-ve! Društveni znaki se dobe po 10 D komad.
Osrednja knjižnica Prosvetne zveze v Mariboru bo pričela poslovati v začetku julija t. 1. Ko bo popolnoma urejena, bo skušala ustreči številnim željam «in prošnjam več društev. —
Tajništvo Prosvetne zveze v Mariboru.
To jo ura asa» vse p/Tj življenje! |kj
Gospodarstvo.
ENOTEN VINSKI ZAKON ZA JUGOSLAVIJO.
(Rob. Košar).
Za Slovenijo in Hrvatsko sta dosedaj v veljavi dva vinska zakona: Za Slovenijo in Dalmacijo velja stari avstrijski zakon od 12. aprila 1907, na Hrvatskem, v Medžimurju, Slavoniji in Bački pa stari ogrski vinski zakon, ki je v veljavi od 1. januarja 1909. Za Srbijo ne vem, jeli je imela vinski zakon. Ker je bil avstrijski vinski zakon prikrojen avstrijskim, ogrski pa ogrskim razmeram, ki so posebno ščitile tokajsko vinogorje, je nastalo v naši državi za naše vinogradnike in vinsko trgovino nevzdržno razmerje, ker si oba zakona v mnogih važnih točkah nasprotujeta. Kar je pri nas dovoljeno, je deloma na Hrvatskem prepovedano in obratno. Trgovina pa mora preko prejšnjih mej in zato pride večkrat v
konflikt s postavnimi določili. Ustvaritev jedinstvenega vinskega zakona je za našo državo življenska potreba.
Novi vinski zakon naj bo izdelan na najmodernejših načelih in naj ščiti vinogradništvo, solidno vinsko trgovino in konzumenta pred izrabljanjem. Pri sestavi tega zakona bomo morali primerjati stari avstrijski zakon in ogrski zakon in pritegniti moderne francoske, italijanske in nemške vinske zakone.
Kakor poročajo listi, je začela trgovska in obrtna komora v Zagrebu na podlagi referata g. prof. Rittiga izdelovati podrobne načrte novega vinskega zakona za Jugoslavijo, ter je v ta namen izvolila dva ožja odbora za tehničija in administrativna dela, kojim načelujeta vinogradnik grof Kulmer ,in gospod svetnik Milan Hržič. Oba odbora hočeta kar najhitreje izdelati elaborate; trgovska komora pa poklicati enketo sestoječo iz vinskih producentov, trgovcev in oenoloških strokovnjakov za konečno redakcijo.
Sicer še načrti niso obelodanjeni, toda precizni bodo morali biti, posebno glede dodatkov sladkorja in vinske kisline, glede izvrševanja in nadzorovanja, kakor tudi glede kazni. Stojimo v svetovnem vrvenju. Vinski tipi se bodo morali zavarovati, da ne zablodimo v megleno obzorje. Vina direktno rodečih trt (šmarnica, otelo itd.) se naj kot taka označijo. Vina, ki so bila postavno zaplenjena, se naj uničijo vsaj tako da ne bodo več sposobna za konzum. Vsak dodatek vode naj bo strogo prepovedan.
Člen 23. ital. vinske postave od leta 1907 št. 729, določa posebne nagrade nadzorovalnim organom, ki ugotovijo kršitev vinske postave. Stari avstrijski in ogrski ¡zakon nista imela sličnih določil, ki pa v našem novem vinskem zakonu ne bi smele manjkali.
Vina z manj kot 8 odstot. alkohola se naj označijo kot nepristna, ako se pri prodaji natančno ne pove kraj produkcije in se ne doprinese dokaz, da kažejo vina tega letnika res tako sestavo.
Z vini iz inozemstva se ne sme manipulirati, ampak se morajo, natančno označena prodajati tako, kakor so došla na podlagi uvoznega dovoljenja.
Nadzorstvo naj izvršujejo zapriseženi kletarski nad zorniki z višjo strokovno izobrazbo. Po stari ogrski postavi so imeli nadzorovalno pravico »Stuhlrichterji in Oberstuhlrichterji«. Zmesi (tvarine), katere so po svoji sestavi namenjene za to, da služijo kot pripomoček za napravo vinu podobnih ali vinovitih pijač, so bile v avstrijskem zakonu (par. 8) prepovedane, dočim stavi italijanski vinski zakon prodajo teh tvarin in iudi reklamo zanje pod stroge kazni (člen II, 12, 13, vin. post.). Ta postavka se naj sprejme.
