Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih Širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. žebot FOR A. F R E E SLOVENI A Novejši družbeni tn politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje. Ciril A. žebot LETNIK XXII. — VOLUME XXII SEPT. — OKT. 1971 Published monthly by : Slovenian National Federation. of Canada. 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 9._10_NUMBER 9_10 VELIČASTNI SLOVENSKI DNEVI V WASHINGTONU ČESTITKE PAPEŽA PAVLA IN PREDSEDNIKA NIX0NA - NAVZOČIH SEST ŠKOFOV, 50 DUHOVNIKOV IN TRI TISOČ ROJAKOV OD BLIZU IN DALEČ - VELIKA SKUPINA ROMARJEV IZ SLOVENIJE - USPELA AKADEMIJA IN BANKET - SLOVENSKA KAPELA: PONOS IN SPOMENIK SLOVENSTVA V AMERIKI POSLANICA SENATORJA LAUSCHE-TA: Kot Amerikanec slovenskih staršev se danes radostim z drugimi Amerikanci slovenskega rodu ob posvetitvi slovenske kapele Brezjanske Matere božje v Narodnem Svetišču Brezmadežnega Spočetja v naši prestolnici. Vedno me je 'bolelo dejstvo, da so Slovenci tako malo poznani v Združenih Državah in po svetu, ko je vendar njihov osebni in narodni značaj tako bogat. Slovencev je po vsem svetu približno dva milijona. Njihova tisoč dvestoletna krščanska zgodovina izžareva kulturno in duhovno bogastvo; krasi jo vztrajna volja do samoohranitve navzlic na videz nepremagljivim težavam. Slovenci niso bo-jaželjni narod; za njihovo zgodovino je značilno, da V njej ni vojnih poveljnikov, je pa v njej pisateljev, umetnikov in človekoljubov na pretek. Slovenci so pokorni zakoaom, poiteni, požrtvovalni v medsebojni po-imoči, samostojni, hvaležni za še tako pičlo svetno imetje in predvsem, za svojo malo rodno Slovenijo. Slovenci so narod, ki mu je kljub vsem sovražnostim uspelo ohraniti sebe in svojo kulturo s svojo značajnostjo in delavnostjo. Slovenija je zemlja visokih planin z zelenečimi pridno obdelanimi dolinami in pašniki. Hiše v Sloveniji so trdne, prostorne, čiste in prikupne ter Odsevajo kleni značaj ljudi. Slovenska prestolnica Ljubljana je polna spomenikov, pa niti eden od njih ni v spomin vojščaku; le pesnikem in mislecem je bila naklonjena ta čast. Slovenska naselja naredijo topel vtis in to zaradi globoke kulture prebivalcev. Ko kdo vstopi v trgovino, gostišče in ziaseben dom, takoj zasledi knjige in se znajde sredi lagodnih pomenkov o njihovi vsebini. Slovenci imajo, starodavno in edinstveno izročilo demokratske samoupravne vlade. V srednjem veku so karantanski Slovenci sami izbirali svoje vladarje v obredu, v katerem je ljudstvu bila priznana najvišja oblast. Le s privoljenjem ljudstva je najvišja oblast bila podeljena možu, ki so si ga izbrali za vladarja. Zgodovinarji domnevajo, da je opis ustoličenja karantanskih vojvod dedoma navdihnil načela, na podlagi katerih je Tomaž Jefferson izdelal ameriško izjavo neodvisnosti. Tako Slovenci kljub svoji nez-: natnosti lahko trdijo, da so igrali osnovno važno vlogo v ameriškem življenju in kulturi. Slovenska kapela je spomenik priznanja Slovencem in je častno dopolnilo drugim narodnostnim spomenikom v naši prestolnici. Pričala bo o zvestobi Slovencev načelom naše vladne ureditve in o njihovih doprinosih gospodarskemu, kulturnemu, političnemu in poklicnemu življenju Združenih Držav. Ta kapela Brezjanske Matere božje bo spominjala ljudi vsepovsod — in to po pravici — na pomembnost slovenskega naroda, na njegove kulturne doprinose vsemu svetu 'in na dvanajst stoletij dosledne krščanske zgodovine. Kot Amerikanec slovenskega rodu danes čestitam svojim ameriškim rojakom in drugim, katerih delo je omogočilo zgratkijo te kamele; Frank J. Lausche (Frank J. Lausche je bil sodnik okrajnega sodišča za okraj Cuyahoga v državi Ohio; izvoljen je bil za župana veleme- sta Cleveland; izvoljen je bil petkrat za guvernerja države Ohio in bil njen guverner deset let; izvoljen je bil dvakrat za zveznega senatorja iz države Ohio in je bil senator dvanajst let). AMERIŠKI ZVEZNI POSLANEC JOE SKUBITZ IZ KANSASA O SLOVENSKI KAPELI (FAKSIMILE JE OBJAVLJEN V SPOMINSKI KNJIGI). "Čutim se počaščenega, da sem bil naprošen, naj skupaj z drugimi uglednimi Američani sobe! u jem pri posvetitvi Slovenske Kapele v Narodnem svetišču v Washingtonu. V posebno veselje pa mi je, da lahko, kot sin slovenskih doseljencev, sporočim svoje pozdrave in čestitke ljudem slovenskega rodu, ki so omogočili to kapelo. Živo se spominjam polaganja temeljnega kamna za to Svetišče ter nato izgradnje cerkve in raznih narodnostnih kapel, zato mo- ram čestitati slovenski skupnosti, da je poskrbela, da bo tudi slovenski narod in njegova kultura trajno vgrajena v to cerkev, ki bo, upamo, stala še čez tisoč let. Moja povezanost s to kapele pa ima več kot samo religiozni pomen. Eden mojih starih stricev je bil Josip Marn, duhovnik, vzgojitelj, žurnalist, pisatelj in zgodovinar. Posvečen je bil leta 1855 in je do svoje upokojitve leta 1892 na ljubljanski gimnaziji poučeval slovenščino in ve- i wm 1 S . • • »- CLEVELANDSKI ZBOR KOROTAN NA AKADEMIJI. ^uoLAiVlCA FKUDSliJLhvlKA ZDRUŽiiNIH DRŽAV AMERIKE RICHARDA \FXONA OB BLAGOSLOVITVI SLOVENSKE KAPELE V WASHINGTONU. (PREVOD). V imenu vsega ameriškega naroda, ki nenehno črpa moč iz vašega vztrajnega prizadevanja, da bi ohranili slavno tradicijo svojih prednikov, prisrčno poz-j dravljem vse Slovence, ki te tudi o pečatu, ki ga je ta ponosna dediščina vtisnila vašemu življenju in preko njega tudi ameriški kulturi. Iskreno čestitam vsem, ki so pripomogli k uspešnemu zakl- dni slavijo višek svojega delo- jučku te akcije in želim, da bi vanja za ohranitev krščanskega izročila. Kapela, ki ste jo posvetili Brezjanski Materi Božji in stoji v Navodnem Svetišču Brezmadežnega SpoCetja, bo pričala ne le o dvanajstih stoletjih slovenskega krščanstva temveč vsi, kli bodo v tej kapeli molili, DVE SLOVENSKI RAZSTAVI V WASHINGTONU Slovenska knjiga V okviru posvetitvenih slovesnosti Slovenske kapele je bila za slovenske udeležence in za tuje občinstvo prirejena razstava slovenske knjige in tiska. Razstavo, ki je bila v knjižnici Katoliške univerze v Washingtonu — zraven Svetišča — je organiziral in pripravil Erik Kovačič, višji namešče- in delo starejših generacij slovenskih naseljencev. V prvem delu razstave so se obiskovalci seznanili s Slovenijo, v drugem o verskem vplivu naseljencev, v tretjem o družbenem in v četrtem o družinskem in društvenem življenju starih naseljencev. Razstavljeni primerki domače obrti in folklore iz mnogih predelov Amerike so prika- nec Slavističnega oddelka Kong-; zali obdobje med leti 1850 in resne knjižnice. Razstava je bila razdeljena na štiri dele: dela o škofu Slomšku, škofu Baragi, dela iz zgodovine ameriških Slovencev ter pregled zamejskega tiska. Celotna razstava je bila smotrno urejena in tudi mnogi tuji obiskovalci so lahko bolj spoznali Slovenijo, k čemur so pripomogli tudi zemljevidi in slike. Trajala je tri dni — in med razstavljenimi knjigami so bili nekateri že zelo redki primerki. Vse razstavljeno gradivo je bilo iz Ko-vačičeve zasebne knjižnice. Slovenska etnografska razstava Državna znanstveno-muzejska ustanova Smithsonian, Institu-tion je priredila razstavo "Slovenci v Ameriki — primer kul- našli tolažbo zase, obenem pa j turnega vpliva". Razstavljeni predmeti in fotografije so o-biskovalcem tega zelo pomembnega muzeja prikazali življenje da bi tudi prosili Boga za pogum, ki nam je potreben, če hočemo ohraniti svobodo, ki nam gre, in pomagati človeštvu pri ustvarjanju bratovske družine in trajnega miru. Richard M. Nixon DRUGI 0 NAS POGLED NA MNOŽICO VERNIKOV rouk. Kot učitelj slovenščine pa ni imel .nobenega učbenika. Napisal je vrsto študijo z ačetkih slo venskega jezika in si je zagotovil mesto v slovenski zgodovini, ker je odklonil načelo in prakso Ilirskega gibanje v 19 stoletju,, ki je bilo naklonjeno združenju vseh južno slovanskih jezikov v, enega samega. Bal se je, da bi tako jezikovno združenje v resnici odpravilo slovensko samobitnost in jo nadomestilo bodisi s hrvatsko, bodisi s srbsko. Omenjam tega svojega sorod-niko samo za to, da bi povdaril svoje popolno razumevanje nagibov, ki so vodili do ostvaritve kapele Brezjanske Matere božje. S tem so ameriški Slovenci (Vestfalski župnik, prelat Tensundern, ki se je popolnoma priučil slovenščine in je vse svoje življenje deloval kot dušni pastir tudi med slovenskimi izseljenci v Vestfaliji, je s pozdravi za ('udeležence slovesnosti v Wash-ingtonu poslal inaslednje pismo:) Žalosten sem, da Vam moram naznaniti: moram doma ostati. Ne zamerite! Vendar upam, da bom še enkrat mogel obiskati U.S.A. Leta 1926 sem bil tam, v Chicagu pri Sv. Štefanu, v Clevelandu in drugih krajih. Citam "Ameriško domovino". I like American people. Dobivam tudi "Svobodno Slovenijo" iz Argentinije in "Slovensko državo" iz Kanade, da ostanem vedno v zvezi s slovenskimi izseljenci. Dve leti sem zdaj v pokoju — 81 let star — pa še "kap-lanujem" in obiskujem drage mi Slovence. So me prosili, da naj napišem svoje spomine "Vestfalski Slovenci". Zato imam. dosti dela. Upam, da smem še delati v vinogradu Gospodovem nekatera leta. Med Slovenci sem najbolj srečen. Predrage znance in prijatelje prisrčno pozdravljam in želim,1 da bi se slovesnost v Washing-tonu prav dobro izvršila: Bogu v čast, pa tudi slovenskemu na- 1925. Muzej je razstavo opremil s strokovno in zelo informativno razlago. Pobudo za to razstavo je dal in mnogo gradiva zbral Bogomir Chokel, ki je s tem pokazal na važnost zbiranja zgodovinskega gradiva. Ker so rojaki darovali ustanovi Smithsonian Instiftition toliko primerkov, je muzej 'sklenil, da bo začel lastno slovensko et-nofrasko zbirko, ki bo stalno v •muzeju in pod strokovnim nadzorstvom. Razstava je bila odprta od 15. julija do konca avgusta, a je bila nato dva tedna podaljšana. Tudi ta razstava je lepo dopolnjevala Slovenske dneve v Washingtonu. Po obsegu sicer ni bila obsežna, toda po razstavljenih primerkih je bila dragocena in je pomenila važen začetek zbiranja zgodovinskega gradiva iz življenja ameriških Slovencev v okviru te znan-stveno-muzejske ustanove. SPOMINSKA KNJIGA O POSVETITVI SLOVENSKE KAPELE Za vse, >ki so se udeležili posvetitve Slovenske Kapele v Washingtony, so bile slovesnosti svojstven dogodek in zelo lepo doživetje. Posvetitev sama spada med največje slovenske ma-nifestitacije v Ameriki. Slovenska Kapela je pricmer- SLAVNOSTNI BANKET V HOTELU rodu v čast, spoštovanje in veselje. Bog živi Slovenski narod! Tensundern Nordvvalde, 1. 8. 