Matija Vertovec. 1. Vinoreja. Za Slovence spisal Matija Vcrtovc, fajmošter v Šent-Vidu nad Ipavo in tovarš c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. Perlogni list li kmetijskim in rokodelskim Novicam leta 1844. V Ljubljani, natisnil Jožef Blaznik. — To je tedaj njegova perva knjiga, ktera v veliki osmerki ima str. 253. Pristavik str. 29. Predgovor str. VIII. Kako je nastala ta knjiga, o tem pripoveduje pisatelj str. 20 v opornbi pa v prcdgovoru, kjer pravi: ,,Poslali smo bili svoj spisik od mnogoterosti tertnih plemen častitimu odboru c. kr. kmetijske družbe, in smo ponudili še neke sostavke od vinoreje spisati. De bi se pa ne bili preveč v novičnih listih pretergovali, smo vdano poprosili, de, ko bi mogoče bilo, bi se posebej na četertne liste natiskovali in novičnimu listu prilagali. Odgovorili so nam prijazno, de jih hočejo raji na cele pole natisnjene Novicam prilagati, in so pervi sostavik pod naslovam rVinoreja za Slovence" in v podobi bukev brez našiga vedenja na svitlo dali. Ta nas je bila nekoliko ogrela; vmakniti se nam ni bilo veČ mogoče, nam je bilo ali plavati ali vtoniti; dokler pa človek giblje, še zmiraj raji plava. Sami nismo še vedili, koliko si upamo; zdaj pa namesti de bi se kesali, se marveč kmetijski družbi še prav serčno zahvalimo, de nam je tako priložnost dala, še kaj več spisati, kakor sino tačas mislili". V jako mikavnem predgovoru pripoveduje o pomembi, ktero ima Slovenija, kako so se je bili usmilili cesar Franc, in kako so nje učeniki spisovati jeli najprej cerkvene reči in svete bukve, pevci kovati pesmi, jezikoslovci sostavljati slovarje in slovnice; kako se v novi dobi nenavadno gibljejo vsi narodi, tudi slovanski: Čehi, Poljaki, Horvatje, celo Slovaki, da Slovenija ne zaostaja, marveČ v miru pred Turkoua napreduje v kmetijstvu, rokodelstvu ali obertnosti, in v tem jej poinaga družba kmetijska po Novicah v rokah verlega vrednika dr. J. Bleiweisa . . »Kdor Novic po premožnosti ali z zrelimi spiski, ali z naročenjem na-nje ne podpira, nevreden je Slovenje sia!".. V tujih jezicih izučeni soznanili smo se s slovensko pismenostjo, vendar ni lahko o naravnih postavah pisati bravcem tudi manj olikanim, ker ni prav primernih bukev. Prosto smo torej spisovali, sami potovali, de bi po domače in resnično povedali jo Slovencem, kteri imajo svoje Herberštajne, Kobenceljne, Lavrine i. t. d., kteri se tako lahko naučijo tujih jezikov, naj bi se ponašati jeli tudi s svojim slovenskim! Naj bi kraetijska družba obravnavala že skoraj svoje zadeve v maternem jeziku; naj bi učeniki spisali in na svetlobo dali tako potrebni in težko pričakovani slovenski besednik, kaj duhovnih ogovorov, sveto pismo; naj bi v občinski primorski duhovšnici jelo razlagati se slovensko jezikoslovje ... „0 dragi slovenski bogoslovci! bodite v duhovšnici, kjer si koli bodi, vzemite si to k sercu, de ni še zadosti z bogoslovjem in slovenšino dobro soznaniti se; . . . vcdnost zgodovine, zemljopisov, naravoslovja, kmetijstva i. t. d. so za slednjiga kar potrebne reči, kterih se imate na vso moč pilastiti ... V nekira drugim zapopadku jo pa brez ovinkov rečemo, de bi vživo sramovali se, od tega, s čemur se nam izročeni po šest dni v tednu pečajo, nar manj od njih razumeti. Slab pastir, kteri ne poznii trav, s kterimi se Djegova čeda redi.. . Vinorejo pa pripišcmo svoji dragi materi Slovenji, s preserčnim privošenjem, de kakor so Novice Vinorejo, bi tudi ona veliko dobriga k pridu dragih Slovencov zarodila!!" — Brez dvombe je že mnogo koristila, ter še vedno koristi. Vgladki domači besedi razlaguje v XXII. večih razstavkih, kako mnogotere so terte in vina, kako jih gre saditi, tergati, hraniti, slabe, pokažene po- pravljati i. t. d. Vmes ima pvav djanjske nauke io opomine, pa tudi bolj učene razprave iz kemije i. t. d. Pristavik popisuje tertne plemena po Dolenskem, zapisal g. J. Z. (Zalokar), g. P. II. (Hitzinger); po Štajarskem, sostavil Fr. Trummer; po Hrovaškem; ptuje terte francoske, nemške, ogerske; kako bi se zediniti mogli v njihovem imenovanji i. t. d. — 2. Kmetijska Kemija, to je, natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in živalsko življenje, na kraetijstvo in njegove pridelke. V Ljubljani, natisnil Jož. Blaznik. 