S temi vrsticami sem hotel le opozoriti na važnost novega vinskega zakona za dobrobit vseh slojev in za prospeh našega vinogradništva. Poštene in smotrene kritike naj bo obilo!
Konjerejski odsek 2 Kmetijske družbe za Slovenijo priredi ogledovanje in premovanje plemenskih konjev dne 24. julija v Žalcu, 25. julija v Šmarju pri Jelšah, 11. avgusta v Ormožu, 12. avgusta v Ptuju,, 13. avgusta na Spod. Polskavi, 18. avgusta v Št. Lenartu v Slov. gor., 19. avgusta v Gor. Radgoni, 20. avgusta v Ljutomeru, 21. avgusta v Murski Soboti in 22. avgusta v Dol. Lendavi.
Ljutomer. Kmetijski podružnici v Ljutomeru in Vučji vasi ter Vinarsko društvo v Ljutomeru, sklicujejo v dosego olajšave v osebnodohodninskih predpisih prihodnjo nedelj o, dne 6. t. m. ob 8. uri zjutraj v Kri-ževce v Slomškovo dvorano gospodarsko zborovanje. Dne 13. t. m. ob pol 8. uri pa v gostilno gospoda Sršena v Ljutomeru. Za oboje zborovanje se je pri finančni delegaciji zaprosilo za davčnega poročevalca.
Starodavni sejmi pri Sv. Ani v Slov. gor. se zopet otvorijo in so 17. julija in 14. septembra. Vabi se na obilen obisk teh sejmov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 27. junija se je pripeljalo 135 svinj, 3 koze in 3 koz-liče; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—7 tednov stari komad 150—225 D, 7—9 tednov stari 275—350, 3—4 mesece stari 625—700, 5—7 mescev stari 750—950, 8—10 mescev staiii 1050—1200, 1 leto stari 1500—1750. 1 kg žive teže 15—17.50 1 kg mrtve teže 20—23.75, 1 koza 300—350, kozliči komad 300 D.
žitni trg. Zopet so naši izvozničarji napravili veliko napako. Zadnje tedne je začel dinar na inozemskih borzah padaii in naše žito je zopet začelo uspešno konkurirati na inozemskih trgih. Mesto, da bi pri nas žito obdržalo staro ceno, so ga trgovci zopet podražili in tako je izvoz zopet izostal. Porast žitnih cen je očividno neopravičen, ker takšna žetev, kot jo pričakujejo letos, že dolgo ni bila v naši državi. Posebno Srem bo letos pridelal ogromno količino pšenice. Tudi koruza se izborna razvija, izmed ostalega žita pa dobro kaže zlasti ječmen. žitne cene v trgovini na debelo so približno sledeče: Moka nularica 510 D, krušna moka 345—350 D. Pšenica 305—307 D za 100 kg. Koruza v Bački 230 do 235 D, v Sremu 235—237 D. Ječmen se malo prodaje, ker vse pričakuje skorajšnje žetve. Oves se čvrsto drži ter stane v Bački 277—280 D, v Zagrebu 305 D. Fižol 600—610 D. Otrobi 190—210 D.
Lesni trg. V lesni trgovini vlada precejšnja stagnacija. Domača uporaba lesnih izdelkov je malenkostna, radi pomanjkanja denarja se zelo mala zida, kar se občutno pozna tudi na lesnem trgu. Izvoz je še precej a-dovoljiv. V prvih treh mescih tega leta smo izvozili 208.207 ton stavbenega lesa in 82.820 ton drv v skupni vrednosti 403 milijone dinarjev. Največ se izvažajo hrastovi železniški pragi. Tudi za okrogli hrastov les vlada živahno zanimanje ter se ga izvaža v Francijo, Nemčijo in Ogrsko. Naše velefirme so vse zastopane na svetovnem trgu. Izvaža se največ iz pristanišč v Šibeniku,
Sušaku, posebno mnogo pa iz Reke. Izvoz drv je trenutno neznaten. Največ se jih proda še na Ogrsko.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 85—86 D, francoski frank 4.55 D, 100 avstrijskih kron stane 0.12 D, italijanska lira 3.75 D, češka krona 2.50 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.45 centimov.