1971. no opisana v spominski knjigi "SLOVENIAN CHAPEL DEDICATION" >ki je izšla za posvetitev. Spominska knjiga vsebuje številne ilustracije, kratek zgo-vinski pregled Ameriških Slovencev in Slovenije, sestavek o slovenskih božjih poteh, o Baragi in Slomšku. Vsebuje tudi večje število pozdravnih spomenic, med drugimi tudi vseh slovenskih ordinarijev in predsednika Nixona. Knjige je zanimiva za vsakega, za bodoče rodove tukajšnjih Slovencev pa bo zelo primeren priročnik o nas. Knjiga stane $3.50 in jo je mogoče naročiti na naslov: Slovenian Chapel Dedication Com-mittee, P.O. Box 6295, Washing-ton, D.C. 20015. Cena vključuje poštino. V Torontu pa jo lahko dobite v pisarni Slov. hranilnice J.E. Kreka—646 Euclid Ave. Posvetitveni Odbor dali javen dokaz svojega tisočletnega pripadniištva h krščanstvu, ki razvstel'juje njihovo civilizacijo. Pozdravljam vse, ki so pripomogli z izgradnji te lepe kapele. Joe Skubitz • Francoska založba Seghers v Parizu pridno izdaja preivode slovenske poezije. L. 1962 je izdala zbirko Anthologie de la poesie slovene. Viktor Jesenik in Ma;rc Alyn sta predstavila francoskemu občinstvu 27 pesnikov od Prešerna do Kajetana Ko-viča. L. 1965 je izšla zbirka Kosovel s študijo Marca Alyna o Kosovelu. Letos pa je izdala no-rvo zbirko prevodov pod naslovom La poesie slovene contem-poraine. TORONTSKI IGRALCI V KRSTU PRI SAVICI. sLo\)ensia\ fftSSASs- Afntt &L0VCN1A Subscription ratfes $4.00 per year: 30c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 Published monthIy by Slovenian National Federation of Canada Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 ■$, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi »Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Toronto • Uredniku našega lista in predsedniku SNZ. g. V. Mauku je slovenska mladina ob njegovi petdesetletnici — srečanju z Abrahamom-poklonila v spomin iz Slovenije prinešeni model gorenjskega kozolca, na katerem-je bila medeninasta plošč s posvetilom za njegov jubilej. Seksted mladenk mu je na predvečer prinesel na dom to darilo. Ob tej priliki so mu tudi zapele nekaj slovenskih, mali orkester pa jih je premljal. Po spregovorjenem nagovoru, se je slavljenec ginjen zahvalil za pozornost ter vse povabil na kozarec slovenskega in majhen prigrizek. • Na rojstni dan urednika 11. sept. so se prijatelji v lepem številu zbrali v "Tiroler House" restavraciji na slavnostno večerjo, s katero so ga presenetili. Gdč. Zora Bartol mu je v imenu vseh izročila slovenski šopek, nageljne rdeče, roženkraut in roz-marin-.povit s slovenskim trakom, prijatelji paso mu poklonili srebrn kozarec, želeli še mnogo let zdravja in uspeha. Pozno zvečer so se poslovili od njega. • I. oktobra je bila proslava 20-letnice etnične tiskovne zveze za Ontarijo, katere presdesednik je naš urednika! Slavnosti govornik je bil ministerski predsednik ontarijske vlade, po sebno sporočilo kanadaskega min. predsednika g. Pierre E. Trudeau-a je prečital zvezni poslanec Dr. S. Haidasz. Med častnimigosti pa so še bili med drugim: tudi vsi bivši predsedniki, zvezni minister za državljanstvo g. F. 0'Donnell, poslanec g. Charles Caccia, ontarijski ministri g.g. John Yaremko, A. Grossman, Robert Welch, James Auld in poslanec George Ben, al-derman A. Lamport, Leo Kossar, predsednik Folk Art Council in od Canadian Scene ga. D. Jen-rings, ter senator Andre\v Thompson. Slovenska dekleta so pele nekaj pesmi. Za konec pa so člani poklonici predsedniku j posebno darila za njegovo pet-1 desetletnico. ka Mihaela Globa, pete slovenske maše. Slovenska maša, tiha seveda, se bere ob nedeljah ob zelo neprimerni uri—ob pol 8. uri zjutraj. Nič niso zalegle prošnje in protesti. Sedanji g. župnik A. Hribšek trmasto vstraja pri svojem. Bilo je pisano v AD, da bo slovenska fara Sv. Križa prenešena v Fairfield. Ali bo to še slovenska fara? Slovenščina potisnjena v kot... C.g. Mrsgr. Kunstclj je pred kratkim v duhovniškem glasilu Omnes Unurn tole napisal: "Zgodovina pove, da so poskusi prehitre integracije napravili veliko duhovne škode. Poizkusi, so izhajali iz posebne težnje po poenotenju. Prehitra amerikanizacija je uničila kulturne dobrine, ki so posebnosti kakega naroda. Pri narodnih župnijah pa ni izhajala iz dušnopastirskih razlogov, ko je hotela transfor-mirati narodno delovanje" . . Ali niso te besede obsodba tudi naših prilik pri Sv. Križu? veličastni slovenski dnevi v washingt0nu. Chicago ZAHVALA! želim se tukaj zahvaliti slovenski mladini, številnim prijateljem, ki so me presentili s slavnostno večerjo vsem številnim, ki so mi na ta ali oni način želeli zdravja in sreče z voščili, posebej SNZ v Chicago, ki je za to priliko poklonila dat S100. — v tiskovni sklad S.D., za vso to pozornost, ki si je prav gotovo nisem zaslužil. Ce sem v kaki stvari uspel za slovenstvo kaj storiti, pa bodite prepričani, da mi je to veleval narodni čut in želja zbuditi v vseh odgovornost za naš narod in naše ljudi! Vsem še enkrat iz srca prav leDa hvala. Vaš Vladimir Mauko, urednik S.D. Bridgeport, Conn. Leta hitro teko. Letos 15. avgusta, prav na Veliki šmaren je poteklo tri leta, odkar nimamo v cerkvi Sv. Križa, katero so Z krvavimi žulji zgradili Slovenci, pod vodstvom takratnega župni- Blagoslovhve slovenske kapele v VVashingtonu se je udeležilo lepo števila čikaških Slovencev in Slovenk. Okrog 150 ljudi je zastopalo Chicago. Slov. Ženska Zveza je najela letalo. Slupino sta vodili Mr Eližabeth Žcfrari, glavna blagajnica SZZ in Mrs. Korine Lcskovar, urednica glasila "Zarja". Ko bi Mrs Albina Novak še živela, bi od veselja jokala, saj je prav ona dala na konvenciji SZZ v VVashingtonu to pobudo! V ponos nam je, ko smo brali v Community Reporter članek pod naslovom 'Famous Ladies" O Mrs. Corrine Lcskovar. Slovenski pregovor pravi: '"Jabolko ne pade daleč od drevesa". Tako je tudi hčerka Mrs. Albine Novak Mrs Corrine Leskovar podedovala vse njene kreposti: Predanost slovenski idejo in slovenski kulturi, vnemo za organizacijo ter požrtvovalnost katero kaže pri vsaki dobri Slovenski stvari. Mrs. Corrine, krepko v tej smeri naprej! Slovenec — šef policije, Stan Sabarneck, ki je doslej bil pri čikaškr policiji ■ inštruktor za Judo in karate, jc bil imenovan za šefa polici jc v Broadviev, ki je predmestje Chicage. Poroka. Poročila sta sc v cerkvi Sv. Štefana gdč. Julka Petrič in gospod Frank Grah. Mnogo sreče na skupni življenjski poti. Iz mesta gredo v predmestja. Spet smo enega izgubili. Naš naročnik g. Branko Magajne se je z družino preselil v Cicero, HI. Upamo, da bo še ostal zvest slovenski fari in cerkvenemu zboru pri Sv. Štefanu. Sezonska romanja na ameriških Brezjah so bila na pno nedeljo v septembru zaključena z romanjem slovenske fare Sv. Štefana. Od 4. julija dalje, skozi vse nedelje, je bilo na Lemont-skem gričku prav živahno. V pozni jesenski sezoni prično z duhovnimi vajami. Ob priliki 50 letnice našega urednika g. V. Mauka, je Slovenska Narodna Zveza v Chicagu poklonila $100.00 za Tiskovni sklad "Slovenske Države". Prvi udeleženci so začeli prihajati v četrtek 12. avgusta. To je bila skupina iz daljnjega Den-verja v Coloradu, ki jo je pripeljal tamkajšnji slovenski župnik Rev. Leopold Mihelič. Kmalu za njimi je dopotOvala velika skupina iz Jolieta v Ulinois-u, pod vodstvom župnika slov. fare Sv. Jožefa Msgr Matije Butala. S to skupino, ki jo je organizirala Slov ženska zveza, je prišel tudi jolietski škof Romeo Blanchette, ki je ostal v VVash-ingtonu ves čas slovenskih svečanosti. V petek 13. avgusta je bilo v avli velikega hotela vsako uro bolj živahno, ko so začeli prihajati posamezne družine s svojimi avtomobili — nekatere od zelo daleč. Nato so jim sledili avtobusi udeležencev iz Člevelanda. Sredi popoldneva je na vvashingtonskem mednarodnem letlišču pristalo posebno letalo s 169 romarji iz Slovenije, ki so prišli pod vodstvom mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika in škofa Slovenskega Primorja dr. Janeza Jenka. V. tej skupini je bilo tudi nekaj rojakov iz Koroške in Primorske ter 16 slovenskih duhovnikov. Slovenski romarji so se v treh avtobusih odpeljali z letališča v hotel, kjer je bilo srečanje z njimi nad vse prisrčno, saj so romarji iz Slovenije prvič stopili na ameriška tla in prvič v tako velikem številu prišli na versko slovesnost v Združene države. Za tiste, ki so imeli med njimi sorodnike, pa je bilo to srečanje še posebno doživetje. Po registraciji v hotelu so se odpeljali na večerjo v restavracijo v Kennedvjev kulturni center, ki tedaj uradno še ni bil odprt. Med tem so pripeljali v VVashignton še ostali posebni avtobusi iz Člevelanda in drugod, tako da je bilo v petek zvečer v hotelu zbranih že okoli 800 udeležencev. Mnogi so se zbrali kasneje še na družabnem večeru, ki je potekal v prijetnem domačem razpoloženju ob srečanju z znanci in prijatelji. V petek je bila tudi odprta razstava v hotelu, kjer so bile na prodaj razne umetniške slike s slovenskimi motivi, fotografije, knjige, plošče, razglednice in razni spominki. Program za soboto 14. avgusta ja bil mnogovrsten. Zjutraj so se udeleženci s posebni avtobusi, odpeljali na ogled največjih znamenitosti ameriške prestolnice; obiskali so: Kapi-tol, Belo hišo, Kennedyjev grob, Lincolnov spomenik Smith-sonove muzeje, in druge Znamenitosti. Nekateri so šli tudi v Narodno svetišče, kjer je ob 1 uri pop, mariborski škof, dr. Držečnik ob asistenci Msgr. Je-zernika iz Rima in Msgr. Ore-harja iz Buenos Airesa posvetil slovensko kapelo in oltar. Sledila je nato prva koncelebrirana slovenska sveta maša za DO-brotnike kapele. KRŠČANSKO IZROČILO SLOVENCEV Ob petih popoldne se je v veliki hotelski dvorani začela slavnostna akademija "Krščansko izročilo Slovencev". Dveurni spored je začel pevski zbor Ko-rotan iz Člevelanda pod vodstvom ing. Franca Gorenška. Zbor je odpel najprej ameriško državno himno, nato pa slovensko narodno himno Naprej, zastava Slave, ki ji je sledila nova zborovska sklada "Marija Pomagaj, pozdravljena", ki jo je za to priliko uglasbil zborov dirigent ing. Gorenšek na besedilo Marjana Jakopiča. V naslednjih točkah amademije, ki jih je s slovenskimi ali angleškimi napovedmi uvajal Miro Pregelj, so bile izražene glavne ideje slovenske kapele: začetek in širjenje krščanstva med Slovenci ter slovenski doprinos krščanstvu v Ameriki. Tisoč dvestoletnica pokristjanjenja Slovencev je bila simbolično • Slovenski akademiki v Amerki — SAVA so imeli za Labor Dav v Lemontu letno konvencijo. Isvoljen je bil sledeči odbor: Predsednica gdč. Angela Vlasič, I. podpredsednik Bine Medved, II. podpredsednik gdč Elizabeta Martinčič, tajnica Kristina Medved-Zimerman, blagajnik: Lučka Radoš. ■ lepo prikazana v odrskem prizoru Prešernovega Krsta pri Savici v izvedbi članov Slovenskega gledališča iz Toronta v Kanadi, pod vodstvom Vilka Cekute. G. Cekuta je zgodovinski dogodek spretno posodobil s tem, da je duhovnik in pesnik, ki ga je sam igral — pripovedoval zgodovinska dogajanja današnji generaciji — skupini otrok v narodnih nošah. Odrski prizor so učinkovito dopolnjevale projekcije na platno in izbrana glasbena spremljava. S tem nastopom je g. Cekuta tudi pokazal, kaj zmore današnja, v Ameriki rojena slovenska generacija: vlogo Bogomile ja namreč izvrstno podala njegova hčerka Mirjam Čekuta, in v vlogi črtmirja je z enakim uspehom nastopil njegov mlajši sin Blago. Torontski igralci so s tem nastopom ponovno potrdili visoko raven njihovega gledališkega udejstvovanja. Zbor Slovenska ženska zveze "Down Choral Group" iz Člevelanda se je pod vodstvom ing. Gorenška lepo predstavil s tremi izbranimi pesmimi. Clevelandski ot-rociv narodnih nošah so na mah osvojili srca navzočih s prizorom "Škof Slomšek". Prizor je pripravil Rev. Dr. Jerko Gržin-čič v Clevelandu. Otroci so povabili na oder tudi Slomškovega naslednika, mariborskega škofa dr. Držečnika, ki je njim in navzočim povedal nekaj globokih besed o Slomšku in njegovem poslanstvu med slovenskim narodom. Pomen dela škofa Friderika Barage je bil prikazan v kratkem življenjepisu, ki ga je v angleščini bral Mr. Young, višji uradnik oddelka za indijanske zadeve pri am. notranjem ministrstvu. Odlomek iz Baragovih spisov v jeziku indijanskega plemena Chipe-wa je prebral baragoslovee Rev. Bertrand Kotnik OFM iz Ne\v Yorka, ki je najbrže edini Slovenec, ki obvlada ta jezik. Prisotnost Baragovega naslednika na akademiji, marketskega škofa Charlesa Salatke je dala temu prizoru še poseben poudarek. Kratek barvni zvočni film Brezje na Gorenjskem pa je udeležence posvetitve v VVashingtonu popeljal na glavno slovensko božjo pot — na Brezje. Film so prinesli seboj romarji iz Slovenije. — Drugi del akademije je izpolnil 60 članski pevski zbor Korotan iz Člevelanda pocl vodstvom ing. Franca Gorenška. Zapel je sedem pesmi v izvedbi moškega, ženskega in mešanega zbora. Posamezne pesmi je z literarno besedo povezoval Stane šušteršič. Pred pesmijo Znamenje