1847 v 8°. VIII. str. 249. — To je druga velika knjiga, ktero nam je spisal verli M. Vertovec. ,,Brez kemije je ni prave vednosti ne kmetijstva, ne rokodelstva, in kmetovavec, ki kemije celo nič ne ve, vedno tava v tamoti. On sicer vidi, kaj se v natori godi; zakaj pa in kako se ta ali una reč zgodi, si ne more brez kemije nikakor razjasniti. Ker pa namen Novic je, slovenske kmete in rokodelce na vikši stopnjo vednosti povzdigniti in jim vse dobičke nakloniti, ki izvirajo iz prave vednosti natorstva, je bilo pred vsim potreba, poglavitniši kemijske postave jim razložiti. Visokočastitljivi gosp. fajmošter Vertovc, ki so se že v nVinorejiu učeniga kemikarja skazali, so na našo prošnjo to težko delo na-se vzeli, in slavno dokončali. Razložili so učeno reč prav po domače (gl. Novice 1846 1. 1 — 29 pod naslovom: nNekaj kemije (ločbe) kmetovavcam") tako, de bo vsak brihtea človek, ko je spisanih 27 sostavkov pazljivo trikrat prebral, potrebne vednosti splohne kemije zadobil, ktera kakor svitla luč bo mu razsvetila ia razjasnila sto in sto reči, kterih poprej celo razumeti ni mogel. — Izverstni rojak, ves goreči za prid in slavo domovine, ktero ne samo v besedi, ampak v živim djanji ljubijo, so nam še več obljubili . . Z neizrečenim veseljem to novico svojim bravcam oznanimo in povemo, da bomo začeli ob novim leti v posameznih listib, kakor lani ,,Vinorejo", Novicam perkladati, de bojo deležniki Novic zopet nove in silno koristne bukve brez plačila v roke dobili. Te kemijske bukve bojo tedej perve slovenske tega obsežka i. t. d.u. Tako je pisalo vredništvo 1. 1846 in 1. 1847 št. 2 nadaljuje: nKer veliko koristnost te nove knjige ne samo za kmetovavce in rokodelce temuč za vsaciga Slovenca spoznamo, in ker smo prepričani, de bi ta knjiga silno koristno in prijetno berilo za narodne slovenske šole utegnila biti in de jo bodo posebno šolski prijatli v več natisih dobiti želeli, oznanimo tukaj vsim Slovencam, de naj se berž berž oglasijo in nam povejo, koliko iztisov še posebej za plačilo dobiti želijo, de se bomo po teh naročilih ravnali in posameznih iztisov dovelj napravili i. t. d.". — In tako je nastala ta prekoristna knjiga slovenska. Da se vredništvo o nje koristnosti ni motilo, spričuje nam to, da je v pervem natisu popolnoma pošla in da je vzlasti po priporočbi kmetijske družbe tiskar in založnik J. Blaznik 1. 1856 preskerbel tej zlata vredni knjigi drugi natis popolnoma v obliki pervega s predgovorom vred, le v novi slovnični besedi, da se torej še dobiva na prodaj. Kmetijska kcmija ima VI. razdelkov. V I. razdelku se razlagujejo: Občinske natorne in keinijske postave; v II.: Občinski zapopadki organskega življeuja; v III.: Natorne in kemijske postave obernjene v človekovo zdravje in dolgo življenje; v IV.: Natorne in kemijske resnice, obernjene na živalsko življenje; v V.: Obernjonc na kmetijstvo, in v VI. na kmetijske pridelke. — Spisana v bolj živi in krepki besedi navdušuje čitatelja vmes posebno po ljubeznjivih in gorečih sporočilih in ogovorih do slovenske mladosti, do slovenskih kmetiških mladenčev. Ista gorečnost se razodeva v predgovoru. Le-tu kaže najprej, kako je kmetijska kemija po Novicab prišla na svetlo. »Namenili smo bili in serčno želeli Ijudske bukve Slovencom spisati, v kterih bi — razun Božjih zapoved in cesarskih postav — vse nepremakljive natorne postave, ki se vežejo z dobro rastjo, z zdravjem in življenjem človeka, živine in rastljin, ob kratkem, in vendar umevno razložili. Kakor je bila naša nVinoreja", je tedej tudi nKemija" pervopis. V tacih rečeh jo prav zadeti, je clo težko . . . Tudi ni nobeno pervo delo popolno, pot smo pa vendar le pokazali, po kteri naj diugi za nami napredujejo in modro popravijo, kar je pomanjkljivega v naših bukvah ostalo"... Spregovorivši o