DoaisL
Krojači in krojačice! Izdeluje « po poljubnih modelih po meri vsakovrstne kroje (muštre) za dame in gospode Knaf.-lj Alojzij, strokovni učitelj zakrojaštvo, Ljubljana, Kuževniška ulica 2, I. nadstr.	841 2—1
Jarenina. V Gačniku je 1. julija ob pol 8. uri zvečer udarila strela v hišo posestnika Franc Unger, ki je stal utrujen vsled naporne celodnevne košnje v kuhinji in čakal na večerjo, med tem ko je žena njegova oskrbovala svojega polletnega dojenčka. Ungerja je strela takoj usmrtila, med tem ko je njegov 17 letni sin bil le omamljen. Zapušča 7 nedorastlih otrok. Prva žena je padla raz drevesa, na katerem je trgala slive in bila črez nekaj dni mrtva. Uboga hiša! Pomilovanja vredna vdova, revni otročiči!	•
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Feller-jev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnjenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljeni S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali I špecijnlna steklenica 24 dinarjev; 35 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev z 10% doplatkn razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki t«, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. iKnana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt« aarju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H. Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine !» srebrnine ter drugih sličnih potrebščin.	1248

Ali sem že obnovil naročnino I
„Satan" najnovejši aparat za ktepan e in brušenje kos naročite t a (roj pri Ivanu Savnik, Kranj. Cena 1 komad 60 — D! Trgovci znaten popust. 747
Brusimo v Calju britve, škarje, i nože itd. Nova elektr. brusarna J v brivnici Koštomaj, Prešernova j ulica 19.	751 5—i
; Gotove moške obleke, perilo za moške in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi > vse drugo manufakturno blago j. od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za i birmance kupite v trgovini F.
Starčič, Maribor, Vetrinjska u-; lica št. 15.	715
; Smrekove I11 hajeve hlode
1 vsako količino kupi atavbe-Bik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se
Jirevzame tudi vsaka množina esa za rezanje (žaganje).
553 18—1
Za nagrobne spomenike izdeluje najlepše sitne po fotografijah v originalni izpeljavi na porcelanu izvanredae trpežnost: znani umetniški zavod Anton , Hofmann, Karlovivari (Ksrls-bad), ustanovljeno leta 188O. ; Naročila pri Informacijskem , biro »Marstanc, Matibor, kjer i so tudi ceniki na razpolago. 8i9
MALA OZNANILA.
Za učenca iz poštene hiše. 15 let star, zdrav, z dobro šolsko irobrazbo iščejo starši mesto na deželi v mešani trgovini, najraje v kakem trgu. Naslov pove upravništvo.	856
l Učenca za špecerijsko stroko 3prejme veletrgovina Miloš Oset Maribor.	812 3—1
2 dijaka tudi z dežele se vzameta na stanovanje. Vila Petrovič, Ptuj.
Dva mesca starega fanta želi dati na deželo proti dobri plači Marija Breznik, Dravska ulica št. 8, II. nadstropje, Maribor.
845
Enajstletni fant se da za pastirja na deželo. Maribor, Mlinska ulica 22.	855
-j
Žagar se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Josip Sern-ko, Rače.	852 2—1
Hlapca h konjem za težko vožnjo z mesečno plačo po 14OO kron pri prosti hrsni, sprejme uprava posestev ljubljanske škofije Marijingrad, pošta Mozirje.
847 2—1
Prodata se dve posestvi z lepimi hišami in prostim stanovanjem. 1 s trgovino, vrtom in njivo, drugo z delavnico, vrtom, dvoriščem, sadonosnikom in njivo. Pobrežje, Poljska ulica št. 11.	843
Vabilo na občni zbor Hranilnice m posojilnice pri Sv. Ilju v Slov. gor., ki se vrši v nedeljo, dne 13 julija ob 8. uri zjutraj v »Slov. Domu« z navadnim sporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač-zaključka za 1. 1923. 3. Slučajnosti. — Načelstvo.	851
Sssporiiaie!
Kje dobite najboljšo in najcenejšo banaško moko, mast, sladkor, riž, kavo i. t. d.?