sta nastopila gledališka umetnika Izabela in Vladislav Kralj iz Milvvaukee ki sta recitirala Cankarjevo Večerno molitev. Podala sta jo tako doživeto in s tako umetniško silo, da so bile marsikatere oči v dvorani rosne. Tudi zbor Korotan je s svojim koncertom dosegel izreden uspeh, enega največjih v svojem 20. letnem obstoju, in ponovno potrdil sloves najboljšega slovenskega zbora v Ameriki. Občinstvo je vse pesmi nagradilo z močnim aplavzom. Navdušenje se je še stopnjevalo, ko sta bila poklicana na oder mariborski škof dr. Držečnik in koprski škof dr. Jenko in prejela slovenska šopka. Vse pa je prijetno presenetila udeleženka iz Slovenije, ki je stopila na oder in s spontanimi, a pomembnimi besedami izrazila priznanje gdč. Čekuta in po njej simbolično Prešernovi Bogomili. Akademiji "Krščansko izročilo Slovencev" je prisostvovalo okoli tisoč oseb, med katerimi je bil tudi bivši senator Frank Lausche, ki je po prireditvi segal nastopajočim v roke z besedami: "Hvala vam. Vse kar sem zdaj tukaj gledal in poslušal — je bila ena sama mogočna slovenska molitev". SLAVNOSTNI BANKET Nepozaben je bil pogled v veliko banketno dvorano hotela Sheraton, kjer je za 130 mizami sedelo okoli 1.300 gostov iz vseh delov ZDA, iz Kanade, iz Jučne Amerike in velika skupina iz Slovenije, ob glavni mizi pa vrsta častnih gostov: mariborski škof dr. Maksi- milijan Držečnik; škof Slovenskega Primorja dr. Janez Jenko; škof iz Jolieta Romeo Blanchette; marketski škof Charles Salatka; pomožni škof iz Chi-caga Thomas Gradv; direktor Narodnega svetišča Msgr. Wil-liam McDonough; Msgr. Maksimilijan Jezernik, prorektor SIo-venika v Rimu; Msgr. Anton Orehar, direktor dušnega pa-stirstva med Slovenci v Argentini; Msgr. Matija Butala, župnik slov. fare v Jolietu; Msgr. Alojzij Baznik, župnik v Thompson, Ohio in član odbora za posvetitev kapele; dekan Karel Srienc iz Šmihela pri Pliberku kot zastopnik celovške Mohorjeve družbe; ljubljanski kanonik dr. Ivan Merlak, urednik Družine; dr. Roman Tominec OFM kot zastopnik božjepotne cerkve na Brezjah; Rev. Leo-nard Bogolin OFM iz Detroita kot zastopnik ameriških Brežij v Lemontu; bivši ameriški senator Frank J. Lausche; dr. Ciril Žebot, profesor na George-town univerzi in začetnik akcije za Slovensko kapelo, s soprogo; Joseph Nemanich, predsednik Ameriško slovenske podporne jednote in predsednik Glavnega odbora za Slov. kapelo, s soprogo; Mrs. Maric Pris-land, ustanoviteljica in častna predsednica Slovenska ženske zveze; Mrs. Antonija Turek, predsednica SŽZ in blagajni-čarka Gl. odbora za Slov. kapelo; John Sušnik, predsednik Ameriške bratske zveze in podpredsednik Gl. odbora za Slov. kapelo, s soprogo; Mr. Frank Turek, tajnik Gl. odbora za Slov. kapelo; Mrs. Corinne Leskovar, urednica Zarje, glasila SŽZ. Banket je vodil g. Nemanich, ki je pozdravil vse navzoče, posebno pa tako veliko skupino udeležencev iz Slovenije, kar je pravi zgodovinski dogodek. Pozdravne -besede je spregovorilo vseh pet navzočih škofov, direktor Narodnega svetišča Msgr. McDonough pa se je spominjal svojega obiska na Brezjah na Gorenjskem, ko je bil v prvih povojnih letih tajnik papeškega nuncija v Beogradu. Z velikim spoštovanjem se spominja — je dejal — heroičnega škofa Vovka v Ljubljani ter pogum, s katerim so slovenski katoličani vztrajno prenašali tedanje razmere v domovini. "Vaša udeležba zdaj tukaj pri posvetitvi Slovenska kapele preblaženi Devici Ma-VVashingtonu •— je naglasil — je znak Vaše zmage". Msgr. Jezernik je v svojem nagovoru pozval vse navzoče, naj čez dve leti pridejo na posvetitev Slovenika v Rim. Nato je bilo prebrano pozdravno pismo vestfalskega župnika prelata Tensundra, dušnega pastirja med Vestfalskimi Slovenci:" "Slovenci, v VVashingtonu zbrani 15. avgusta 1971 ob zgodovinski posvetitvi Slovenska kapele prcblačeni Devici Mariji v čast, naši skupni Materi, kot zastopniki vsega slovenskega naroda, bodite prisrčno pozdravljeni v imenu Vestfal-skih Slovencev. Blagoslovitev Slovenske kapele v VVashingtonu. ZAHVALA Z Vami smo združeni v duhu in po srcu v zvestobi do slovenskega naroda in ponosno in navdušeno Vam kličemo: Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada' in obenem 'Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo'. Tensundern. 1. r. dušni pastir za Vestfalske Slovence, konzistorijalni svetnik ljubljanske nadškofije in mariborske škofije". Besedo je nato povzel senator Frank Lausche, ki se je v svoji domači govorici spominjal delovanja v nekdanjih kulturnih društvih v Celevelandu ter z velikim spoštovanjem našteval primere slovenske delavnosti in pridnosti. Svoje misli je povzel še v angleškem jeziku ter se odločno zavzel, da mora ameriška vlada odpreti svoj konzulat v Ljubljani, kar so vsi navzoči pozdravili z veli' kim odobravanjem. Ves čas banketa je vladalo slovesno razpoloženje in po mnenju mnogih je bil to eden največjih in najlepših slovenskih banketov v Ameriki s tolikimi častnimi gosti. Radi bi se zahvalili vsem, ki so se udeležili slovensko-ame-riškoga romanja v VVashington, ob priliki posvetitve kapele Marija Pomagaj z Brezij v Narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja. Posebno zahvalo smo dolžni vsem posameznikom, skupinam in organizacijam, zlasti članom Slovenske Ženske zveze in KSKJ, ki so doprinesli k temu veličastnemu slavju s pripravo in izvedbo raznih dogodkov v okviru posvetitve. Predvsem se moramo zahvaliti škofoma, dr. Makšimiljanu Držečniku iz Maribora in dr. Janezu Jenku iz Kopra za njuno sotlel^vanie pri posvetitvi in blagoslovitvi kapele; dalje škofu fhomasu Ora-dyju iz Chicago za spominsko pridigo pri posvetitveni maši; škofu Charlesu Salatki iz Mar-quetta, škofu Romeu Blanchet-teu iz Jolieta in škofu Johnu Spenceu iz VVashingtona, za njihovo navzočnost pri posvet i t veri i h svečanostih ter Msgr. VVil-liamu McDonoughu, direktorju Narodnega Svetišča in č.g. Johnu Nicoli, pomočniku direktorja Narodnega Svetišča za njuno dobrohotno sodelovanje pri verskih obredih posvetitve. Lepo petje pevskega zbora KOROTAN pod vodstvom ing. Frančka Gorenška pri verskih 'obredih in na kulturnem programu, ne bo pozabljeno. Hvaležni smo tudi pevskemu zboru DAWN, SŽZ iz Člevelanda, Slovenskemu gledališču iz Toronta pod vodstvom Vilka Cekute, dalje ge. lzabeli in g. Vladislavu Kralju iz Mihvaukeeja in č.g. Bertrandu Kotniku iz Nevv Yor-ka, za njihov umetniški doprinos k uspehu kulturnega programa. Gospodje M. Jakopič, Vinko Beličič in F. A. Gorenšek pa so dali posvetitvi njeno slavnostno pesem. Č.g. dr. Jerko Gržinčič je obogatil slovensnost slovenske svete maše v Narodnem Svetišču s svojim glasbenim vodstvom in kulturni program z ljubkim nastopom elevelandskih otrok. G. Eriku Kovačiču se moramo zahvaliti za razstavo Slovenske knjige v knjižnici Katoliške Univerze in g. Bogomirju Čoklu, ki je pri Smithsonian Institution predložil izvedbo razstave slo-vensko-ameriške folklore. G. Dušan Maršič je s svojim orkes-rom VESELI SLOVENCI oskrbel plesno glasbo po banketu, in g. John Grdina, slovenski "čarovnik", je zabaval mladino, medtem ko so stariši prisostvovali kulturni akademiji. Zahvaljujemo se tudi gdč. Joann Birsa za občuten nastop s har-honiko na slavnostnem banketu. To veliko ameriško-slovensko slavje so s svojo navzočnostjo počastili tudi številni častni gostje iz Amerike, Evrope in Južne Amerike, predvsem še bivši senator Frank Lausche. Njemu in drugim odličnikom ter predstavnikom se zahval ju jemo za spominske misli, ki so jih napisali za posvetitveno knjigo, in za pozdrave, ki so jih izrekli na banketu, pa tudi tistim, ki jim čas tega ni omogočil. Svoji zahvali njim pridužujemo tudi zahvalo skupini 150 romarjev iz Slovenije, ki so se nam pridružili ter za ceno znatne o-sebne žrtve počastili ta spomenik slovenskega krščanstva v Ameriki. Časopisi AMERIKANSKI SLOVENEC, ZARJA AME RISKA DOMOVINA in AVE MARIA v Združenih državah me-sešnik 9LOVENSKA DRŽAVA v Kanadi, ter štirinajstednevnik DRUŽINA v Ljubljani, so podpirali prizadevanja za uresničitev te zamisli in prinašali članke ter objve o posvetitvi. Brez njihove pomoči bi tega ne zmogli. Želeli bi tudi izreči zahvalo vsem članom Posvetitvenega odbora, zlasti g. Richardu Ter-selichu, ki je nosil vse breme registracije udeležencev in-njihovega bivanja v VVashingtonu; Msgr. Luisu Bazniku za vodstvo verskih obredov; g. Cirilu Mc-jaču, ki je s tehnično pomočjo g. Rudija Večerina pripravil Spominsko posvetitveno knjigo, č.g. Francu Blatniku, ki je pomagal pri organizaciji verskih obredov; gg. Miru Preglju in Stanetu šušterišiču, kakor tudi drugim prijateljem v Washingtčinu, njihovim soprogam in družinam, ki so pomagali pri raznih delih za uspeh slovensko-ameriškega srečanja. Ko izrekamo te zahvale pa moramo poudariti, da bi ta edinstvena slovenska manifestacija ne bila mogoča brez požrtvovanlne-ga prizadevanja članov Sklada za Slovensko kapelo iz Člevelanda, predvsem ge. in g. Franca Turka, ki sta vodila nabirko, s katero je bila omogočena izgradnja Slovenske kapele. Osebni poslanici predsednika Nixona in papeža Pavla VI, sta poudarili zgodovinsko pomembnost Slovenske kapele v Narodnem Svetišču, kot spomenika 12-tih stoletij slovenskega krščanstva in poroka za njegovo prihodnost. Za to smo jima dolžni posebno zahvalo Slovencev po vsem svetu. V svoji poslanici je predsednik Nixon zapisal: "Kapela, posvečena Brezjanski Materi Božji, ki jo danes blagoslavljate je spomenik 12-tih stoletij slovenskega krščanstva in trajnega pečata, ki ga je ta ponosna dediščina vtisnila vašim življenjem in ameriški tradiciji". Naj bi bila kapela Brezjanske Marije Pomagaj v Washinstonu sveti kraj, kjer bedo nasa in prihodnje generacije Američanov slovenskega porekla ponovno potrjevale svojo pripad- r0?!,..,^011«^.tradiciji., ..naše,., krscanske dediščine. Joseph J. Nemanich Cyril A. Zebot Joseph M. Zore Izvršni Odbor FRONT & YONGE 363-6633 kanadska opera 23. SEZONA 17. SEPTEMBER DO 16. OKTOBER 2LU5CI9A(^(L)AToK^R (D°niZetti) 17' 22< 27 -Ptember-™8E K^K oktober ^ 25 29 sePten,ber fJK^roE ,puccini) 2i'24-30 - Sb^ s Torontsko simfonijo in Kanadskim narodnim baletom Cene: zvečer $8.50, $7.75, $5.50, $3.50 Sobotna matineja $7.50, S6.75, $4.50, $2.50 Prodaja dnevno od 11.00 dcp. 6.00 popoldne z izjemo nedeljo. Naročite lahko tudi po pošti. pričakujete 0risk iz vaše stare domovine? ALI BODO IMELI ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KO BODO V ONTARIO? BLUE CROSS IMA NOVO POLICO, KI JIH BO ZAŠČITILA Pozanimajte se o tem danes ontario Bfue £ross Zdravstveno zavarovanje za obiskovalce 24 FERRAND DR., DON MILLS, ONTARIO Telephone (416) 429-2661 SLO VEM A DANES . PRED DRUGO FAZO USTAVNIH SPREMEMB NEZAVAROVANE ČLOVEČANSKE IN DRŽAVLJANSKE PRAVICE Beograjska EKONOMSKA POLITIKA z dnem 11. septembra je napovedala, da bodo že v nekaj tednih dane v javno razpravo teze o drugi stopnji ustavnih spreminjanj. Prva stopnja, ki je bila zaključena konee junija s sprejetjem 22 amandmajev k zvezni ustavi, je preuredila zvezne odnose, zmanjšala pristojnosti zveze in vključila republike v soodločanje tudi v zoženem okviru zveznih pristojnosti. Druga stopnja ustavnih sprememb naj bi uredila predvsem probleme skupščinskega ustroja in sistemske težave "samoupravljanja". Medtem pa v republikah pripravljajo spremembe njihovih ustav, ki naj bi podrobneje opredelile njih državno suverenost in konkretne pristojnosti. Ljubljansko DELO je 15. septembra objavilo v posebni prilogi "Gradivo za javno razpravo o osnutku amandmajev k ustavi SiR Slovenije". Po 15. oktobiu naj bi slovenska skupščina začela uradno razpravljati in skle- pati o predlaganih spremembah. V tem času prehoda pa je drastični primer neke sodne odločbe s Sloveniji ponovno izpričal, da je v Jugoslaviji enako potrebna in nujna ustavna sprememba, ki bo zajamčila osnovne človečanske hi državljanske pravice ljudi kot svobodnih oseb z nedvoumnimi pravnimi varščinami. Objavljamo besedilo to sodbe, ki jo je dne. 4. avgusta t.l. izrekel senat Vrhovnega sodišča SR Slovenije, s katero je potrdil odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča z 29. julija 1970, ki je obtoženega Maksa Kunstlja obsodila na leto dni zapora in plačilo stroškov kazenskega postopka samo zato, ker da je bil oddal na pošto osem kuvert z izvodi brošure dr. Cirila Žebota Odgovor Edvardu Kardelju . . . Pripominjamo, da je prizivna sodba Vrhovnega sodišče Slovenije bila izdana, ko se že bile v veljavi zvezne ustavne spremembe, v smislu katerih naj bi Slovenija bila suverena država. 'Sodba v Imenu Ljudstva' "Vrhovno sodišče SRS v Ljubljaani je v senatu pod predsedstvom s.v.s. Franca Soka ob sodelovanju s.v.s. Jožeta Šege-dina in s.v.s. Nika Pogačarja kot članov senata ter upr. pripr Marka Ilešiča kot zapisnikarja, po zazlišanju namestnika javnega tožila SFS Toneta Lahar-narja, v kazenski zadevi zoper obt. Maksa KUNSTLJA zaradi Kaznivega dejanja po čl. 118|I KZo priložbi obtoženčevega za- govornika zoper sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani s dne 29.7. 1970, opr. št. K 150[70—24, na seji dne S. 4. 1971 odločilo: "Pritožba zagovornika obt. Maksa Kunstlja se zavrne kot neutemeljena in se potirdi sodba sodišča prve stopnje. Obt. Maks Kunstelj je dolžan plačati pov-prečnino v znesku 100,000 din kot stroške pritožbenega postopka. 'Obrazložitev "Obt. Maks Kunstelj je bil z uvodoma navedeno sodbo prve stopnje spoznan za krivega kaznivega dejanja sovražne propagande po čl. 11811 KZ in je bil .po tej zakonski deločbi ob uporabi določb členov 42|11 in 43 tč. 2 KZ obsojen na kazen Meta zapora. Obsojen je bil tudii na plačilo, stroškov kazenskega postopka. "Zoper to sodbo se je pravočasno .pritožil obtoženčev zagovornik, ki izpodbija odločbe o krivdi, sklicujoč se izrecno samo na pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, in predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, za primer potrditve odločbe o krivdi pa predlaga, da se izvršitev Obtožencu izrečene kazni pogojno odloči po čl. 48 KZ. "Pritožba v bistvu ponavlja obtoženčev zagovor, v katerem je obtoženec zanikal, da je odposlal brošuro Cirila Žebota "Odgovor Edvardu Kardelju" po pošti na osem naslovov, ki so navedeni v izreku izpodbijane sodbe. Prižtoba zatrjuje, da je dejansko stanje v izpodbijani sodbi zmotno in nepopolno ugotovljeno ter da obto-ženčeva krivda ni nesporno dokazana. Pritožba v obširni izvajanjih izpodbija izvedeniško mnenje izvedenca grafolOške stroke Maksa Valjavca, na katero je sodišče prve stopnje oprlo ugotovitev, da so tri kuverte z navedeno brošure bile naslovljene z uporabo pisalnega stroja znamke "Taps", ki ga je imel obtoženec doma, pet kuvert pa s pisalnim strojem, znanke "Mercedes", ki ga je obtoženec — uporabljal v službi v računovodstvu Slovenske filharmonije v Ljubljani. Glede tega izvedeniškega mnenja trdi pritožba, da je to edini dokaz za storitev predmetnega kaznivega dejanja, ter očita sodišču prve stopnje, da je neutemeljeno sprejelo to mnenje, po kate- rem je izključeno, da bi katerikoli drugi pisalni stroj napravil enake napake, ter da je neupravičeno zavrnilo obtoženčev predlog, da se izvede dokaz še po drugih izvedencih, ki dopuščajo možnost, da bi iste napake kot navedena dva pisalna stroja, delali tudi drugi pisalni stroji iste vrste ali pa druge vrsta Glede okoličin, ki jih je pritožbeno sodišče upoštevalo pri svoji dokazni oceni, meni pritožba, da se te okoliščine obtožencu ne smejo očitati, ter v zvezi s tem posebej navaja, da obtoženec zaradi tega, če je dovoljeno prinašal emigrantsko literaturo iz tujine, ni še kriv. Ker je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedeno, da je obtoženčevo delovanje šteti kot posebno obliko sostorilstva, postavlja pritožba vprašanje, kako je mogoče Obtožencu očitati, da je hotel oškodovati vsej ureditvi v državi, in to prav s hudobnim namenom, ter kako naj bi bil obtoženec sostorilec pisca navedene brošure Žebota, če le temu niso ničesar očitali in proti njemu niso uvedli postopka zaradi kaznivega dejanja po čl. 118 KZ, ko je legalno prišel v SFRJ in se je procej česa zadrževal v Ljubljani, se sprehajal po Ljubljani in pogovarjal z vsemi ter je bil sprejet tudi pri najvišjih političnih in vladnih organih SRS. Pritožba navaja, da je obtoženec povedal, da je navedeno Žetobotovo brošuro, katere posest ni prepovedana, bral, zanikal pa je, da je tudi razpošiljal to brošuro, katere vsebina naj se oceni, ali gre za tako pisanje, kakor ga ima v mislih čj. 118 KZ. Pritožba tudi zatrjuje, da je nekako logično, da je obtoženec Žebotovo brošuro čital, in sicer zaradi tega, ker je bil med okupacijo pri 'beli gardi in je bil kaznovan samo kot njen član, ne pa tudi, da jo storil kaj drugega, in ker ga je zanimalo, kako se to ponašanje med okupacijo sedaj opisuje, da pa ob- toženec ni imel in nima nobenega namena delati dejanj v sa-danjosti, ki mu je omogočila, da je bil ves čas zaposlen in si je prislužil lepo pokojnino, ter da želi živeti v imiru. 'Pritožba končno očita izpodbijani sodbi, da je zavrnila uporabo določb o pogojni obsodbi, ne da bi naštela razloge za to. Pritožba ni utemeljena "Po presoji izpodbijane sodbe v luči pritožbenih izvajanj ter po proučitvi vseh dejstev in dokazov, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da nista podana pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po čl. 333 tč. 3 v zvezi s čl. 336 ZKP, s katerima pritožba izpodbija odločbo o obtoženčevi krivdi. Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, ker imajo vse dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe trdno podlago v zbranem in pravilno ocenjenem dokaznem gradivu ter jih pritožbena izvajanja ine morejo ovreči niti v ničemer omajati. Dejansko stanje pa tudi ni nepopolno ugotovljeno, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa za razsojo v tej kazenski zadevi odločilna dejstva, pritožba pa ne navaja nobenih takšnih novih dejstev in dokazov, ki bi kazaK na to, da je bilo dejansko stanje na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno. Na podlagi pravilnih dejanskih -ugotovitev in pravilnih pravnih zaključkov izpodbijane sodbe so pravilno ugotovljeni vsi subjektivni in objektivni snaki obtožencu očitanega kaznivega dejanja sovražne propagande po čl. 118|I KZ in je njegove krivda za to kaznivo dejanje zanesljivo dokazana. " K izčrpnim, logičnim in prepričljivim razlogom izpod- bijane sodbe za odločbo o Obtoženčevi kridi, — ki jih pritožbeno sodišče sprejema in na katero se sklicuje, da ne bo nepotrebnega ponavljanja, — se glede na pritožbena izvajanja dodaja še naslednje: "Ves obtoženčev zagovor, ki ga ponavlja pritožba, je že izpodbijana sodba sama temeljito presodila in ga je v zvezi z drugimi zbranimi dokazi utemeljeno zavrnila kot neresničen in n-esprejamljiv. O pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je obtoženec odposlal po pošti osem izvodov predmetne žebotove brošure, nima pritožbeno sodišče nobenih pomislekov. Ta zaključek je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno in zanesljivo oprlo na mnenje izvedenca grafolo-ške stroke Maksa Valjavca, na izrecno navedbo obtoženca samega, da gotovo nobeden od njegovih družinskih članov ni odpošiljal brOšuh, ter na Okoliščine, da je bil obtoženec po osvoboditvi že obsojen zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, ker je med okupacijo sodeloval z okupatorjem kot aktivni pripadnik bele gardo, in da je bila na njegovem stanovanju zasežena večja količina emigrantske literature, med katero je bila tudi literatura, s sovražno vsenbio, ki jo je prepovedano vnašati v Jugoslavijo in v njej razširjati "Pritožba sicer izpodbija mnenje navedenega izvedenca in graja izpodbijano sodbo zaradi tega, ker se je sodišče prve stopnje pri ugotavljenju dejanskega stanja oprlo na to mnenje, vendar pa po spoznanju pritožbenega sodišča nima prav. Pri-tožbano sodišče se v celoti strinja z ocene tega mnenja po sodišču prve stopnje. Na. 3. in 4. strani izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje podrobno opisalo delo, ugotovitve in zaključke ter izpoved-be izvedenca — grafologa Maksa Valjavca med preiskavo in na obeh danih obravnavah ter logično in razumno obrazložilo, zakaj je ugotovitev, da je Obtoženec napisal s pisalnima strojema, s katerima je razpolagal, naslove na osnih kuvertah, oprlo na popolno, jasno in prepričljivo mnenje izvedenca Maksa Valjavca in zakaj je zavrnilo kot nepotreben dokazni predlog obrambe, da se izvede dokaz po drugem izvedencu. Na to pravilno in dovolj prepričljivo obrazložitev izpodbijane sodbe napotuje pritožbeno sodišče pritožbo, kolikor poskuša izpodbijati dokazno vrednost mnenja izvedenca Maksa Valjavca in kolikor vztraja pri prejšnjem predlogu obrambe za dopolnitev dokaznega postopka z zaslišanjem drugega izvedenca, ter v tej smeri kot neutemeljeno in nesprejemljivo navaja med drugim tudi to, da drugi izvedenci dopuščajo- možnost, da imajo drugi pisalni stroji lahko iste napake kot predmetna pisalna stroja znamke "Tops" in "Mercedes", da je bil dokaz po izvedencu — gra-fologu Maksu Valjavcu že v preikskavi napačno začet in da je ta izvedenec sam navedel, da samo na predloženi tipkopis ne more nihče ugotoviti znamke porabljenega pisalnega stroja in da sam še ni nikdar znanstveno ugotavljal primerjavo napak vsaj pri dveh strojih, da bi lahko izključil vsako pomoto ali možnost istih napak rpjVi dveh pisalnih strojih. Te pritožbene navedbe se pokažejo kot neutemeljene in nesprejemljive zlasti spričo določne izpovedbe izvedenca Maksa Valjavca, da zanj absolutno zadostuje, da je pri primerjavi spornih in primerjalnih tipkopisov ugotovil pri ofetožen-čevem pisalnan stroju "Tops" 8 identičnih napak, pri pisalnem stroju "Mercedes", ki ga je obtoženec uporabljal v službi, pa najmanj 13 identičnih napak. S tem v zvezi je izvedenec Maks Valjavec na glavna obravnavi, z vso gotovostjo izpovedal tudi to, da lahko rače, da je nemogoče, da bi dva pisalna stroja znamke "Tops" po daljši rabi delala povsem enake napake, in da to še bolj velja za pisalni stroj znamike "Mercedes". kolikor izpodbija odločbo o krivdi zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje pri svoji dokazni oceni upoštevalo obtoženčevo sodelovanje z okupatorjem in sovražno dejavnost v času okupacije ter dejstvo, da je obtoženec tudi v sedanjosti, ki mu je po pritožbenih navedbah samih bila naklonjena, še vedno zbiral in posedoval emigrantsko literaturo s sovražno vsebino. Na podlagi teh dejstev, katerih značaj in pomen pritožba zaman poskuša zmanjšati, je sodišče prve stopnje Pritožba tudi nima prav, povsem utemeljeno sklepalo, da je pravilna ugotovitev izvedenca, da So bile sporne kuverte natipkane s pisalnima strojema, ki ju je uporabljal obtoženec, in da je obtoženec odposlal brošure. "Sodišče prve stopnje pri sicer pravilni pravni opredelitvi obtožencu očitanega kaznivega dejenja v razlogih izpodbijane sodbe brez potrebe govori, da gre za posebno obliko sostorilstva in da je obtoženec delal kot "podaljšana roka" Cirila Žebota, ki je brošuro napisal. V zvezi s tem pravno nebistvenim delom obrazložitve izpodbijane sodbe pa .postavlja pritožba neumestna vprašanja, ki se tičejo Žebota in ki niso stvar tega kazenskega postopka, ter poskuša izključiti eziroma zmanjšati obtošenčevo krivdo. Žebot je bil v Ljubljani leta 1968, predmetna brošura je izšla leta 1969, obtoženec pa jo je odposlal po pošti v začetku "Prav tako pritožba kolikor jo naperjena zoper odločbo o kazmi in se zavzema za pogojno odsodbo. Ne drži pritožbena trditev, da v ispodbija-mi sodbi niso navedeni razlogi, zakaj v tem primeru ni na mestu pogojna obsodba. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe jasno povedalo, da je ugotovilo, da niso podani zakoniti pogoji za uporabo določb čl. 48 KZ o pogojni obsodbi. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da pogojna obsodlba v tem primeru ne bi bila na mestu zaradi okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, in zaradi pomanjkanja obtoženčevega priznanja, t.j. obtoženčevega obnašanja po storjenem dejanju. Zato je tudi' pritožbeno sodišče spoznalo, da se ne da utemeljeno pričakovati, da se bo obsojenec v prihodnje meseca februarja leta 1970. Glede te obtožertčeve odpošil-jatve je sodišče prve stopnje kljub temu, da ta Žebotova brošura v Jugoslaviji ni izrecno prepovedana z odločbo pravilno ugotovilo, da je obtoženac z njo s hudobnim namenom in naresnično prikazoval družbene in politične razmere v državi. Po povedanem pritožba ni utelmeljena, kolikor izpodbija odločbo o krivdL ni utemeljena, varoval kaznivih dejanj, tudi ča se kazen ne izvrši, in da se bo v danan primeru že s samo obsodbo dosegel namen kaznovanja. "Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo obtoženčevega zagovornika kot neutemeljeno in v skladu z določbo čl. 354 ZKP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Izrek o plačilu stroškov pritožbenega postopka temelji na določbah čl. 91 j I in 94 ZKP, višina povprečnine pa je določena v skladu z določbo čl. 89(111 ZKP. Ljubljana, dne 8. 4. 1971. Zapisnikar: Marko Ilešič l.r. Predsednik senata: Franc Sok Lr. Vrhovo sodišče S.R. Slovenije. Kaj je sodba zamolčala? Upamo, da se bo našel primerno kvalificirani slovenski pravnik, ki bo gornjo razsodbo Vrhovnega sodišča Slovenije podrobno razčlenil, da se bodo jasno videle vse njene vrzeli. Medtem pa se ob čitanju tega dokumenta tudi nestrokovnjaku vsilijo osnovna vprašanja: glede inkriminacije brošure, katere razširjanje je bilo. podlaga za obtožbo in sodbo; glede značaja in obsega dejanja, za katerega so obtoženca obsodili; in glede, v sodbi navajanega "dokaza", da je inkriminirano dejanje storil obsojeni. Maks Kunstelj. Razsodba Vrhovnega sodišča priznava, da v sodbi inkriminirana broušra, dr Cirila Žebota, v kateri avtor zavrača napade nanj od strani Edvarda Kardelja, v Jugoslaviji ni bila formalno prepovedana (kot je n. pr. bila avtorjeva knjiga Slovenija včeraj, danes in jutri iz leta 1967). Iz tega sledi vrsta začetnih vprašanj: Kateri zakoniti organ je torej odločil, da je vsebina brošure "sovražna propaganda" po čl. 118(1 KZ? S katerimi specifičnimi navedbami iz brošure je neznani organ to odločbo utemeljeval in po kakem po- Pojasnilo Profesorja Uredništvo SD se je po prejemu gornje sodbe obrnilo na avtorja brošure Odgovor Edvardu Kardelju s prošnjo, da bi na kratko označil vsebino te svoje publikacije, in z Vprašanjem, če mu je znan primer obsojenega Maksa Kunstlja. Od profesorja žebota smo prejeli naslednje pojasnilo: "Na razširjeni seji sekretariata Zveze komunistov Slovenije 26. avgusta 1969, na kateri je Edvard Kardelj utemeljeval brionsko obsodbo slovenskega političnega vodstva zaradi julijskih "cestnih protestov" v Sloveniji, je med drugim tudi meni osebno očital vrsto hudih pregreh. Te osebne napade name so v Sloveniji ponatisnili v režimskih časopisih in posebnih prilogah; napovedali so tudi izdajo v knjižni obliki. Ker meni niso omogočili, da bi na napade tam odgovoril, sem v obrambo resnice napisal in v Celovcu izdal 23 strani obsegajoči Odgovor Edvardu Kardelju- stopku? Kdaj in kje je bila objavljena odgovarjajoča dokumentacija? Ker je obsojeni Maiks" Klin-" stelj bil obtožen samo tega, da je oddal na pošto osem kuvert z brošuro v njih — ki, kot sklepamo iz besedila sodbe, niti niso bile dostavljene — se je treba vprašati, kako je moglo sodišče tak skromen in neuspel poskus razširjanja neprepove-dane- publikacije zmaličiti v zadostno osnovo za tako ostro kazen? 1 Se eno važno vprašanje. se ob čitanju gornje sodbe odpre tudi nestrokovnjaku: Kako je mogoče prisoditi krivdo in odmeriti kazen na osnovi tako dvomljive okolno-stne Stranje kot jo predstavlja neprimerjano osebno mnenje v sodbi navedenega edinega izvedenca? Zdi se nam, da je ta sodba tako kričeč primer omalovaževanja človeških in državljanskih pravic ter nepoštovanja pravil objektivnega sojenja, da bi moralo v to zadevo poseči slovensko ustavno sodišče in sodbo- čimprej razveljaviti kot nasprotno osnovnim ustavnim načelom omikanih dežel. Žebota v katerem sem napade zavrnil s svojimi podatki in argumenti. Tako so vsaj nekateri v Sloveniji mogli primerjati obe strani s tem, da so moj Odgovor kupili v znanih zamejskih knjigarnah. Sam svojega Odgovora v Slovenijo nisem pošiljal. "Z obtoženim, obsojenim in sedaj že zaprtim Maksom Kun-stljom se nisem nikoli srečal in mu ničesar poslal. Ker je moj Odgovor bil dejstven, analitičen in knjigotržno—dostopen vsakomur, se čutim upravičenega in dolžnega, da kot avtor inkriminirane publikacije apeliram na predsednike slovenske skupščine, izvršnega sveta in ustavnega sodišča, da popravijo krivico in škodo, ki sta jo omenjeni sodišči zakrivili nad Maksom Kunstljem. Bilo bi mi zelo neprijetno, če bi se v tem za Slovenijo tako važnem in kočljivem razdobju .moral v tem notornem primeru obrniti na mednarodne ustanove, za zaščito preganjanih žrtev svobodne besede". Pred ustavnimi spremembami v Jugoslaviji PREUREDITEV ZVEZNIH ODNOSOV Ustavne spremembe, ki jih je sprožil Tito z napovedjo kolektivnega predsedstva zveze septembra 1970, so formalno uvedli sredi poletja. Primerno bo torej, da v tem |e£,su ohjavimo nekaj razmišljanj o koreniti preureditvi Jugoslavije kot dogovorjene zveze suverenih re-publik-držav iz avtorejve druge knjige o Sloveniji včeraj, danes in putri (1969). Te misli bodo služile kot pripomoček za presojo resničnega obsega in pomena bližnje preureditve. Prva Jugoslavija "Od nastanka Jugoslavije leta 1918 do dvorske diktature 6. januarja 1929 je Slovenija bila demokratična dežela s široko osebno svobodo a zelo omejeno narodno oblastjo. Vidovdanska ustava je novo večnarodno državo unitaristično osredotočila v Beogradu, upravno pa organizirala po občinah in "oblasteh". Narodi niso bili državno-pravne enote. Slovenski narodnopoli-tični interesi so bili oblastveno zastopani le prek slovenske poslanske manjšine v beograjskem parlamentu in pa s pomočjo prostovoljnega vzpore-janja omejenega samoupravljanja v ločenih okvirih dveh slovenskih "oblasti", ljubljanske in mariborske. "šestojanuarska diktatura je ukinila vse demokratične svoboščine. Čeprav je Slovenija bila upravno zedinjena v Dravsko banovino, ta ni imela slovensko-samoupravnih pristojnosti. Vsaka sled političnega slovenstva je bila uradno izobčena in preganjana. Po nastopu Stoja-dinovičeve vlade leta 1935 v Sloveniji sicer ni prišlo ne do uradnega priznanja slovenstva ne do dosledne obnove demokracije, vendar sta zopet zaživela kulturni in politični pluralizem, ne le v smislu toleriranega izrašanja različnih osebnih mnenj in skupinskih stališč, temveč tudi že v obliki več, bolj ali manj neodvisnih kulturnih in političnih organizacij ter ustanov. "Povojna Slovenija do danes šc ni dosegla podobne stopnje kulturnega in političnega pluralizma. še vedno ima samo eno neodvisno politično organizacijo in režimsko omejevani tisk. Različnost mnenj in stališč je pripuščena le v tem uradnem in nadziranem okviru. Je pa med predvojno in sedanjo Slovenijo še druga razlika. Današnja Slovenija ima svojo formalno in v marsičem tudi že dejansko slovensko vlado, ki je predvojna Slovenija ni imela niti pred 6. januarjem 1929. "Ta slovenska vlada si v zadnjem času resno prizadeva, da si Slovenija končno pribori značaj suverene držaVe. Pa ne le to. Danes je Slovenija na čelu borbe za suverenost in enakopravnost republik Jugoslavije. Tudi to je zelo novo, saj se je svojčas govorilo le o srbsko-hrvaškem vprašanju. Danes gre za vprašanje enake samostojnosti vseh narodov in pri tem Slovenija 'daje pobudo in vzgled. "Razlogi, zakaj je Slovenija danes v ospredju borbe za osamosvojitev narodnih republik so trije. Čeprav je med vsemi narodi in republikami v Jugoslaviji mnogo razlik, so različnosti med Slovenijo in ostalimi republikami največje tako no jeziku kot po značaju in načinu življenja. Od vseh republik v Jugoslaviji je Slovenija nacionalno najbolj enovita; v njenem prebivalstvu je skoraj 96 odstotkov Slovencev, medtem ko se odgovarjajoči odstotki za druge republike gibljejo med 71 in 81 odstotkov, Bosna pa je sestavljena iz treh zelo različnih narodnostnih in verskih skupin. Zato prav Slovenija najbolj občuti pritisk beograjskega centralizma, ki je po svoji vsebini in oblikah močno neslovenski tudi, kadar ni namerno protislovenski. "Različnost Slovenije pa ni o-mejena le na kulturne značilnosti slovenstva. Ob nastanku Jugoslavije leta 1918 je bilo v Sloveniji gospodarstvo bolj razvito kot v drugh deželah Jugosla-slavije. Namesto da bi Jugosla vije. Namesto da bi Jugoslavija ta trdo prisluženi zgodovinski dosežek slovenskega naroda spoštovala in omogočila njegotv neoviran nadaljni razvoj, ki bi bil v vzčled in korist tudi ostalim narodom Jugoslavije, je Beograd s Slovenijo ravnal, kot da bi njena večja gospodarska razvitost v primeri z jugom omogočala in opravičevala politično odtakanje slovenskega dohodka in kapitala na osemkrat večji jug. Z večjo pridnostjo in iznajdljivostjo je Slovenija v predvojni Jugoslaviji vkljub centralističnemu izkoriščanju in Oviranju sicer ohranila mero gospodarske prednosti, ni pa mogla svojega gospodarstva razvijati niti v skladu z naglim razvojem sodobne tehnike, niti v obsegu lastnih prihrankov. Zaradi jugosmernega beograjskega centralizma je v prvi Jugoslaviji Slovenija ostala gospodarsko nerazvita; sorazmerno s srednjo in zahodno Evropo pa je v teku dvajset let gospodarska raven Slovenije bila celo znatno znižana." Druga Jugoslavija "Po drugi svetovni vojni se je sorazmerni gospodarski položaj Slovenije poslabšal, ker je beograjski centralizem postal stalinistično totalitaren. Prelivanje slovenskega narodnega dohodka in kapitala je s tem preseglo tradicionalne davčne okvire in oblike, ki jo vsaj omogočali jasen obračun. Dočim je predvojni centralizem Slovenijo davčno izrabljal in jo v njenem gospodarskem napredovanju oviral s tem, da je onemogočil slovensko narodno samoodloča-nje, je pavoljni Beograd neposredno obvladoval tudi vso slovensko proizvodnjo, dohodek, prihranke in investicije. Ne le, da je z načrtnim prelivanjem slovenski podjetniški dohodek in kapital šel v "politične tovarne" na jug; tudi investicije, ki so ostale v Slovenija, so bile po-lično, ne pa gospodarsko usmerjane. Navedbe v NAŠIH RAZGLEDIH (24. februar 1968) odkrivajo bridke sadove te povojne "gospodarske" politike. "Od začetka prve Jugoslavije do danes je Beograd Slovenijo smatral za gospodarsko 'razvito" provinco, ki naj se Jugoslaviji posebej, "oddolži" — kdo ve za kaj? — z odtakanjem svojega "previška" na nerazviti jug. Ta praksa je temeljila na dveh napačnih premisah. Tudi če bi Slovenija bila bol razvita, kot zares je, in bi svoj gospodarski "višek" prostovoljno delila z ostalimi deželami Jugoslavije, bi se to pri njih komaj poznalo — tudi če bi to pomoč bili investirali v bolj koristne namene kot komaj uporabljive "politične tovarne" — ker je Slovenija v primeri z Jugoslavijo pač zelo majhna. V resnici pa Slovenija sploh ni "bogata", V razmerju do sosednih in drugih dežel zahodne in severne Evrope je Slovenija v petdestih letih gospodarsko nazadoval, ne napredovala. V Ju- CIRIL ŽEBOT teh zanemarjenih predelov Slo-1 tovi zadostno likvidnost renta-venije same. Iz te silke—tudi če bilnih podjetij. Da bi hitreje ne upoštevamo cestno in splohl napredovala storilnost in učin- infrastrukturno zaostalost ter industrijsko-opremno zastarelost vse Slovenije — je moč zaključiti, da danačnja Slovenija nima nikake infrastruktume osnove in za modernizacijo svoje zastarele industrijske opreme. "Samostojno slovensko gospodarsko odločanje je zategadelj postalo tako neodložljivo nujna zadeva, da že ta gospodarski razlog sam lahko razloži sedanja prizadevanja in pritiske za državno samostojnost Slovenije. V tej luči je treba gledati na naznanjeni in pripravljam dolgoročni program za gospodarski in družmeni razvoj Slovenije, ki smo ga že zgoraj omenili. Priprava in izvedba takega programa sta nujni, ker je Slovenija že resno izpostavljena dvojni nevarnosti: brez temeljite modernizacije , svojega gospodarstva ne more zaposliti ali obdržati slovenskih tehničnih strokovnjakov, ki zaradi tega odhajajo v zahodne dežele; na drugi strani pa se prišeljujejo v Slovenijo ne-slovenci z juga, ker tudi sedanje le napol razvijano slovensko gospodarstva nudi privlačne možnosti manj kvalificiranim južnim priseljencem, medtem ko ne more zaposliti in zadovlji-ti svojih lastnih strokovnih talentov. Da se ta dvojna nevarnost zaustavi, dokler je še čas, je temeljit program slovenskega razvoja postal življenska nujnost Slovenije; toda brez slovenske državne samostojnosti tega ne bo mogoče izvesti. "Tretji razlog slovenskega pritiska za lastno oblast je njeno sosedstvo z Zahodom. Slovenija danes živi ob odprith zahodnih mejah v neposrednem stiku s svobodo in napredkom, ki sta značilna za povojni razmah zahodne Evrope. Ob takem sosedstvu se Slovenci še bolj zavedajo, kako nujno danes potrebujejo lastno slovensko oblast."/ "Gospodarska reforma" "V prvi knjigi je bilo eno poglavje (Pričakovane koristi reforme) posvečeno reformi gospodarskega sistem v Jugoslaviji ter potrebam in možnostim slovenskega gospodarskega razvoja v okviru reforme. O reformi, ki se je začelo 25. julija 1965, je prva knjiga (1957) tako-le zaključila. Moje mišljenje je, da tudi ta reforma ne bo uresničila pričakovanih koristi ako ne bodo čimprej vzpostavili dosledne denarne in fiskalne discipline, sprostili tržne cene, uredili vprašanje plačevanja po resnični storilnosti dela, politično pa uresničili minimalne pogoje za demokratično in zvezno preureditev oblasti, v katere bodo narodi in poedinci imel vsaj neko mero iskrenega zaupanja, ker bodo čutili, da so bolj odgovorne njihovim potrebam in željam' . . . "iNamen julija 1965 oznanjane reforme gospodarskega sistema je bil obenem političen in gospodarski. Že petnajst let porej proglašeno načelo "družbenega samoupravljanja" naj bi se goslaviji ni mogla redno obnav- končno uresničilo vsaj v uprav- ljati — kaj šele modernizirati — svoje tehnične opreme, niti poskrbeti za hitrejši in širši znanstveni in strokovni napredek svojih novih rodov v skladu z obsegom in tempom takega razvoja pri svojih severnih in zahodnih sosedih. V zadnjem času pa se je v Ljubljani celo pisalo o tem, da je v strokovnos-sti svojih kadrov Slovenija zaostala tudi že za svojimi "nerazvitimi" južnimi sosedi v Jugoslaviji . . . "Končno pa je treba tudi pogledati na slovenski gospodarski zemljevid. Kaj vidimo na njem? Večji del slovenske Primoske, Notranjske, Bele krajine, Dolenjske, Urvalda, Haloz in severovzhodne Slovenije med Dravo, Muro in Madžarsko — vse to so revni, gospodarsko nerazviti deli Slovenije. Noben resnično dosegljivi slovenski gospodarski "presežek" ni bi bil prevelik za razvojne potrebe ljanju gospodarskih podjetij ter v odnosih med proizvajalci in potrošniki v oblikah neposrednega dogovarjanja in tržne izmenjave. Samoupravna podjetja naj bi prodajala svoje proizvode po tržno preizkušenih cenah, ki naj bi krile vse proiz-valjalne stroške, poleg tega pa sposobnim podjetjem omogočale tudi presežni dohodek kot merilo njihove proizvajalne upravičenosti in uspešnosti. Iz teh presežkov naj bi samoupravna podjetja zbirala finančna sredstva za lastno modernizacijo in razmah ali pa svoje prihranke nudila za lastno modernizacijo in razmah ali pa svoje prihranke nudila za investicijsko porabo drugim podjetjem bodisi z neposrednim samoupravnim dogovorom in soudeležbo bodisi posredno prek finančnega trga. Denarna emisija naj bi dopolnjevala samoupravno namembo prihrankov le v toliko, da zago- kovitost domače proizvodnje, naj bi se tako reformirano gospodarstvo bolj in bolj odpiralo mednarodni trgovini z razvitimi tržnimi gospodarstvi na Zahodu, s tem pa tudi privlaše-tvalo finančno intehnično udeležbo teh tržnih gospodarstev v domačih investicijah. V ta namen je bil mednarodni tečaj dinarja znatno znižan v skladu z njegovo po letih inflacije zmanjšano domačo kupno močjo. "To so bile glavne sestavine julija 1965 začete gospodarske reforme. Po skoraj štirih letih pa so opazne velike pomanjklji-vasti v izvajanju že sprejetih reformnih ukrepov in v sprejemanju dopolnilnih sistemskih sprememb." Jedro problema ' "Ker pravilnejša, hitrejša in odločnejša izvedba nedokončane gospodarske reforme zavisi od osnovnih političnih sprememb, se ob nezadovoljivi in nedokončani reformi v Jugoslaviji združujeta njen gospodarksi in politični problem v nujnost zvezne preureditve in politične demokratizacije. Tudi zaradi svojega zaviranega gospodarstva mora Slovenija doseči svojo izvirno suverenost in v tem lastenem okviru izvesti politično demokracijo in dokončati gospodarsko reformo v skladu s slovenskimi potrebami in možnostmi. Dosedanje federativne uravnilovke v merilih najnižjih skupnih imenovalcev so Sloveniji povzročile neprecenljivo škodo. Da to ustavi, mora Slovenija namesto uravnilovskih zakonov, dekretov, davkov, deviz emisije, kreditov in cen iz Beograda dobiti možnost slovenskim različnostim primernih političnih odločitev v Ljubljani, šele tedaj se bo Slovenija mogla reno lotit tudi izivajanja svojega dolgoročnega razvojnega programa. "V Sloveniji pa tudi v drugih republikah bolj in bolj uvide-tvajo, da gospodarska reforma peša predvsem zaradi nadaljevanja zakonodajnega in administrativnega centralizma v "federaciji", ki deluje po merilih zveznih povprečij, namesto da bi upoštevali velike dejanske razlike. Odločnejša borba za odpravo te politične ovire se je pričela ob novem letu 1968 z dramatizacijo "zveznih limitov" na osebne davke za družbene službe. Prva se je odločno uprla Slovenija, sledila ji je Hrvaška in za njo še druge republike. "Vzporedno z zaostritvijo borbe proti "zveznemu" centralizmu v sklopu gospodarske reforme se nadaljujejo osnovna prizadevanja za korenito spremembo zvezne ustave. Zbor narodov je že prej dobil nekaj večje pristojnosti pri zakonodaj i.Potrebno pa je, da bi brez anadaljnjega odlaganja prešli od škodljive podrobne zakonodaje k okvirni dn jo omejili le na, resnično skupne koristi. Nekaj so že dosegli prek sprememb v skupščinskih poslovnikih. Leta 1968 so bile na delu nove ustavne komisije in v pripravah novi osnutki za širšo ustavno reformo. Slovenska republika — suvierena država "Z vidika evropske stvarnosti in globoko zakoreninjenega slovenskega pojmovanja narodnosti je narod samobitna kulturna in življenjska skupnost s svojstvenimi skupnostnimi potrebami, ki jih more vsak narod le sam zase pravilno ugotavljati in zadovoljevati. Sodoben narod brez lastne suverenosti sploh ne more napredovati. "Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. "Iz dosedanjih slovenskih prizadevanj za preosnovo zveznih odnosov — v kolikor so ta prizadevanja splošno znana — je moč sklepati, da so usmerjena predvsem k dvema ciljema: omejiti zvezno zakonodajo in upravo, davke pa prepuščati republikam in občinam. Izmed raznih reformnih predlogov za preoblikovanje zveznega zakonodajnega organa, se zdi še najbolj smotrn predlog, v smislu katerega bi zvezna zakonodaja bila v rokah Zbora narodov kot edine zvezne zbornice.. Skupna pristojnost naj bi bila omejena na skupno obrambo, zunanje zadeve, enotnost gospodarskega prostora in pravnega reda. Te skupne pot rebe bi bile urejevane z zvezno zakonodajo le okvirno, zvezno upravljane pa le v toliko, v kolikor bi bilo to neobhodno po-terbno za učinkovitejše zadovoljevanje skupnih potreb. Na področju skupne obrambe, na primer, ni videti, da bi bilo razen zvezno koordiniranega vrhovnega štaba, osnovne organizacijske strukture in standardizacije orožja še kaj drugega, kar bi sodilo v zvezno upravo. Tako preurejena obrambna pripravljenost bi ne le bila mnogo bolj učinkovita, ker bi jo vsak narod zares čutil kot svojo, temveč bi tudi onemogočila vznemirljive možnosti in sumničenja kakega novega oficirskega puča za restavracijo beograjskega ' centralisma ali celo kot orodje sovjetske diktature. Prav tako ni potrebno, da bi zunanja politika in diplomacija ostali centralizirani. Slovenija že nekaj časa vodi svojo skromno "zunanjo politiko" do sosednjih dežel v Avstriji in Italiji, poleg tega pa si je slovenska skupščina že ustanovila svoj lastni Odbor za mednarodne zadeve, škandalozno nizka (nižja kot črnogorska) pa je slovenska udeležba v sedanji posebni zvezni davki, temveč le jasno dogovorjen ključ za redne republiške pripevke za financiranje skupne potrošnje v dogovorjenem zveznem merilu. "Samo po sebi je umevno, da mora suverenim republikam ostati odprta možnost za posebne medrepublišče dogovore o medsebojnem gospodarskem sodelovanju in pomoči ter o drugih možnih predmetih ožjega sodelovanja med posameznimi republikami. "Samo taka preureditev zveznih odnosov bi mogla zadovoljiti vse narode jugoslavije. Ce se naknadno pokažejo potrebe in želje po dodatnem skupnem urejanju, bo temu lahko odpo-moči z nadaljnjimi dogovori. Ce pa centralizacija seže preko resnično občutenih skupnih koristi postane ovira napredku in sožitju, ki jo je mongo težje odstraniti — kot to prepriče- valno dokazuje nezavidna petdesetletna zgodovina dveh Ju-goslavij. Zato je treba upati, da bo slovenska vlada vztrajala v začetih prizadevanjih za nujno potrebno samostojnost Slovenije. Pri tem more računati na vedno močnejšo oporo vseh Slovencev doma in v svetu". * * * Gornje misli, objavljene poleti 1969, so z napovedjo pričakovanih sprememb v zveznih odnosih zadobile neposredno praktičen pomen. Prihodnjič pa želim objaviti, iz iste knjige, razmišljanje o globljem pomenu in problemu "samoupravljanja", o katerem so toliko govorili na majskem "kongresu samouprav-ljalcev" v Sarajevu kot predpripravo za večje spremembe družbeno-gospodarskega in političnega "sistema" po sprejeti preureditvi zveznih odnosov. IZPAVLIHE (lista na pametne Slovence, itd) Vsakdo si sam kuje svojo srečo — če ima kladivo in na-kovalo_ Pravijo, da pri nas marsikaj delamo -na pamet; to se pravi na pamet; to se pravi na neumnost. Sedanja vrednost dinarja bo močno spodbujala izvoz — naših delavcev. Tudi prazna puška ima lahko nasajen bajonet. Tank se da predelati v kon- "Med brati" sem vedno samo polbrat. | Vsako delo je častno, človek od dela živi, nekateri tudi samo od časti. Dokler se nisem spotaknil, sem nosil v sebi ideal. Če bi bili vsi enaki, enakost ne bi bila potrebna. Delo je naredilo iz opice človeka. No, nekateri bi raje ostali opice. Razlika med delom in kapita- servne škatle samo teoretično, lom: če komu posodiš milijon, Šele ko si posmodijo krila, metuljčki spoznajo, kaj je ogenj. Kdor visoko leta, slabo sliši. Nekaterih ljudi sploh ne grize vest. Najbrž imajo zobe od socialnega zavarovanja. je to kapital. Kadar hočeš dobiti ta. milijon nazaj, se začne delo_ Edino delo, ki ga pozna, je iskanje dela. * * Učitelj razlaga učencem kap-Čim bolj pada sneg, tem nike v Postojnski jami: "Vidite, višji je; čim bolj pada standard^ dragi dijaki eni so zgoraj, eni tem nižji je. spodaj. Razlika je samo v tem. Pri obljubah se človek ne og- do onim spodaj kaplja na gla-reje. Le opeče se. vo. Se pa tudi zgodi, da oni zgo- Držal je oblast v obeh rokah, raj in oni spodaj pridejo sku- zato ni nikomur segal v roko. Vse življenje je zamujal Dediči trdijo, da niti umrl ni pravočasno. Tudi s prazno glavo moraš ravnatin kot s prazno puško, saj ne veš, če ni morde le polna. Nič, kar ni mojega, mi ni tuje. pa]." J Prošnja PAVLIHE javnemu tožilstvu: "Vljudno naročamo reklamo zaplenitev našega lista zaradi dviga naklade. Prosimo, da zaplenite neprodane izvode kakšen teden po izidu časopisa". ŠTIRJE SLOVENSKI LIKOVNIKI NAGRAJENI V BEOGRADU Štirje slovenski ustvarjalci so prejeli nagrade na eni največjih jugoslovanskih likovnih razstav, na beograjski "Narod-no-osvobodilna vojna v delih likovnih umetnikov Jugoslavije". I. nagrado za slikarstvo je prejel akademski slikar in grafik France Mihelič za deli "Vojna" in "Korist" I. nagrado za skulpturo Drago Tršar za delo "Partizansko gledališče", III. nagrado za grafiko Bogdan Hitlerjeve diktature se je vrnil v Sele in postal gibalo verskega in slovenskega preroda. jugoslovanski diplomaciji. Vse-, lT, .,. , , , koncelebrirana sveta maša v Narodnem svetišču. Narodne noše K duhovščino po končanih slovesnostih. Na levi: marketski škof Charles Salatka in škof Romeo Blan-chette iz Jolieta. Na sredi — pri zastavah: škof Slovenskega Primorja Dr. Janez Jenko In mariborski škof Dr. Maksimilijan Držečnik. vvashingtonski nadškof, kardi-1 nal Patrick 0'Boyle. Nato pa je Msgr. Jezernik prebral slovenski pozdrav in blagoslov Papeža Pavla, ki ga je papež osebno podpisal, in ga je Msgr. Jezernik prinesel iz Rima. Nato sta Msgr. Butala v slovenskem in Msgr. Baznik v angleškem jeziku prebrala posvetilno listino kapele: "Ob tisočdvestoletnici | pokristjanjenja, v času, ko je v , teku postopek za beeatifikacijo j škofov Antona Martina Slomška in Frederika Barage, ob i navzočnosti škofov in romarjev | iz Slovenije, so ameriški Slovenci v letu Gospodovem 1971, na praznik Marije Vnebovzete, posvetili to slovensko kapelo v ameriškem narodnem svetišču, v prestplnici Amerike Bogu v zahvalo, slovenstvu v ponos, slovenskemu krščanstvu v spomenik, prednikom v čast, sodobnikom v vzpodbudo, bodočim rodovom v vzgled". Sledila je sveta maša, pri kateri sta s škofom Dr. Držeč-nikom pri oltarju somaševala škof dr. Jenka ter Msgr. Ore-har, okoli oltarja pa 42 slovenskih duhovnikov. Ob začetku maše je zbrane vernike pozdravil mariborski škof dr. Držečnik ter sporočil pozdrave Ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, obeh pomožnih škofov ter slovenskih vernikov. Med sveto maši je pel zbor Korotan, ki je tudi s tem petjem potrdil sloves odličnega zbora. Orgelsko spremljavo je mojstrsko oskrbel in ljudsko petje vodil Rev. Dr. Jerko Gržinčič. V lepo zasnovani pridigi je mariborski škof dr. Držečnik pov-daril povezanost Slovencev stare in nove domovine v češčenju Brezjanske Marije Pomagaj, či-kaški škof Grady pa je v angleški pridigi podal zelo izčrpno zgodovino krščanstva pri Slovencih. Škof Grady je dil direktor Svetišča, ko se je začela akcija za Slovensko-kapelo — pred štirimi -leti. Po pridigi je s kora zadonela nova himna Marija Pomagaj, pozdravljena. Po svetem obhajilu, ki ga je delilo osem duhovnikov, so sledile pete litanije, pri katerih so peli prošnje vsi duhovniki v presbi-teriju, a odgovarjala je vsa cerkev. Te litanije so prav gotovo vsem udeležencem ostale v nepozabnem spominu. Cerkveno slovesnost je zaključila Zahvalna pesem ter priljubljena Marija skoz' življenje. Nato so škofje, duhovniki, narodne noše in mnogi verniki odšli v procesiji pred cerkev, kjer je bilo skupinsko slikanje. Pred Svetiščem so že čakali avtobusi, ki so začeli odvažati udeležence na vse strani — v Nevv York, Forest City, Cleveland, Milvvaukee in drugam. Skupina iz Jolieta je ostala še en dan. V ponedeljek dopoldne je imela sveto mašo v novo posvečeni Slovenski kapeli. Daroval jo je jolietski škof Romeo Blanchette. Romarji iz Slovenije so v nedeljo še prenočili v VVashingtonu, odkoder so v ponedeljek 16. avgusta nadaljevali pot na ogled Nevv Yorka. Obiskali so še Cleveland, Nia-gara, in Toronto, odkoder so odpotovali v četrtek 19. avgusta in se srečno vrnili na Brnik naslednjo jutro. ZGODOVINSKI POMEN SLOVENSKA KAPELE Pomen Slovenska kapele v Narodnem svetišču v VVashingtonu je mnogovrsten. V največji ameriški cerkvi, kjer imajo svoje kapele razne narodnosti — so se tuda častno uvrstili Slovenci. Kapela — čeprav je med najmanjšimi, je ena najlepših in že zdaj vzbuja veliko pozornost številnih obiskovalcev. Vrsto znamenitih narodnih Madon v tem Marijinem svetišču zdaj častno dopolnjuje tudi slovenska narodna Mado-na — Marija Pomagaj z Brezi j. V ameriški prestolnici, središču svetovnih dogodkov, bodo Slovenci zdaj trajno zastopani, saj so si zgradili naj.pomembrejši versko-kulturni spomenik v Ameriki. Od cmnogih milijonov turistov, poslovnih ljudi in vernikov, ki všako leto pridejo v ameriško prestolnico, se bodo mnogi, ki obiščejo Svetišče, ustavili pri napisu pred vhodom v kapelo: "Our Lady of Brezje —patroness of Slovenia" ter z obiskom kapele same vsaj delno j spoznali Slovence in njihovo j krščansko zgodovino. Oltar, ki po svoji kamniti masivnosti in obliki spominja na Knežji kamen, ima na pročelju vklesan slovenski narodni grb in napis SLOVENIA. Na vrhu oltarja je z velikimi črkami vklesana prošnja v slovenščini; Marija Pomagaj z Brezij, prosi za nas. Strop krasijo slovenski narodni omamen ti in nad izhodom pa je vklesan angleški prevod Cankarjevega izreka: "Ozrle se bedo nate milostne oči Matere z Brezij in potolažen boš". Slovenska kapela pomeni tudi krono štiriletnih prizadevanj, v katera so se z majhnimi in velikimi darovi vključili tisoči ameriških Slovencev — starih in novih naseljencev, od vzhodne do" zahodne ameriške obale. Pomeni uspešen zaključek Vztrajnega dela Glavnega odbora v Clevelandu ter dolgotrajnih in obsežnih priprav, ki jih je. majhna skupina vvashington-skih Slovencev tako odlično izvedla. Vsem, ki so za kapelo prispevali in zanjo delali je v veliko zadoščenje in plačilo vrsta čestitk in pozdravnih poslanic, ki so jih za ta pomemben dogodek poslale visoke cerkvene in svetne osebnosti — med- nji m-i dveh najvišjih -i-poslanica - papeža Pavla in ameriškega predsednika Richarda Nixona (poslanico objavljamo na posebnem mestu), in ki so objavljene v Spominski knjigi. Da je ameriški predsednik pisal o Slovencih in kar je zapisal o -njih ob posvetitvi Slovenska kapele — tudi to je zgo- dovinskega pomena. Zgodovinski pomen Slovenska kapele povzema predsednik Nixon takole: "Kapela, ki jo posvečujete Mariji z Brezij, slovenski narodni Madoni, je spomenik dvajstim stoletjem slovenskega krščanstva in trajnemu pečatu, ki ga je to ponosno izročilo vtisnilo v vaša življenja in na ameriško zgodovino". In ta slovenski pečat, vklesan v marmor ameriškega Narodnega svetišča v VVashingtonu bo trajno pričeval o Slovencih, slovenski zgodovini, veri in kulturi — dokler bo v ameriški prestolnici stalo to mogočno Marijino svetišče! Dejanja govore glasneje kot besede Nihšče ne trdi, da besede niso važne. Razgovor je, kot vemo, srčika našega razumevanja demokracije. Ljudje se pogovarjajo ter poslušajo govorjenje drugih o izpremembah, ki bi lahko ali bi naj nastopile v naši družbi. Toda, še nekaj drugega je blizu centra našega razumevanja demokracije in to je voditeljstvo. Ena oseba mora izvršiti dejanja potem, ko je bilo že vse izrečeno. Ena oseba mora govoriti za nas. Ena oseba mora poslušati in to zelo pazljivo, potem, ko morajo biti storjene vse težke odločitve. Billu Davisu niso nepoznane odločitve voditeljstva. V dobi njegovega sedem mesečnega Premierstva, je z dejanji povspe-šil ekonomijo in vpostavil možnosti za kanadčane in kanadska podjeta. Na veliki fronti čiščenja okoliščine (environment), v zraku, na zemlji in v vodi je nasto- pil z mero odločitev. Z odločitvami je razširil in izboljšal različne vladne uslužnosti, od dnevnih varovališč za otroke, do brezplačnega zdravstvenega zavarovanja za vse 65 let in več stare. V vsem, več kot 130 različnih delov zakonodaje je bilo predloženih, predebatiranih in uzakonjenih v tej kratki dobi sedmih mesecev. V času sedanje volilne kampanje Bili Daviš stalno posluša in govori odkrito in njegove obljube so le tu in tam. Naša ekono-milja si ne more privoščiti nepotrebnih davčnih zvišanj, za katere so se drugi odločili tako svobodno. , , j Lahko smo gotovi, da ko pride-čas dejanj, on bo ravnal pametno in odločilno. Vse kar je že storil kaže na pravilnost odločitev tega, kaj pride od Bili Daviš voditeljstva. Daviš dela stvari za -.. ljudi On posluša, on razume, on siori 21. OKTOBRA STORI NEKAJ ZA ONTARIO . . . PODPRI BILL DAVIS-A GLASUJ ZA TVOJEGA PROGRESIV KONSERVATIVNEGA KANDIDATA NACIZEM NA KOROŠKEM NI MRTEV . . . (Ob 51 obletnici plebiscita) 10. oktober 1920... Plebiscit na Koroškem, vsiljen in umetno izvajan. Ameriški polkovnik Milles ga je predlagal. Ni hotel stikov s predstavniki koroških Slovencev, poslušal je samo koroške nemške šoviniste. V Parizu so na mirovni konferenci Millesov predlog osvojili. Glasovanje je izpadlo v prid Avstrije. Jugoslavija je slovenski del Koroke izgubila. Krivdo nosijo takozvani "zmagovalci", gluhi za slovenske zahteve in pritožbe, italijanska hinavščina in avstrijske lažnjive obljube ter podkupovanje. Deloma pa tudi Jugoslavija, odnosno, kraljevina SHS, odločujoči slovenski krogi v Ljubljani, ki se niso potrudili, da bi slovenski del Koroške že leta 1918 pravočasno zasedli. Verjeli so "zaveznikom".... 5J let je sedaj od plebiscita. Avstrijci niso držali dane besede. Se večji križev pot je pričel ko je Hitler zasedel Avstrijo. Slovenci so bili obsojeni na iztrebljenje s silo. Upali so, da bo konec II. svetovne vojne prinesel odrešenje. Mirovna pogodbe z Avstrijo, katero so sopod-pisali takozvani "veliki", med njimi tudi Sovjetija, je prepustila koroške Slovence Avstriji. Ta je v mirovni pogodbi obljubila dvojezično šolstvo, dvojezične napise, slovensko gimnazijo, enakopravnost slovenske ga jezika na sodniji in drugih uradih itd. Le slovensko gimna zijo so dobili, pričetek te spadc v- obdobje, ko je bila Korošk; Še zasedena po Angležih. Vse ostale obljube so bile milne pene,.. In danes, po tolikih letih, koroški Slovenci vijejo obupen boj za obstanek. Ni slovenskega šolstva, ni dvojezičnih šol, kar jih je, na prste ene same roke bi jih prešteli, so le Po-temkinove vasi za obisk slovenskih komunističnih oblastnikov iz matične Slovenije. Ni dvojezičnih napisov, ne pi-avic koroških Slovencev na sodniji in drugih uradih. Slovenska Koroška, nekoč zibelka slovenske kulture z Mohorjevo družbo v Celovcu, s knežjim kamnom na Gospo-svetskem polju, kjer je slovenski kmet svobodnjak ustoliče-val v slovenskem jeziku svoje kneze, je danes pozorišče bru talnega nacističnega postopanja napram koroškim Slovencem. Koroški nacisti danes niso prav nič boljši kot oni za časa norega Hitlerja. Njihove grožnje pričajo, kaj se lahko še zgodi na zgovinskih tleh slovenske narodne samobitnosti. Le žal, da ne Boagrad, niti Ljubljana nočeta pomagati trpečim koroškim bratom in sestram. Le taka nora nacisttična zagrizenost lahko rodi take izrod-ke, kakor je župnik pri Gospi Sveti, W. Muecher, ki nima drugega dela, kakor da napada sveta brata Cirila in Metoda ter zanikava njuno svetništvo, se posmehuje papežu Janezu VIII., ki je pokaral nemške škofe, ki so mučili nadškofa Metoda, kateri skratka zanika vse, kar je v zvezi s slovensko zgodovino na Koroškem. Za njega Slovenci na Koroškem sploh ne obstojajo. Le tako se lahko zgodi, da je celovški škof dr. Joseph Kost-ner črtal iz skupnega pisma avstrijskih škof vse stavke v proslavo 1100 letnice prihoda sv. Cirila in Metoda na Moravsko. Verniki na Koroškem miso-snreli sližati resnice o svetih bratih, ker bi to škodovalo nacističnim smernicam, ki jiih zastopa državna oblast in žal-tudi cerkvena oblast na Koroškem,.. Ali ni to žalostno? In škof dr. Koester nima poguma, da bi pokaral zagrizenega nacista, šupnika W. Muecherja pri Gospi Sveti.,. Tako je na slovesnkem Koroškem po 51 letih koroškega plebiscita žalostnega spomina! Upamo, da bo enkrat konec tega zasmehovapja in ponižanja Slovenstva na Koroškem. Dro, slovenski bratje in sestre! Vstrajajte! Tudi novodobni koroški nacizem, pa naj uživa podpore s te ali one strani, bo enkrat šel po gobe! Upajte, vstrajajte in prosite svetnike- NAS ZGODOVINSKI DAN 29. oktober 1918 je naš zgodovinski dan. Vsako leto, ko obhajamo ta narodni praznik, je prav, da nekoliko osvežimo spomin. Majniška deklaracija 1. 1917 in še preje, veliki narodni tabori so dali podlago zgodovinskemu dogodku 29. oktobra 191S. Slovenski narod .je po svojih voditeljih izpovedal: dovolj je tlačanstva. Hočemo biti gospodarji na lastni zemlji. žal, da slovenski voditelji leta 1918 niso bili dovolj pripravljeni za čas, ko se bo zrušila gnila avstro-ogrska država. Preveč je bilo zanašanja na svečane obljube predsednika Združenih Držav, Woodrow Wilsona o narodni samoodločbi. Cehi so pod vodstvom Tomaža Masaryka vedeli kaj hočejo in kako. Slovenci, Hrvati in Srbi v prečanskih krajih so verjeli VVilsonovim besedam o samoodločbi narodov, zaupali so "bratskim" srbskim politikom, kateri so predstavljali takratno Srbijo v veliki Antanti. 29. Oktober 1918 je bil dan velikega narodnega navdušenja, ki je kakor plaz zajel vse dele Slovenije od Monoštra, do beneških pokrajin. Zal, da je to navdušenje dalo samo enega generala Majstra, ki je rešil Maribor in vso severno Slovenijo, ni pa bilo Majstra ob pravem času za Koroško, niti za tisti del Slovenije, ki so ga hinavski Angleži prodali zahrbtni Italiji. 1. december 1918 pa je pogasil to navdušenje. Ni se zgodilo to, kar je dr. Evangelist Krek upal in verjel, da bo v novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev "veliko. Veliko svobode". Izdajstvo, zahrbtnost bizantinskega Beograda od Pašiča dalje, ki se je iz leta v leto stopnjevalo, dokler ni doseglo viška v Aleksandrovi diktaturi. Prečan-ske kraje so srbski politiki smatrali kot "dar" veliki Srbiji za njeno sodelovanje v vojski 1. 1914—-1918 in za neomejeno izkoriščanje. Žal, da smo imeli tudi Slovenci hlapce, ki so se prodajali Beogradu za skledo ieče proglašali jugoslovanstvo, in ubijali slovenstvo. To je zgodovina. Ob vsakoletnem praznovanju 29. oktobra (prvi so ga praznovali v USA in Kanadi pripadni ki slovenske državne ideje, op. pisca), gre naš pogled v bodočnost. Svoboda, enakopravnost, lastna, neodvisna slovenska država. To so cilji, za katerimi stremi slovensko državno gibanje. To so cilji, ki jih tudi v od komunizma tlačeni Sloveniji izpoveduje rod, ki sedaj do-rašča: državna suverenost, slovenska država, ki pa je pripravljena sodelovati kot popolnoma enokopravna in suverena z drugimi narodnostnimi državami: Srbi, Hrvati, Makedonci, Črnogorci, po določenih pogojih, na katere bo svobodno pristala. Kedaj bo do tega prišlo? Ne vemo! V Boga zaupamo! Beograd še vedno sanja o svoji vo-diteljski vlogi. Sedanje republike, pa naj še tolikokrat spremene in dopolnijo ustavo, so le papirnate lutke. Vse in o vsem odloča Beograd, odnosno centralna Komunistična Partija. V ostalih republikah so le "apa-ratči", ki morajo poslušati centralo. Verjamemo, enkrat bo konec tega nasilja. Stalno ni mogoče s silo krotiti svobode željnih narodov. 29. oktober 1918 je začetek. Vsakoletno praznovanje tega zgodovinskega dogodka je korak k cilju. Upajmo in Boga prosimo, da ta cilj—svobodna slovenska država dosežemo. Roko v roki v zdomstvu, ne oziraje se na starokopjtne politi-karje iz preteklosti. Verujmo v zmagovito moč ideje, ki prodira vedno bolj tudi v domovini, v tem prelepem koščku zelmje, •katero je Ivan Cankar nazval "nebesa pod Triglavom". Verujmo in trdno upajmo: Slovenska država bo uresničena, pa naj tej ideji še tako nasprotujejo. Zmagala bo, ker je pravične! M.G. škega Slomška ter sveta brata Cirila in Metoda za pomoč v vs trajanju! M. Geratič Sovjetski načrti z Evropo Profesor John Erickson, ki poučuje vojaško strategijo na 'vseučilišču v Edinburghu/Skot-ska/, je objavil studijo "Sovjetska vojaška sila". V njej zatrjuje, da se je po padcu Hruščeivai sovjetska vojaška taktika spremenila iz obrambe v napad. Profesor Erickson zasleduje sovjetsko vojno politiko že 15 let in je bil večkrat v Sovjetski Zvezi, kjer je sklenil poznanstvo z mnogimi viskimi oficirji in strategi. ' Po njegovem mnenj m nudi analiza zadnjih sovjetskih vojaških manevrov naslednjo sliko: •Ko se bi začele sovražnosti nekega jutra, bodo Svojeti uporabili atomsko in bakterijsko o-rožje za važnejša evropska središča že okodil .poldneva istega dne. Njihove motorizirane enote bi potem že prihodnje jutro zajtrkovale v Miinchenu. Sovjeti so si očitno osvojili Hitlerjev konoept bliskovite vojne. Erikson sklepa, da računajo Sovjeti, da bo trajala vojna v Evropi največ 10 dni. Za izvedbo imajo tudi dovolj možnosti. Tudi v borbi morejo s svojimi silami napredovati dnevno 70 Železni jubilej duhovništva V Trstu je praznoval 13. julija svoj 93. roj srni dan in 14. julija svoj železni duhovniški jubilej | 70 letnico posvečenja | apostol- ONTARIO wm«E OF imiTONin Government Information IZPREMEMBE ZAKONA O ALKOHOLNIH PIJAČAH V ONTARIO Ontarijska vlada sporoča naslednje izpremembe v takoi-menovanih "Liquor Control Act" in "The Liquor Licence Act" zakonih: — Gosti v jedilnicah (dining lounges) bodo lahko naročili alkoholne pijače brez hrane vse dni, razen v nedeljo. — Ob nedeljah bo dovoljen ples in glazba v jedilnicah. — Nekatere trgovine za prodajo alkohdlnih pijač bodo odprte do polnoči. — Stanovalci apartmentov in lastniki premičnh domov bodo lahko pili ob plavalnih bazenih ali dvoranah, ploščadih, razvedrilnih sobah, jedilnicah, pralnih sobah ter na prostoru pred in za hišo svojih stanoivanj. —Prebivalcem starostnih domov bo dovoljeno uživanje alkohola v prostorih starostnih domov. — Dovoljeno bo piti alkohol zunaj in znotraj festivalov in razstav. — Čakalna doba 6-mesečev predno restavracija lahko začne s prodajo alkohola potem, ko je dobila dovoljenje zato, bo odstranjena, kar da možnost, da bodo nekatere lahko začele s prodajo takoj ko odpro prvič vrata. — 40-ounce steklanice z alkoholom bodo spet v prodaji. — Upostavljena bo večja svoboda za lastnike, ki imajo alkoholne dovolilnice za svoja podjetja, da bodo lahko zaprli v času regularnih ur poslovanja. — Vpostalvljena bo strožja kontrola za razpoznan/je oseb, ki imajo direktne ali indirektne interese v podjetjih z dovoljenji za prodajo alkoholnih pijač. — Na dan zveznih voZitev bo dovoljeno točiti alkohol potem, ko bodo volišča enkrat zaprta. — Na "Toronto - mednarodnem letališču", bo trgovina "brez carine", za Nabavo alkoholnih pijač. — Višina alkohola, ki bo dovoljena v bonbonih, bo podvojena na pet procentov. Ontarijska vlada se zaveda, da še ni vpostavila odgovora na vsa vprašanja, a je gotova v tem, da so narejene izpremembe ob tem času, odgovorni korak, ki omogoča državljanom Onta-ria uporabljanje v primerni pbliki tega, kar jim nudi zadovoljiv pridevek v življenju. THE. HON. VVILLIAM G. DAVIŠ Prime Minister of Ontario milj. Sposobni so oskrbovati čete na fronti v globini nad 500 milj ter v širini med 35—40 milj. Sovjeti imajo stalno naperjenih kakih 660 raket na cilje obrambnih naprav NATO-a v Evropi. Te rakete morejo nositi bodisi atomsko bodisi kemično orožje. Ker je tudi izobrazba sovjet-kih vojakov taka, da presega celo vežbanje zapadnih elitnih čet, si je težko zamisliti, kako bi se mogla Evropa uspešno obraniti, če bi prišlo do resnega spopada. —fš ski protonotar dr. Jakob Uk-mar. Jubilant izhaja iz železničar-ske družine. Gimnazijo je obisko val v Trstu, bogoslovje pa v Gorici. Posvetil ga je goriški nadškof — kardinal Missia. L. j 1917 je položil doktorat iz bogo- j slovnih ved na Dunaju, L 1970 pa mu je podelila častni doktorat ljubljanska bogostovna fakulteta. Njegovo delovanje obsega kaplanovanje, katehezo, profe-sortsvo. Bil je tudi urednik, cerkveni sodnik in bogoslovni pisatelj. Med njegovimi knjigami so: NASA DARITEV | Trst 1951 |, ZADNJA VEČERJA | Trst 1954 |, KRATKA ZGODOVINA VESOLJIH CERKVENIH ZBOROV | Gorica 1963 |. MARI-JOLOGIJA I Trst 1969 I. Kmalu pričakujete orisk iz vaše stare domovine? ALI BODO IMELI ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KO BODO V ONTARIO? BLUE CROSS IMA NOVO POLICO, KI JIH BO ZAŠČITILA Pozanimajte se o tem danes ontario Blue Ctoss Zdarvstveno zavarovanje za obiskovalce 24 FERRAND DR., DON MILLS, ONTARIO Teiephone (416) 429-2661 bo končal novo veliko delo ESHATOLOGIJA. L. 1919 je postal ravnatelj tržaškega bogoslovja na Skednju, ki je postal njegov dom. Uglednemu jubilantu želimo še veliko plodnih let! • V Ljubljani so 21. julija pokopali profesorja cerkvene zgodovine in dekana bogoslovne fakultete, dr. Maksa Miklav-čiča, ki je bil znan kot temeljit znanstvenik. Pred leti je v "Novi poti" objavil daljšo študijo v obrambo svetništva sv. slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda. Kot dekan bogoslovne fakultete v Ljubljani je sprožil misel, da se fakulteti prizida nov trakt. Tega sedaj že prizidu-jejo. Bil je tudi arhivar v nadškofijskem ordinariatu. Pokojnik je bil doma s Poljan pri škofji Loki in je doživel 71 let. M '«11 JI Wf mm Zadnji dan za Rožično pošto za Razglednice in Pisma Zavitki Normalna Letalska 19. nov. 10. dec. 22. okt. 6. dec. II® . ■ ji VESEL B02IČ I* Canada Postes Post Canada GO/1HE4D! II »Iti «5 M« IIP1 BUY CANADA SAV1NGS BONDS Če gledate v bodočnost, storite to načrtno z Canada Savings Bonds. To so taki, da vas vodijo v prehranjevanje za bodočnost — brez skrbi. Lahko nabavljivi: Kupite jih lahko na tri različne načine; za denar na kraju vaše zaposlitve, v vaši banki ali investicijskem podjetju; na odplačilo preko vašega "Payroll Savings Plan-a" tam kjer delate; ali pa na odplačilo preko " Monthly Savings Plan-a" v vaši banki ali investicijskem podjetju. Preprosti za vnovčenje: "Canada Savings Bonds" je denar, in to takoj. Lahko jih vnovči-te kadarkoli za polno vrednost z zasluženim interesom. Dobri vedno : Canada Savings Bonds so varni. Zavarujejo jih vse narodne dobrine Kanade in plačajo dober interest, — leto za letom. 7.19 Novi "Canada Savings Bonds" vržejo povprečno 7.19% interesa na leto do polne dozo-ritve. Možno jih je dobiti v vrednostih od $50 do omejitve pri $50,000.— Vsak $100 Bond začne z $5.75 obrestmi prvo leto, plačajo $6.75 obresti v drugem letu, $7.50 za vsako naslednje od petim let in nato $7.75 obresti za zadnji dve leti. Povrhu tega lahko zaslužite z "Canada Savings Bonds" obresti na vaše obresti, kar zviša vrednost vsakega $100 bonda na $187.00 v bore 9. letih. Canada Savings Bonds so dobri danes, še boljši pa jutri. So najbolj popularna kanadska investicija, glej v bodočnost! Stopi naprej! Kupi "Canada Savings Bonds" % Povprečne letne obresti do dozoritve. STORI NEKAJ VEC Z it SEBE! lili .................. <'-mm