knjigi in nje besedi, o Sloveniji in nje zgodovini, poprijema predrage Slovence, kmetovavce in grajščake, duhovne, c. kr. poglavarstva, kmetijske družbe, kako naj kemijo to prebirajo in razširjajo, ter pravi posebej na pr.: »Predragi Slovenci! čujte, čujte! — da vas drugi narodi zadušili ne bodo! — Od kar zaželeni mir vživate, ste se jeli že dobro gibati; svojo domovino čversto in lepo obdelujete; ranogo rokodelstvo, mnoga obertnost med vami cvete in veliko lepega sadu obetuje; ali kaj pomaga? — Če bi drugi narodi pa bolj umni in čversti v kmetijstvu, bolj umetni v obertnostih bili, ali bi vas s svojimi obilnišimi pridelki, in bolj po ceni narejenimi in goršimi izdelki — sicer nevedoma in nevoljivo — pa vendar ne zadušili? Ali ni vselej bolj prav za tega, ki napreduje? za tega, ki od zgorej plava? — Zakaj bi vcndai vi Slovenci, kterih očaki so rod za rodom kmetovavci bili, tudi enkrat in sicer v kmetijstvu ne napredovali? . . Ali bi ne bilo častitljivo za vas, ko bi drugi narodi vaše kmetijstvo spoznali in hvalili? — V tak koristen, visok in častitljiv namen smo vam kmetijsko kemijo spisali . . . Vse učene Slovence še zadnjič do živega poprosimo in zarotimo, vedno vedno skerbeti, da bi za pomnoženje slovenske pismenosti ali slovstva — kakor jim Bog da — s koristnimi knjigami v omikanje svojega naroda, kterega so sami meso in kri, pripomogli. .. Druzega se pri uas več ne pogrešuje kot dobre volje in veči gorečnosti! Predragi! z molitvenimi bukvicami se še vse pri ljudstvu ne doseže! . . Prizadevajte si, da bodo vaše imena v bukve življenja in slave zapisane i. t. d.". — In v sklepu cele kemije pravi: ,,Predragi bravci! naša kemija je dokončana . . Od take globoke učenosti pervi in pervikrat v slovenskem jeziku pisati, in pisati za prosto ljudstvo, ni ravno lahka reč. Slednji zmed vas bo spoznal, da smo si mogli pri tem veliko glavo beliti, veliko se truditi in mnogi počitek v svoji starosti (bil je tedaj že v 62. letu) si okratiti, da smo vam, iz goreče ljubezni do vas, in le k vašemu pridu, te bukve spisali. Ali nam bote zamerili, ko zdaj od vas v zahvalo svojega truda, neko spodobno plačilo terjamo? V zahvalo, da smo jo vam spisali, terjamo tedaj od vas, da jo večkrat od konca do kraja prebirate . . . To pa ni še zadosti, da si kemijo v glavo vtisnete; naj vas kemija tudi razjasni, ogreje in spodbode tako, da jo boste v djanji terdili; da boste po nje ukih za svoje in svoje živine zdravje vedno skerbeli; da boste po nje ukih in vodilih svoje kmetijstva boljšali; da boste priclelke, kar se da, izdelovali in k pridu obračali, in tako svojo in cele domovine blažuost povzdignili. To je plačilo, kterega od vas, za vam spisano kemijo, pričakujemo; nikar ga nam dolžni ne ostanite!" — 3. Zvezdoslovje. Doveršivši kmetijsko kemijo je M. Vertovec po Novicah, kteriin je 1. 1846 str. 41. 42. poročal o MZboru nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu", in 1.1847 str. 74. 75. o nZboru vino- in sadjerednikov v Heilbronu", opisovati jel zvezde in je v 16. §. §. (p. Zemlja je krogla; težna moč zemlje; noč in dan; leto; velikost zemlje; kratek zetnljopis; luna; solnce; planeti; kometi ali zvezde zrepom; goreče krogle; stavne zvezde i. t. d.)l. 21 — 41 iz težkega znanstva povedal vendar mnogo zanimivega, in obžalovati je, da se niso tudi ti sostavki posebej natisnili. »Namen naših Novic ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka bolj povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, inodrosti in dobrote dati kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva" — piše Vertovec v začetku teh sostavkov, in o sveršetku v Novic. 1847 1. 41 pravi: »Slovenci, o dragi Slovenci! nadjamo se, de bote te zvezdoslovske pervine z radostjo brali, svoje oči in svojega duha v jasnih nočeh pogostama kviško povzdigovali, in mogočniga vedno molili — Boga! Prav prav so peli že stari stari Slovenci: ,,Jeden, jeden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam V nebesih in na zemlji, V nebesih in na zemlji".