Le pri
Šksrbsc & Gaspari,
(preje Tischler)
Maribor, Alaksindr. t 19
; Ne zamudite :
kupiti po čudovito niziifc cenah došlo manufakturno t>lago, kakor: kretone, dru* ke, tiskovino, volneno blago m moške in ženske obleka, svilene rute ter vse drug« potrebščina pri tvrdki
Martin Šumer
Konjiča,
Sk>veBi|ft
Rudeiico, soinčne pege
m vse
nečistosti v obrazu
prežene pri dnevni uporabi prav temeljito edinole
Rc&ni
Cena io1— Din. Lekarna „pri Zamorca"
Karo! Woif, Maribor,
Gosposka ulica 12.
" vsake vrste
KAR
G R AV
SLOVES^
■i
Proda se radi takojšnje selitve gospodarja vzorno posestvo, ob-j stoječe iz zidane in opeko krite hiše, gospodarskega poslopja j
■	in osem oralov zemljišča. Po- J ' sestvo se nahaja v lepem trgu j j v Sav. dolini in je zelo priprav- i "no za hmeljarstvo. Dopise je
, pošiljati na Anton Poznič, Li- • beliče pri Dravogradu, kjer se [ poizvejo natančni podatki. 805
Čresla vsako množino, smreko- i j vo, zdravo, suho letošnjo kupuje ' J. Lampreht, izvoz lesa, Maribor j Slomškov trg 16. .811 3—1
Dobro ohranjeno moško kolo : se po ugodni ceni proda. Naslov v upravništvu.
—-1
Čevljarski stroj Singer-holl in kolo se poceni prodata. Maribor Jenkova ulica 4, pritličje, levo.
j_834
Kolo z motorjem lColumbus«, čisto novo, proda po ceni R. Nipič, Tezno 13. 837 2— 1
{ Vinogradniki paaoci Na take ; cepljene trte ca na predaj ta j »icer najradovitnejše t vrste. ' f V aalogi ja vkereninjeni divjak Siparia partali« in 66the št. 9. Kdor «i želi nara&ti lepe
■	1« mučne tre sa svoj vinograd 'naj ia takoj oglati dstmena
ali pismena pri Francu Sled-Bjak, trtničar, pošta Jaršinci pri Ptuju. Trta bo dobijo pa najbolj nizki ceni. Za »dgaver »e saj prilaii inamka. 1 m
E 156/24-7
Drsibsnl oklic.
Dne 19. julija 1924, predpoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. dražba nepremičninske polovice zemljiščna knjiga Zupetinci, vL št. 59, cenilna vrednost: 11.853 D 25 p, vrednost pri-tiklina: 505 D 50 p, najmanjši ponudek 8.239 — D.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe,vje o-glasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražoe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v šsodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Sv. L«nsrt v Slov. gor„
dne 17. junija 1924. 842
3—1
Prodam lepo posestvo tričetrt ure od Rimskih toplic. 20 oralov njiv in travnikov, 20 oralov gozda z debelim smrekovim, večinoma bukovim drevjem. Posestvo leži nekoliko v hribu. Dobroohranjeno gospodarsko poslepje, hiša in kozolc, z vsemi premičninami. Cena 110 000 dinariev. Več se izve pri Martinu Skorja, gostilničar pri postaji Rimske Toplice. 838
Prodam pasestvo približno tri orale zemlje: njiva, gozd in hiša. Kari Kikl, Zgornja Voli-čina.	8O3 2—1
V najem vzamen ali kupim posestvo z gospodarskim poslopjem, 1 do 15 oralov, 1 do 3 u-re oddaljeno od Maribora. Naslov v upravništvu. 826 2 —1
Išče se posestvo v mariborski okolici v najem na polovico ali proti plačilu. Naslov v upravništvu.	853 2-1
Ifse poljedelska stroji in plugs
dobavlja po zmernih cenah
Tovarniška zaloga paljedelskih strojev
F. Sm@ia,
Sv. Jurij ob HI. žei.
(Mlatilnice za ročni in viteljni pogon 10.500 K.)
samreč ▼ rjavo-modro-beli etiketi je tedaj * prometa davno preizkušeni in priljubljeni »Pr»< vi s FRANCKOV : kavni pridatek« ▼ zabofčkfK V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztieejo glavna obeležja, namrefii ime »Franck« hi »kavni mlinček«. — »Pravi 1 FRANCK i z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba jnhL —
Zaklad
vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite
v. veletrgovini R. Stermecki v Celju, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke ce-aei Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene — Cenik zastonj 1
Zobazdnvnlk
dr.med.unii/. Otmar Dernjai
se je preselil iz Gregorčičeve ulice 14 t Stolno ulico l-II. in ordinira od 8. do 12. in 2. do 5. ure»
ux****n**n*K%u*xu**x
Zdravi nI ¿avad Vili dr. Pežnik,
zdravniška penzija, Rogaška Slatina. Vodilni zdravnik dr. Pečnik sprejema celo leto, tudi po zimi, bolj lahko bolne na zdravljenje v zavod, sprejema v Rogaški Slatini bolnike in daje informacije.	820
♦•'•f.T^.'.T.vtWt'*	^ ■
■" — ■—........ i. ,
he 9 O b 6i Jugometalija", Ljubljana
íiilfiiilíiSIfigílil
Oobro in poceni
se kupi v pošteni domači trgovini vsakovrstno blago, špecerija in prodaš najdražje svoje domače pridelke kakor: jajca, lepe bele suhe gobe, kumno in janež, katere pridelke se zamenja tudi za raznovrstno blago edinole najbolje v trgovini
EVE
VELENJE.
799
v vseh največjih in najmanjših množinah kupuje in plačuje po najvišji dnevni ceni
Franc Medik. Velika Medalja.
Nakupovalce prosim za ponudbe. 833 2—1
„SANATORIJ" I
&
v	&
MARIBORU |
Privatna klinika z najmodernej-šimi napravami na polju zdrav-	^
stva. Spejmejo se vsi bolniki razven umnobolnih in takih z :::::: nalezljivimi boleznimi. ::::::
Prasta izbira zdravnikov.
Cene: I. razred D 160-—, II. razred D 120-—, III. razred D 85-—.
Prospekti na zahteve.
izdeluje vse vrste bakrenih kotlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska in vodovodno-inštalacijska dela. Znižane cene. — Točna in solidna postrežba
KOLODVORSKA UUGA 88-10
Kaznovano obrekovanje.
»Opeke iz Račja nikar! Ta dela ti škodo in kvar.« Tako Jernej Vidu je čenčal. — A Vid — kakor volk je zarenčal, lažnjivcu klofuto je prismolil, , z besedo tako je zasolil:
»Opeke jaz kupil sem mnogo, preskusil je celo zalogo. Opeka iz Račja edina
po ceni je, dobra in fina.«	70-1
tMHHIMUMIIIl K •
ilSIlllllEJLllllli]
nove, iz klanega slavonskega hrasta, vsakovrstne velikosti, trpežnega in ličnega ročnega izdelka, kakor tudi že rabljene stare, za takojšnjo uporabo, ima vedno v zalogi po najnižjih cenah Sodarsi;a zadruga v Tacunju pošta Št. Vid nad Ljubljano.	345 5—1



Veleskladišče I a. trboveljskega portlsnd cementa
na cele vagone in na malo
Velefneviiii
arol Haber, Maribor,
Aleksandrova cesta 39.
*» n
n
it
b
- Zamenjani lepo, šestnajst pesti visoko
kobilo,
816 2—1 83 pleme posebno priporočljivo, z drugim primernim težaškim
konjem.
Lajteriperška opekarna Mariboru.
i a. amerik. avto bencin,
motorni bencin, ciiindrovo olje, surovo olje, strsjna mazila, karbolinej, koloma;, i. t d.
ponuja po konkurenčnih dnevnih cenah iz skladišča Ptuj ali Maribor tvrdka
Slavenska amerikanska pefroiejska družba x o. z., centrala Maribor.
Telefon št. 10.	804 2—1
pr
raiiiüii Bal fisi n-
Preselitev
Zbirni oglas Oglasnega zavoda Fran Voršiča naslednik, Maribor, Slomškov trg 16.
flü iiH rnSl lao
ta
ii
slavit
toro
Slavenska amerikanska pefroiejska družba z o. z., Maribor.
Čast nam je, obvestiti s tem p. n. občinstvo, da smo z 1. julijem 1924 premestili svoje dosedanje poslovne prostore, ki so se nahajali doslej
v SI j venski ulici št. 2, na
MT Trg*svobode št. 3 (Pugljeva hiša)
Prosimo torej p. n. občinstvo, da izvoli vzeti to preselitev primerno na znanje in nam izkazati oziroma ohraniti tudi v bodoče svoje dosedanje zaupanje in naklonjenost. — V tem pričakovanju beležimo z odličnim spoštovanjem
Slavenska amerikanska petrolejska družba z o. z., Maribor
Telefon št. 1®.
Trg svobode št 3 (Pugljeva hiša)
(prej: Slovenska ulica št. 2.)
Telefon ŠL 10.
151111Ü l!U Ulj Ulj Ulj Ulj llü lili Lili 11U ilU Lili Ulj
PepčeU in TVnček.
Pepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepček Tinetn ves<lo novico pove. da šel z mamo v trgovino k „Drojeniku v Celje" je.
Po kaj? ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve obleki nositi!
■▼■»▼i »Tfc	vTtarvMTMTavTOrTvirrvrTtotfVfeCT
Molifveniki za birmo
o4 najpriprostejše do najfinejše vezave se dobivajo * knjigarni in trgovini s papirjem na debelo in na drobne
Qoričar & Leskovšek, Celje
Trgovcem in preprodajalcem znaten popust — ZahM-Tsjt* zbirke 20 do 30 knjig zo poskušnjo proti povzetju,
!
G
flu^B
x	Irt fí
■P?'
Mm
je stvar zanesljivosti, korpri kupovanju nikdar ne morete vedeti n koliko se bo zvišala cena osi skoraj potrebnih popravil.
Od ponovnih izdatkov pazit* samo, ako imate garancijo z* popolno dobro vrsto strojev. — Tvrdka SUTTNER, kot jugoslovansko skladišče lastnešvihrok« tvornice ur nudi Vam vedno ve» liko zbirko samo prvovrstnih ur v vseh cenah I — Predvsem znamka >IELO<l Švicarska tvor* niša jamči Vam cadobroto stroje! Zahtevajte bogato ilustrovani cenik, v katerem najdete ur* za gospode in gospe, iz zlaU in srebra, nikla itd. v vsaki esni, ravnotako zapestne ure, budilk», dalje verižice, obeike in razlifcj nakit. Pošljite za ta cenik samo 3 dinarja.
Cdcošiljslna Mka ur
H. SUTTNER
Mlatilnice za 12.500 kron
lepe, močne, na kuglasta ležišča s težkim zamahalniro kolesom (Schwungrad). Velika zaloga vseh vrst plugov, osipalnikov, okopalnikov in bran, kakor tudi vse vrstf poljedelskih strojev, dobite pri meni 10 odstot. ceneje, kakor pri vseh drugih tovarnah. Za vsaki stroj se jamči. Sprejme se v to stroko zastopnik proti mesečni plači in proviziji.	Se priporoči
Talrob DPuičlso
trgovina s poljedelskimi stroji, Ormoška cesta.	PTUJ.	Ormoška centa
(Tik sejmišča.)
ZVONARNA IN LIVARNA
ST. VID KAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah.
Kdor hoče kupiti zelo poceni
naj gre y prodajalni
TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU!
Sleviftili.
ixymxtom xxxx xxxxxx
Jakob Golobic,
podobar
v Ljutomeru
izdeluje podobe iz lesa in kamna za kapele in cerkve ter nagrobne podobe.
Bogata zaloga nagrobnih spomenikov iz marmorja.
Znižane cene!
791 3-1


"¡M***«*»
OEžmmin JOS. VRANJE!
Kralja Petra c. 25 f'i L\T "TOT (BivSa graška t,-149	Hi	mitnica)
priporoča svojo bogato zalogo <1«&u11kow domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in i*' vršuje vsa popravila točno in solidno.
Starorenomirano, najfinejše, zajamčeno pristno, sedovine
prosto
iMsr bučno
znamke „ICrons" postzav.
dobavlja vsaki čas in v vsaki količin samo na veleod-
jemalce, oziroma trgovce
oljarna Albert Stiger, SI. Bistrica.
Zastopstva* FRANC GULDA, M ar i to® r.

LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
Najboljše pisalne stroje
dobavi tudi na mesečne obroke proti Jamstvu
THE REX CO.,
Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76.
Zahtevajte prospeit in pomite!
registrovana zadruga z neomejeno zavezj
(poprej pri Belem volu)
S se je preselila 1. lumia 1924
v svojo hišo na Cankarjevi ulici it» 4 stur pritlično
poleg davkarije. Pri Ljudski posojilnici je najvarnejše naložen denar in se obrestuje najugodneje. 748 I3_4
Stran &
SLOTENSKI GOSPODAH.
3. julija 1924.
Gestetner-Rotary tiskarski stroj za vsakega! Brez zlaganja. Brez voščenega papirja.
Zahtevajte, da se Vam brezplačno pokaže!
O. Gestetner Ltd.
Zagreb» Trs na SaJmiiftu temi 1«
Beograd, Zgradba Akademije Nauka. 817 10—I

0®0i090#0i
Cerkveni zvonovi
09" iz Biihler-ievega specialnega jekla. -•B
Neprekosljiva lepota zvoka, polni ton in čisto uglašani. Neomejena trpežnost, nobene nevarnosti za prelom ali druge poškodbe. Uglaševanje tudi z bronastim zvonovom. Dobavljamo vedno iz skladišča po najnižjih cenah, vključno prevoznina do meje in jugoslov. uvozna carina. Glede trpežnosti zvonov, trajnosti višine glasu in čiste uglaše-nosti dajemo na željo večletne garancije. Zahtevajte torej brezpogojno prospekte in proračune od
Gebr. B6hler & Co.( Akfiingesellsciiaft,
Wien I., Elisabethstrasse 12.
801 5—1
Denar naložit«
iOOOi O 6 O $ O ®OGO®
nalbolils
pri
nilvarneli«
Spodnještajerski ljudski posojilnici r.z.zn, z. 1 *
v Maribora, Stolna ulica št. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
Vlačilec goseničar 25 in 50 HP S
(Tracteur en chenilles, Raupenschlepper)	Z
za poljedelstvo in gospodarstvo, deluje zanesljivo in štedljivo, orje, vlači in žene tudi na mehkih in na najbolj strmih tleh, ne stiska tal Obratuje se z bencinom, petrolejem ali sirovim oljem.
Otto Kurth & Tedesco, Wien VII.
DoWergasse 1-33 b, telefon 38. 6. 42.
648
8% * 10%
oziroma po dogovora.

TISKARNI! SV. CIRILA V MARIBORU f
PRIPOROČA SLSM3CE MOLITVBNIKBt
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
&Q°adsolId.xiejš@ cene 133. točna postx«ž!ba.
♦
Cenjenemu občinstvu si dovoljujemo naznaniti, da smo izven naše že obstoječe ENGROS trgovine otvorili tudi DETAILNO trgovino galanterije, trikotaže, mode in drobnerije ter vseh potrebščin za šivilje in krojače
Maribor, Aleksandrova cesta 2B.
kjer nudimo vsem cenjenim odjemalcem prvovrstno blago teh strok po najnižjih cenah. Za cenjeni poset se priporoča	795 5—2
Oaspari «fc Faninger, Maribor
w
m____♦__
Somišljeniki j širite naše liste!
a)	Za otroka: Kvišku ni, 51, 50, 47 B. Rojaki glasovi, 18, 69 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.KO 9,
b)	Za odraala: Bogomila, 32, 85 D. Pobožni kristjan, 15 D. CeiČena Marija, 47, 59 D. Nebesa nai Dom 68, 80, DO B. Vene« pobožnih molitev, 40 D, Vence pobožnih pesen, 18 B. Sv. Pismo, Evangelij! in Sejanja
apostolov II E>,
Kvišku srca! Pe*»*«rf«a {¡i	¡¿mA 15 D.
Premišljevanja za eaia leta	m 53, del, 39 D.
Družba vednega čeičenja. Sva molitveni uri, 3 B.
Kratko navodilo za poboftnsal fM-t B. Kraljice tre, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D,
Bog med nami, 90 D,
Večno življenje (rdeča »brcaj D, (zlata obreza) 33 B,
Nebeška hrama L in U, ¿«8, la 41 D.
Pripravi» m ijmri, M B,
O
o
o 5 n o o o o o o o
9 o

99

se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah „ Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost» »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,
kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:
»SPIil T"
d. d. za eement Portland, Ljubljana.
Zastopniki se sprejmejo.	750
Zadružna gospodarska bank
Podružnica v Mariboru»
ii«riiiii vsi tatim smsle Balkalaafacie. — laivISia ibrastovaaia vlog ei kupca !a > likata ralaia.
Izeiača vsako «togo na zahtevo takol v sotovlnl.
Pj PooblaiiMl prodajalec sroik driavn« rasrodno loterij*.
ilsk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja..