nECEZDOn.------J!------ABBJJirjLMjaHeMLaOiiMflSB I je gibJina posoda, ki se Irfliko upodabija za vsakteri pojem, mod tern ko je tuj jezik, dokler se ga (clovek prav dobro ne nau.ogah in da bi druge silo zgubile na svoji ' 'jljavi, ako bi Slovonci za se rabiH svojo mo6i, s kauuimi zdaj drugim sluiijo. Nafie ljudatvo in njogori poslanci povzdigujejo svoj glas, ne da bi dosegli to, kar zolijo. liadi tega pa ni treba obupati. Kaplja izvotli oolo trdi kamen, In kij M naie prizsdevanje in trkanjo ne omedilo ere naSih naspretnikoT, T driavnem zboru oglaiajo se slovonski poslau-ci, podpiraui po ceSkih, drugih slovanskjh in konser-^atiTDih poalancib, la vpeljavo narodnega kot udnoga jezika v srednje iole; ali do zdaj niso dosegli s tern ctrtigega, ko aladko besede, s kateri mi ko jim obecujc, da se izpoluijo njih ielje, kadar se pokale, da se ujemajo z namouom ia z uspehom dobro urejenih Sol. Do zdaj ni ie vzrastia po mnenji nekib gospodov atrava raodrosti na livadih domacega slovstva, s katero bi se mogel gaaiti brepenenje po duievni hrani. Zato nam ponujajo duievne proizvode v tujem jeziku, menedi, da je za posredovanjf omike bolj sposoben od uaSega. V tern se pa motijo, kajti na§ jezik je aam po sob! tako sposoben in pripraven za vsaktero vedo in umetnost, kakor kateri koli drugi jezik, Vr-hu tega je treba ozirati se na to, da materaij jezik LISTEK FOSlOiUilliEMZAFMOBJE. Na svitlo dala c. kr. statistiCna centralna ko-mi8ija. Dunaj, 1885. Alfred Holder. 195 stranij; stane 2 gid. 90 kr. Ta knjiga je VII. zvezek sposebnih krajevnih imenikov" (Special-Orta-Repertorien), ki ga je izdala sUtistifina komisija v Sterih jezikth (v nemikem, ita-lijauskem, sloveuikem in hrvatskcm) ob jednem, tako da v jednem zvexku si sledijo krajevna imena in dra-ga poznamovanja v sttrih jezikib. V tern imeniku nahaja se politicna in sodnijska razlelitev na§e deiele in sicer se navajajo pri vsaki obcioi tudi njeni manjSt deli, n. pr. ,s o s e s k e (Rot-ten), zaselja (Weiler), raztrescn o in posame z n e h i § e, m 1 i n i, itd. Pri vsakem kraji je omenjeno, ali se nahaja v njem dubovnija, tiCiliSCe, Sola, postna, telegrafska ali felezniSka poataja, prista-niSCe za ladije itd. Za vsako obfiino vkup iu za vsak kraj posebe je zabeleieno, koliko hi§ ima, koliko pre-bivalcev, koliko mozkih, koliko 2enskih. Pri vsakej obcini je tudi zapisano, katere vere so prebivalci in kateri .obcevalni jezik" govore med seboj. Ti podatki so posneti po zadnjem obLem Stevi-Ijenji 31. decembra 1880. Obzalovati moramo, da sc taka knjiga tako pozno objavlja, ko bode skoro treba misliti ca novo Steviljeoje. Ali radi prizoavamo, da je bilo tezko, spraviti tako delo na dan, ker je ,i ftedfi «U0Ee i #tte ixyekMMli jediao ? gvojej gtroki*, I kakor samo o sebi pohvaino omenja na drugi strani I j svojega zavitka. Na istem raestu nam tudi zatrjuje, I ! da je ono „oficije 1 no delo, sestavljeno na po-1 jpolnoma avtenticnib podatkih". I * Kakor noficijeiuo delo" namenjeno je toroj vsem I c. kr. oblastnijam in uradnijam, vzlasti pa oblastnijam 1 za upravo, varnost in vojoifitvo, potem postam, ban- I kam, zeleznicam, ^avarovaluicam in hramlnicam, sploh vsem denarnim zavodom; potem odvetnikom, notarjem. posestnikom, gozdnim goapodarjem, dr^avnim in de- I ieloim poslancem, geografom, Btatistikom iu vsem I Solnikom; nadalje javnim biblijotekam, korpcracijam, I druStvom, obiioskim svetom in zastopstvom, pa tudi I vsem veCjira trgovcem in obrtnikom. I Ze iz tega se vidt, kolike va2nosti je ta knjiga, I Ker bi imela .popolnoma zaaesljiva biti, morejo se I vse uradnije na njo skliccvati. Na podlagi ljudskega I steviljenja, kakor je tu zabeleieno, prcraCuna se &te- I ! vilo novincev, katere mora vsak okraj na leto dati, I j in prav tako tudi Stcvilo volilnih inoz" za neposredne j ! volitve v drzavni in deLelni zbor. NajhujSi davek to- I rej in najveCje dr^avljaoske pravice merijo Be nam I na poiiagi omenjene kojige. I Ker je ta „krajevui imenvk" tolike va2nosti za I nas, ememo od njega po vsej pravici zahtevati, da I naj bo natancen in kakor sain pravi, p o p o 1 e n. I Poglejmo torej kako dalec sega ta njegova popolnost I in katere pogre§ke ima na scbi. I Statistika je, tieravno jedna najva2uejSih, vender j tudi jedna najtcLavnejLih znanosti. Kedortega I ne veruje, naj posluia sledeio prigodbo: Francozka I vlada je bila nekdaj zapovedala, da se imajo sesteti I vsa jajGAj katera znesejo kokoii po celii driavi v j jednem ktu. To se je tudi ^adiJo. Na iipopi )eta} poSljejo vsi prcfekti (predstojniki pojedinih okro2ij) avoje stetve v Pariz. StatistiCna komisija seSteje po* tern jajca vseh okroiij in najde, da Be je po vsej drzavi izleglo toliko milijonov jajec in zravon Se po 11 Mtslite si zafiudenje iu majanje z glayo med uradniki dotiCne komisije, pa tudi nevoljo njenega predsedai-ka, ker vsakdo ve, da kokoii nesejo cela 'jajca, a ne polovico. Hitro pogiedajo, v katerem okrozjt se je ta cudeL zgodil. Ni bilo potreba dolgo iskati in na9Ii bo je; predeednik statisticne komisije pise ostro pi-smo prefektu Onega okrozja, naj se opr&vicl, zakaj je v svojo stetev tudi Se pol jajca zapisal. Mo2 pa je imel glavo na svojem mestu in odgovori sledeCe : ,lzvrdujoC vestno dano mi nalogo, preSteti vaa jajca mojega okraja, lotil sem se sam tega tezavnega dela< Prigodtlo se je nekega dne, da som nasel jedno jajce prav na roeji svojega in sosednjega okro2ja, tako da nisem vedel, alt je ono moje, ali mojega soseda prefekta. V tej dvombi zabele^im v svoj zapisnik pol jajca, misled si, ako je moj sosed prefekt tako vesten, kakor jaz, zabelezi on drugo polovico v svoj zapisnjk in tedaj pride celo jajce na dan. Da tega ni storil, kaj morem jaz za to ?¦ —• StatistiCna komisija je raz-umnla ta razlog in ni mi ve6 nadlegovala prefektor z jednakim gteviljenjem. Ah se hujSe se godi stalistiki, kadar jo piSejo neomikani in nevesci (judje. Tako je imel pisatelj teh vrstic pred kakimi desetimi Ieti priloinost v Qradci videti popis vseh konj na Stajerskem, v kateri je bil ncki gorenjestajereki zupan zapisal, da se v njegevi obcini nahaja 92 konj in jedna cetrt 1 Mot je men* da imel v mislih kako grebe, katerega vender ni mogel konjem priatevati. „Sofia" izhaja vcjifc potek »n velja po pnsti pr«,j«"nann -*if v <*orir? .s:» dom pofsiljnna: Vse Ictn.....f- 1-lo Pol U>ta.......-'JO Ct-tvrl k'ta . . . . .. I 10 l»ri oziianilib in t:i1ci tudi j.i ../»•• slanicuh" se placuje z:i imvaduu tristop- ___no vrKto: 8 kr. oi>i ; iiaj m- lilago: ,.jUO poSiljajo ¦uv.hiSivn ..Softc." vOnrici Via Morcato 12, I., nui-'juiiina pn qpravnifitvu „So2o'* Via della Croce st. 4. II. Rokopiai so ne vraftajo: dopUi nnj so blagovoljno frankujcjo. — DoJakan (n dnigim iic|>roino*iwii an iiavocn'itit Riiiia, akose oglano pri opraruiitvu. St. 8. V Gorici, 19. februarja 1886.______Tedaj XVL SOČA sariu> in drugi stroSki, katere se imajo pri yolityah y okrajni naS cestui odbor? Dalje: ali ni nikogar, ki bi tej nemarnosti y okom pvisel P — ,Dolce farmen-te* od yaefe strati 1 Vender tako je bilo Ie do zdaj. ^akor ae yidi, miali tudi na* ceatni odbor oJWeti ter priceti preaa-nemarjeno deloysnje. Sklenil je, da naj bi so gra-dila — oziroma poprayila aedanja pot — akladoyn* cesta ia KanaU do A?6 ter dalje do *r. Lucije. lata bi postal* prro skladovna ceata v naSem okraji. — Pameten aktepl Ceata je yaina ne le y goapodarskem oziro ye8 obemam, ampak tadi v airategifaem, ako bi ae kedaj nasi aprejett spoieljiyim aosedom oaaim, ako bi iati predrl do Soft*. Vaak nepriitransk in sa napredek naroda ? net in razumen clovek bi moral biti yesel tor ariro po-idraTili U sklep ter yseitraneko podpirati prn zade. tak delotanja do aedaj fotyajoeeg* taiega cettnega ""til, da temu ni tako. 2al, d* v naiem okraji ooaijo aronec ljndje, Id njao posebno ugreti za oWno dobro a* ubogi narod. Zil, da ie t neiem okraji nasprotstvo mod moimi, katori niwajo zaupanje ob-ciaatva, ali ki imajn ufcliyn© beaedo y okraji. ZaJ, da temu, kar jedni at enejo, drugi naaprotujajo! Tako ne priderao naprej, ampak pojdemo rakoyo pot. — Sklep naiega eeatnega odbora dobil je tadi uaaprot-nikoT. Menda yee one ©boine, katere ne bodo irae e nepotrednih koriad od nameravane eeate, ao ae uprle s proteatom na deieloi odbor, Ker ceata ne pn*.e prod mojokr&no, «ato ni potrebna; sato jepredraga, ker jas od nje ne bom imel poeeboih koriati. Tako je morda modrofal neki zupan t naiem okraji ter spisal ali dal apiaati protest ter ga poalal drugim iu-panatTom t podpie. In koliko neyedneiey je iio na limaoice! Deielni naa odbor menda ae ni ujemal s proteatom in sato na Dooaj i njim! Earn pridemo na tak na&ia t Na vakoT yecne caae ne bodomo imeli jedne baJjie eeate ? celem okraji I Bog naa reSi tacib moz, taoih laatopnikoT, taeih nositeljey svonea. Dixi. N« GrahOVem, ll. febr. — Po dolgero casn uprejmi, draga fS©ca% zopet dopis od svojega poro-cevalca.,Kdor nepristraosko ..iaznje, mora priznati v iiasej obcloi ˇ enem lets prceejSenj napredck. Ni Se leto, od kar je obcina akleoila, da napravi nove ov-glje; in ie nekaj mesecev aliSimo njib velidastni glas, ki nam povzdignje debt k nebeSkemn ocetu. Le to priporocam, naj se trndi organist pray skr'ooo s pet* jem in z orgljanjem. 0 tej priioinosti morara popra-viti zadnje porofiilo o naiih orgljab, da imajo 24 ta-stov v pedala in ne 22, kakor je bilo ? porocilu o ¦jih reCeno. Komaj smo dobili orglje, ie se je priLe!o na-pravljati, da se nstanovi bralno draitvo nCitalnicau. Sjer se pridno dela, se gotovo kaj dose2e, in tako smo tadi dobili potrjena pravila od c. k. namestniS-tva. Vsled teh je tudi priCela Citaloica 2e z novim tidi lahko, da je najpopolnejia atatistika nepopol-na. Prar to velja tadi o nasem ,poaebnem krajevnem imenikn.* Ze po zananji obliki, t. j. glede praropisa krajernih imen, pokazuje se zelo nepopolen in spri-6nje, da ga niso pisali mojje, ki so se kedaj slo-^enake alovnice uiili. Ne Ladimo se toliko, da bere-mo na atr. 2. takole zapisana clsto alovenska imena: Caloncovez. Oattinara, Cln3y Cobiz M, ker ti kraji apadajo k meatn Trata in Steviljenje po njib vrfili to italijanaki nradniki. Cadnejie pa je, da ae tudi v trSa&ki okolici, kjer vendar prebi-tajo jedino Ie SIoTend, krajeyna imena ni5 boljSe ne piidjOi kakor nam te prieajo alede^i vzgledi na atr. 4. S tarz, Beaovizza, Dolegaares, Opioi-na (Opchina), Padricb, Prosecco itd. Vemo, da je to navadna italijanaka pisava kraieTnih imen, ali ker je „imenik" zloSen y stirih jezikib, morala bi zrayen stati tadi pravilna sloveoska pisava. Ali motil bi se, ko bi kedo mislil, da je pisaya krajeynih imen prayilna (in to ne govorhn| o etymo-logiSkih podrobnostih) TsajnaGoriSkem, Tsaj v onih okrajih, kjer prebivajo aami Sloyenci in kjer bi morali torej ysi nradniki pravilno alo-venski govoriti in pisati. !&ai, da tema ni tako, kar nam -„imenik" ?am potrjuje. Na njegovej Seatej atrani bere ae n. pr. Bezjakeri, Nekoya dolenje, Pnana; na atr. 12: Pri Zagary; na atr. 13: Gepovan dolenje; na atr. 14; Goranj brib in Goranj kone6 (!); na atr. 15: Na jazbanah, Per Uriievih, Pod gni-vo itd. — Da, §e celo taka krajevna imena ae na-bajajo y tern Bimenikn", da jih 2iy kret ne more razumeti, n. pr. (atr. 6) Nadrarna drian, Oaoj-nica ostovin itd. Ta nayedeni 7zgledi so nzeti iz ptye d e s eti ne celega imenika in torej ze zadosti jasno aprifiujejo, kako ao naSa imena po ostalih deyetinah pisona. Id kaj, ako^pomislimo, da je btva&ki del imanika Ie sla-bejSe oskrbljen, nego slovensktP Po Istri is po kvar-t?L Mm b&9 bi i& maop> fviti letom syojc deloyanje. Pri vscm tem, da ima Citalutca komsj 16 ndoy, yeader je naroiila: Slovenski narod, Edinost in Jorja s puso. TakajSnji g. nCitelj je pa toliko dober, da posaja eitaiaici: Sodo, Ljubljanski Zvon in Slovaoa; in. ie zopi»t &e snnjcs med nekate-rimi odi, da 8 prostovoljnioii donoski naxo6ijo ysaj §n en list.' 0 priectku se je mislilo, da iiUlnica ysaj nasprotoikoy ne bode imcla, a sedaj se je pokazalo drugafi-. Povsod |c hndobnt dob nasejal Ijnliko in te tudi ta pri aas ne p ,manjkuji\ TukajSnji g. n&tdj je toliko poirtoyalen, da je hotel poncevati vsak te-den dvakrnt yse one, ki ne znajo nc brati ne pisati, iu sicer brezplacuo prvd |iogo;rm, da dotifni priste-pijo, ko bodo zuali brati, mo icto k UitalnicK Na-mesto da bi se posluiih nt'kateri mladenici te prilike, priceli so draiiti in hu^jkati proti titalnici. Syojo surofost kaifjo a tem, da eitalmco zmerjajo a priim-kom .hndiLevo droitvo". Dobro bi bilo, da bi za to dolo&oa oblastva pazila na te mladenice, ker tudi po noci ne dajo mil aim ljuikm pokoja, ktr utkut ypijcjo in kriiijo ie po diseti uri (lepeKi* §>*"»!»-»» *m°* ker »i«B»»J0 yeaelja, da bi se ga ufcib). Njib n^jyicje yes«»lje je npitje in j>lc>; a moiaie h inisliti, da pies, kakor si ga izumijo njib bistre better. Cudim ae, da do-voljnje na§e slavno iitpaiistvi vse noci plesatt, ne da bi se vplacevala za to dolo^etta naklada (liceucij t), da^i je bilo sklenjeno, da Co gode tudi en samgodec, mora se plafoti doloicna naklada. Mislite, da je,pri naa plea na ta nacin le er»krat? Na praznik »y. Ste-{ana ue je pricelo plesati in se 5e ni prenebako no-beno ricileljo. Navuduo gredo naSi sinovi ˇ polttji dr-varit, da si kaj prisluz»j>, a sedjj s tew popleso-vanjem sapravijo vst*; 3 pamladi so moraju pa sami ali pa stariSi udoUiti, da si morojo t:i bkat kruha. To je tudi eden znameuitib uztokov, ysl«d katciih ljudstvo gm ;tno in duSevao ptSa. Torej prosim za to dolofiena oblastva pozor. Dosti naj bo za sedaj, ker tezko je donate ranc razkriv.iti; avce so zdiavmku ne pokaiejo, jih ne more zdraviti. Su marsikaj bi bile potrcbuo pisati; to pa drugil, ce vaw bode ljubo. ___ Okoli&to. Pod KolOVratOm, IB. februarja. — Zimnka odeja krijo aytt okolo naa, znamenjo] apanja in smrri. Le yiiasih pnaije nam prijazno solnce ter nam bmli np na lepe pomladanake dnevo, ko bela odeja zghie in pride na mesto njc lep.> pretkan prt, 'pisan in ze-len, ki bo kraail naS svet. I'omlticlansko lepote nade-jamo ae trdno, ker ta se p wraca po oaravnih zako-nih ysako leto. Nekdaj [imeli smo pri naa ie drngo pomlad na dnSnem polji, ki nam je Veduo eretela in naa je de-' lala prijetne in fiaatne pri yseh naSih sosedib. Raz-yijalo se je med nami kericansko iivljenj*% cycle so kreposti lepega zivljenja; zato so naa povsod a castjo imenovali in kdor je imel z nami opraviti, je rad zahajal med naa. Vsako ncdeljo io praznik hodili smo Boga castit na prijazen lii-ibec k sy. Dubu ter po-slusat besedo bozjo, ki se je tarn oznaaoyala. Cerkcy Brno 'yeeinom mi polnili, prejeinali smo ay. aakramente na prayilnost in prvotnoat krajevnih imen, drngaLe nam Italijani yea iaterski zemljeyid prenaredijo. kakor so n. pr. iz poStenega htvaskega Zarefija (prt Paznu) uatvarili najprej Sarez, potem Arez in nazadnje Arezzo, kakor se zove rojstno mesto imenitnega izumitelja glasbenib sekiric Pa ne le glede na prayopis, nego tudi se y maraifem dregem je nepopolen nai Bimenik," da, ta pa tarn celo pogreSea, n. pr. na atr. 6., kjer se bere, da je y Gorici nLehrerbildttngsanstalt, iatitnto msgi-atrale per maestri, obrazoraliite za u&telje,* doiim slovenski stoji samo suditeljiS2eb brea droc^ga pri-scavka. Opazil sem, da ao y ,imeniku* nekatera zaae* Ija, ki imajo celo zgodovinsko yrednoat, izpniiena, n. pr. Robida in Pnaferberg pri Dolini. Ali je P i z z u d o isti kraj, ko P i z z u g b i, kjer so ae naSIi prazgodoyiu8ki oatanki? — V imenika (kaza-I n) jimenika" manjkajo yedkrat krajevni izrazi y dtu-gem jezikn. To more poroditi zme§njayo nri tistih imenih, katera se v tnjem jrziku dragace gliue, nego domacem. Tako zaatonj iicea y kazala imena Vermo (za htvaski Be ram blizu Pazna), ki ae yendar po yaeh zemljepisnih kartah nahaja. Gtraje yredno ae nam zdi tudi, da je samo pri obclnah razlodao poyedano. koliko atanoyaleey je te, koliko druge narodnoati, doiim pri obdinskih p^dod-delkih in zaseljih ne najdemo tega razlodka. Teled tega opuScenja odtegne ae uradno iteviljenje na mar-aikaterem meatn naSej kontroli. Tako .ne moremo izvedeti, koliko prebiyalcey so po Roaenthalu inStarej Oori (str. 5.) Italijanom pristeti, ali pa koliko Sloyencey ao na Gingrafu in y Stra-ficah zamoldali.*) *) Velike nedoBtatnosti nahajajo se tudi t stetistiki o I8tn, 6esan*fcmo se preprifiali le s povranim pogledom t knit-go. Po neksterih kr.jjih, kjer prebivajo Ervati, t resntci nUo naredem kot taki. Ustregol bi naiim SiUteHem. ako bi g piaatetj hotil nekoliko oatanCueje ie o Iitri puati. Vtedn:itre. in nasi otroci bo se podu^evali y kersanskem nauku in y potrebnih svetnih yednostih. Pot do cerkyo in y Solo bila je y rebro in nekoliko dolga, vender nismo zcmujali svojega dela. Vse smo opravljali o svojem easa in sloyeli smo, ce ae kot bogata, ysaj kot pre-moioa obdina. Ne yemo, kako je to prillo, da mm. je zacela presedati pot k sy. Duha in smo za5eli prositi in ttijati, naj se nam da duhovnik in uditclj. Napeli smo vae svoje 2ile ter z veliktmi zrtvami sezidali novo cerkev in dnhovSnico tc^ prtpravili aolske prosiore. Dobili srao, kar smo dolgo z.iloli; dovolil se nam je duhovnik: in u&telj. ^o mnogo let je poteklo, odkar imamo imo bozjo v svoji sredi, duhovnika pred pra-gom, solo pred nosom, da nam ni trcba daleu hodi-ti, ko hoLemo avojini dusam pomoLi do izveli^anja ali do poduka. Bedanji je ze drugi duhovnik, ki z veliko akrbjo pase syoje ovfice, ki dela yse, kar je f njegoyi mo5i, da bi nam komtil za ^asnost in za yeLnost, Yaakdo bi prieakoyal, da y*led takih okoUSdin smo zdaj veliko boljsi in are5nejii nego atno bili kedaj. Ali vaakdo bi se mocno varal, kdor bi kaj takega mitdil. Z dobiiin ni*mo biii zadoyoljni; zeleli smo to^ k ir je boljde; in zdaj nismo na boljem, ampak Hplos-no ua blabrfem. Na§e apostovanje do duhovstva ni zrastlo, nafo poboznost ni vocja, ease ziyljenje ni boljie, nase biso nise trdtiejSo, nase imo ni alaynojle; pae pa m aiis*jo prito2be v vseh teh ozirih, katerih prej nismo aliaaii. Zapravljivo-t je veLja in promo-zenje se krha. Ko smo hodili k ar. Duha, dakali amo popoldansko sluzbo na prostem in smo ostali krepki; zdaj jo Lakajo mnogi v krdmah, in n:so nic mo^nejsi od nasih preduikov. Take zaioatne miali mi poltiijo Brce, ko premis* Ijujem naso zimsko nararo. Naj bi mi kdo ugovarjat in naj bi me prepri&tl, da to ni res; kako lahko bi bilo potem moje arco? a kako veaelo nuk preakrbeti, bi moral u&telj otroke pou^evati pred njegovimi o^mi, pa Io to, kar bi bilo po poatayi predpisano. — Prosili bi ,farana* tolmin* akega, da nam pove\ kateri predmeti se nee v tolminski Soli, ki niso po poatari predpisani. Kaj tacega je do zdaj neznano, da bi se kje y kakcj javnej s >H pouievali predmeti, ki niso po pasta vi predpisani. Le y privatnib zavodih tolminskih je morda kaj ttcega, in coord* je ,,faraau" u51o, da je narobe govoril. ali pa da se mu je poljubilo uganjati nekaj pustnih bark. Pust je in 0f iranii* se ne sine prevec zameriti. _-_^_^ Politidni razgiecl Drzavni zbor je v sejah 12. in 10. t. m. jnuprmy^ai o ^Tedlogn ^rofii Cojroainija, da blse sodba o veljavi drzavnozborskih voli-tey odvzela zbora in izrocila posebnemu sodi- I ecu, ki bi se initio sest.*yiti so sodnikov vseh treh najvisjih di/uvnib sodisfc. Mnogo sc je go-vorilo za predlog in innogo proti predloga, na-posled se je s 149 glasovi proti 130 zavigel nasvet, da bi se prcdlog izrofiil posebnemu odseku, temvefc oddal se je odseku za volilno re* forrao, kjer bode brzcas pokopan. V^seji 16. t. m. jc pricela in sc 17. na-daljevala razprava glede zelcznice Prag-Duhcov in Duhcov-Bodenbacb, katero misli drzava vz-prijeti mej svoje. Dcbata jo bila siluo burna in levicarji so ministru Pino-tu o&tali, da je vtej ! stvari sebicno postopal. Minister jib jc razkafcen zavragal in jim dokaza!, da vsa ta ocitanja so neosnovana sumniSenja in klevetanja. Y tej scji se je predlozila tadi zakonska osnova o 6 r n i vojski (Landsturra). V proracunskem odseku razpravljal se je zadnje dni prnracun ministarstva za nauk in bo-gocastje. Govoriio se jc tndi o slovenskih sred-njih solab. 0 tern pa „So(a" govori nadrugcm mestu. Mirovno pogajanje srbsko-bolgarsko ne more z mesta, in ni bkoro misliti, da bi bilo konfiano do zadnjega t. m., s katerim pote&c premirje. Zato se vclevlasti ncki ze posvetujejo, da bi premirje podaljsale. Pogajanje zavlafcuje TurSka, ki je od svojega pooblaScenca zahtevala, da pred-iozi stavijene pogoje bolgarsko-turSke, bodi si, ker svojemu pooblascencu prav ne upa, bodi si, da note s kakerSnegakoli vzroka vso stvar za* viedi. Brzfias Mi Turfiija, da bi velevlasti po-prej odobrile tursko-bolgarski dogovor. Tcmu dogovoru se upira samo Husija. V srbskik vladinib krogik boje sc zdaj bolj nego kedaj kneza crnogurskega in njegovega zeta Petra Karagjorgjevica, ce§, da kopljcta pod Mi-lanom. V tesni zvezi s tem strahom je tudi iz-tiranje 6rnogorsk<»ga ministra Pavlovica. Jediua tolaiba Milanova so zdaj Mazarji, ki (neki ho-dejo postaviti na noge inazarsko legijo v srbski vojski. To so isti Mazarji, ki so se 1. 1877 bratili $ Turki in tursketnu generalu v Oarigrad nosili Castno sabljo, ker je potolkel Srbe. Neki da je za to legijo ze nabranih 70.000 fran-kov. No mislimo, da so ti franki lc na papirji. da je vse vkup samo predpustna burka, katero je pa minister Tisza prepovedal, pa, kakor se nam zdi, prav po nepotrebnem. Grska utegne se svojo trdovratnostjo vender nekaj dobiti. Govori se, da se Turcija ne protivi novi uravnavi tursko-grLke meje in da bi bila ljubemu mini naljubav tudi pripravljena odstopiti Grski nekoliko ozemlja. Na Prnskem zahteva vlada od dezelnega zbora 100 milijonov mark, da bode z ujimipo-nemcevaia svoje poljske pokrajine. Kupovala bode od poljskih grascakov in veleposestnikov z milo ali silo zemljisea in ja potem dajala nem-skim kmetom in delavcem, katere misli onde naseliti. V gosp. zbornici pruski predloiil je Bismarck zakon zastran vreditve katoliske cerkve na Prnskem V njem odstopa od sedanjega boja s cerkvijo in deva ob vejjavo vefcino takozvanih majnikovih zakouov, ki so dusile katolike. Skoro gotovo se pa ti tadi z novimi zakoni ne bodo mogli sprijazniti. Crnogorski knez Nikola dospel je v Berlin. Moltke je obolel. ___^_ Domade in razne vest! Presvitla cesarica Elizabeta mudila se je v Miramaru pri Trstu, dokler je trajala burja, potem pa se je ukrcala na vojni parnik HGreif*, ki jo je neael v Opatijo, v Sibenik, v Zader, na otok Vis in Lakromo v Dalmaciji, kjer si je ogledaJa tadi druge kraje. Odoadot prepeljala se je s parobrodom na Re-ko, kjer je stopila na suho, da je potem s posebnim ielezniskim vlakom odpotovala na Dunaj. Ljudstvojo povsod hitelo pozdraviti jreavitlo vladarico, cetudini bilo uradnih aprejemov. Za ceste na GoriSkem potegnil se) je tadi fetae Lk»t krepko vitet ToakJi t hadprtam Pdtffca driavaega" zbora. Priporofial je, naj bi se cesta s Ci-ginja v Cerkno zdatno razSirila in naj bi fie sprejela med dr^avne cestc. Ob enem jo priporn6al, na] bi visoka vlada svojo pozornost obruiln. u* eosto i Mo-rico cez Ajsevico v Vipa/o ter naj bi pred vsem poskrbelat da bi se odpravil sfcrmi klanec na AjSevici, ki je jako te2aven in nevaren. „Corr.tt pripovedujo, da to dni so ufcj nekaj pregledovali ali merili na AjSevici, iz cesar bi bilo sklepafci, da s& zafine enkrat | tudi tarn prepotrobno popravljanje. j Andrej Komel pi. Sodebran, o. k. stotnik, rodom Solkanec, imonovanje od presvitlega oesarja o priiiki, ko gro v stalni pokoj, major ad honores (cV I stui major). Vrli nas rojak odHkoval so je v vojaSki sluBbi eo poBobo se spisovanjem vojaSkih knjigvslo-venskem joziku. Uverjeni smo, da blagi gospod bo 8e daljo deloval po svoji moiSi v slavo AvsHje in v povzdigo svojega naroda. Kupdijska zbornica gorifika dobila je svojega predaednika v osebi Evgcna barona Ritterja in podpredsednika v osebi Ivana Paternollija, ki 8(a bila kot taka potrjena za tekoce leto 1886. Prvi bil je okolo tri mesece na Dunaji, kjerse je zdravil od tezke bolozni. Te dni priSel je ozdravljen domov. 6etrti vazred bodo klioali letos k vojaSkim naborom v teh le de&elah: na Koroglcom, Tirolskem, SolnogiaSkom, Kranjskem, Moravskom, v Ilukovitii in v Galiciji. Na Primorskem dobi so v prvih treh mi- | redik toliko 6visti!i mladonicev, da so napolni po- trebno Stovilo noviuoev, da ni troba segati v 2etrti razred. Ako so bo pa zganjarstvo Sirilo, kakor v dm- I gih de/.elah, opcSa tudi nafi rod, da ne bo potrobnih | mocij za btamoo domovine. Kaj bo potem ? Varajmo se tukih jiasov. I GoriSko gledifide nima pravo sreoe. Odbor | jo bil sklonil, da nomSko drufitvo bo imolo v njem igrati lo do 15, t. m. Predsodmk gledisfia K. Hitter jo pa dovolil, da bodo igmli do SS. t. in. Vsled tega so vsi odborniki odatopili. Pa tudi podjottiiku no gre vse prav. Oni dan jo bila predstava napovodana, a potem zopot proklicaua. Pravijo, da igralci so so bili uptli, kor uiso dobili plade. Zdaj je spot mil'no, dokler se kaj ne pobabi. Qoriske Sole konftajo prvo lotoinje poluletjo prihodujo aoboto, 20. febmarja. Druga lota se jo na-1 vaduo ujoniftl konoc prvega semosti'A s konoom ma-seca fobruarja. Zakaj je lotos drugafio, no vemo. lietno porodilo goriSke bolniSnico usmiljenih bratov kazo, da konoem leta 1884 je ostalo v bol-nigttici 58 bolnikov; lota 1885 jo bilo eprojotih 96^ mod letom je bilo izpu66enib ozdravljenih 0;jl7, zbolj-ftmill 187, neozdravljenih 16; umrlo jih je 87 in ko* nee 'eta jih je ostalo v boloisniei so 92. — Blazuih 9e je oskrbovalo Bkoz vse leto 190, in Bicer iz leta 1884 je bilo c<$talo v blazuici 59 mozkih in 52 2en-skih, leta 1885 je bilo apiejetib 49 mozkih in 30 lenskih; iz blaznice bilo je leta 1885 izp^5enih o-zdravljenih 10 mozkih in 4 Zenske, zbolj&anih 22 m. in 10 L., premed6ena jo bila 1 zenska, umrlo je 16 m. in 14 i. Konec leta je ostalo v blassnioi 60 mozkih in 53 zenskih. Oskrbaioa za bolnike in blazne zaasa na dan v prvem razredu 2 gla., v drugem razredu 1 gl.40kr., t tretjem razredu za primorske |bolnike 40 kr., za primorskn blazne 50 kr., za tuje bolnike in blazne 70 kr. — Bolniki se sprejemajo vodno, blazni pa le po naznanilu, ki ga ima poslati doticna oboma viso-kemu de^elnemu odboru zraven sprioeral pristojnosti in uboStva in spricevala zdravniskega! Obiskovati se morejo bolniki vsak dan od 2. do 4. popoludne, ob nedeljah in praznikih tudi od 9. do 101/* dopoludae. Za obiskovanje blazaih je treba posebaega dovoljenja od predstojnika. Junadtvo nekaterih ljudij pa6 ne sega daleS. Po no6i v temi priblizajo bo stanovanju neljube osebe ter onesnazijo hiso, vrata ali napis, da iziazijo tako svojo prijateljsko dut ter dokalejo visoko stopinjo omike, do katere so prilesli. Tako se je {zgodilo tudi odvetniku dr. Stanidu, ki je nedavno nasel svoj napis v Go8poski ulici, kjer ima pisarno, poblaLon. Kai je pri tem najbolj zanimivo, je pa to, da je tiato jutro neki prebivalec imenovane ulice pokazal neki javni osebi, kaj se je na vratih prigodilo, in da ta javna oseba v svoji lastnosti kot taka (ker kot taki je bila Btvar naznanjena) se je k temu muzala. Cr. Jo^ef Katnik, bivSi gostilnicar nPri zla-tem krizi8 aU MPri Lizi« popustil je gostovanje ter se je preselil na svoje posestvo v PcrvaCino, ker mu je hotel baje novi laatnik, hise zvisati uajemnino za 500 f. k dosedanjim 800 f. Razoesla se je bila vest, da novi iastnik ki ni prijuzen Slovencem, tudi neke-mu drugemu Slovencu ni hotel dati gostilne, ki mu je ponujal 1000 gl. letne najemScme, ter da jo je rajsi dal nekemu Furlanu g. Travisauu (katerega hva-lijo, da se prizadeva postreCi, kolikot more) za Qi*jo | ceno. Vsled tega so nekateri narodnjaki mislili, naj bi se v oni okolici naselil kak doraaft gostilnifiar, h katerema bi doma(Sini zabajali. G. Cippellant, ki ni ! ^oiebeQ ^rijatejj uas^a mote? kakpr *e »j>h)b j?ri- poveduje, v svojem .Poslanem8 v danagnjem listu stvar dfuga5e razlaga. Ker nismo o stvari dalje po-u5eni, nocemo soditi; povedali smo, kar smo sliSali. Delavcem se voznina zniza na o. k. drZavnih zeleznicah. Ako potuje najmanj 10 delavoev vkup in se poljejo od 50 do 300 kilomotrov dale<5, plafiajo polovlco navadne voznine v tretjem razredu. Ako se eljejo nad 300 kiloin. daleg, pla&jo po 8 kr. od ilometra. Znizano ceno dobijo tudi tiBti, ki hodijo vsako jutro na delo in se vracajo zvager domov in tisti, ki hodijo v ponedeljek na delo in se vrafcajo v soboto za vsak teden posebe. V dru2bo sv. Mohora treba je upisati se kinalu, predno poteLe eaB. Poverjenik 6. g. Goljev-S6ek Franc, kaplan na Placuti, sprojoma letnino atari h udov, kakor tudi onih, ki zelijo na novo pristo-pifci. Prvi teden marca odpoSljo imena sa teko^o leto; zato naj oasa nikdo ne zaraudi, kdor si hooe zago-toviti o pravom 6asu lepo jitevilo knjig, katere izda druzba tudi to leto. Ni nam treba druLbe posebe pri-poroSati in nje koristi podrobno naStovati, kajti to mora biti U vaakteremu enano. ki bere kedaj kak elovenoki list. Stariil pazite na fi70je otroke, — V soboto jo beraoila neka uLe odrasla deklioa is Mallh Zabelj po Kamnjah. No6 jo je zasegla, ko li jo hotola v zgorniih hiSah vast prono6i«fio iskati. Zafila jo re* vioa. Zmiraj dalio je tavala, dokler ni prifila pod Cavon, kjer jo brzkone ˇ isti nofii zmrznila. Dva kamenjska mojia Bta jo v ponedeljek iz gozda grede naSIa mrtvo ter prinesla v Kamnje, kjer je sedaj pokopana, — Pravijo, da je bila ranjka beboem pri. stevati. Meni se tako ne zdi, ker je znala prav dobro beraditi; oo pa jo res bila slaboumna, toliko veojega nadzorstva je potrabovala od etrani stariSov, todaj niso izgovorjoni. HtariSi naj svojo otroko delati ufiijo no pa pohajati, borafiiti in So kaj hujoga, Ce so pa bebci, naj jilt dotna ohranijo, ker kot taki niio ni za delo ni za boradonje. PodmelSka „6italntoaH prirodi v nedoljo dne 21, t. m, veselioo so slodeeun sporedom: 1. Pc-aem: „Na8a zaatava". 2. Govor. 3. Pciem: ffQblao-kuN, 4.«Deklamacija: nJeffcejova priiega". 5. Saljlva posem: „Mihatt. 6. Igra: nOproS$eni jotnlk*. 7. Potjo: „U boj!« Za«etek ob 6'/, uri zvefior. 7stop-nina 20 kr. Odbor. Vabilo k besedi, katero priredi BolSka jitalai-ca v nedoljo due 21. fobruarja 1,1886 v dvorani go-Btiloice „Pri poSti." Spored: 1. Pozdrav. 2. Spored; zlozil I. Kocyanoio, poje mozki zbor. 3. Deklamaoija. 4. Slovenska deLola; zlozil I. Miklosi^, zbor. 5. Blaz-nioa v prvem nadstropji; vesela igra v enem dejanji. 6. Domovini; zlo2il B. Ipavio, mojiki zbor. Za6etek ob 7. uri zveLer. Ustopntna k besedi 20 kr„ sedezi 10 kr. K obilnej udelezbi uljudno vabi Odbor. Zahvala. — Blagorodui gosp. Frano Kodri<5, o. k. okrajni sodaik v Tolninu, upisal je lani in letos zopet po Svetero tukajSnjih revnih iolskih otrok v druSbo sv. Mohora. Vera, da bi bil blagi gospod raji, naj bi to le Vsevedocemc znano oBtalo; a cut hvaleznosti zaradi sedanjih in 2e poprej v Cerkoem v moje roke izroiienih darov za revne pa pridne Solarfike mi ve-leva, predobromu prijatelju nedolSne mladine tu javno^ isahvaliti se. Povrne naj Oni, ki je ie tu na zemlji bivajofi ljubo nedol^nost k sebi vabil in jo blagoBlav-ljal. Jager§6o, 16. februarja 1886. J. PrimSarh. Oznaililo. Podpisani naznanja, da javna draSba za podjotje popravljanja tukajSnje oerkve, katera bi imela biti dno 22. febr. t. I.,| je odneiena. Oerkveni stavbeni odbor v Gorjanskem, dne 16. febr. 1886. Mati6ne knjige za leto 1885 dobivajo se pri goriskem poverjeniku mons. Andreji MaruSi6-i. Kios poSlje po nje, naj ob enem tudi placa letnino za 1836, da prihrani trud sebi in poverjeniku. JDuhoVni pastir,0 ki ga izdaje g. KriSic t Ljubljani, prinesel je v svoji drugi letoSnji itevilki razuovrotnih duhovnih govorov in homily za sedanje nedelje in prazoike. Dodani so apologetieai razgovori, katere pifie profesor dr. Lainpe, homiletiSna zraa in iskrioe, katere merejo duhovnemu govorniku in udi-telju prav dobro sluziti. S pogledom na slovstvo kon-6uje ta zvezek. „Duhovni pastir* izhaja v „EatoliSki tiekavai" v Ljubljani in stano na leto 4 gld, Duinim paatirjem je prav primeren in koristen list Nove knjige. Dr. Alojtij ValenU, e. k. vladni svetovaleo in profesor v Ljubljani, izdal je „Kratek navod o prvi pomo6i pri nezgodaha v 1500 iztUih. Ta navod Steje 16 stranij in opisuje slufiaje, v katerih je potrebna brza pomofi. Kajiga ni na prodaj, ampak se dobiva brezpla^no po c. k. okraj-nih glavarstvih na Kranjskem. — Za rojake, ki se bavijo s politiko, poaebno jugoslovansko. je va^na knjiga, ki je izsla na Dunaji v zalogi knjigarja St. Prafek-a (L Kolowratriog 10) z nasiovom.* »Zur Sanirung der Verletzungen des kroatisoh-ungariachen Ausgleiohea*; Na XV in 95 straneh osvit-luje pisatelj, kateremu je predmet temeljito cnan» hangige* Organ fur slaviache and osterreicbiache Ia-tereaten** katerega urejoje dr. E. Zitnlj na Dunaji (VH. Wchenfelderetraase, 25), isbaja vsakteden en-krat m atona bU Uat *9 «*#»? zato srao ga Srali oJloiiti a* priaodojo itotilko. Poslano. V odgtTor oamljiTaara pieatoy* atttarta, ja-tiaaeaega r ilorenakem liatu »5f*rij a palo* «*«•*?• febmarja r, 1. pod natloYOBi ,Prt ¦laten krili-? Gorid. Vaebtaa onega aeatofka je pa ue» aefeanicna. • m ------" aje, da bi jm podpiaeoi IlLlEIJiSSEi TISEARHA v florid, v nHiisfcih ulicah h. St. 14, sprejt'ina v ti«K*k akaajffe* fcsnjlzlee} daaaa-Ute* ˇIzitae llstee vabila, okro2nice, sonrte, peti-cije, cenike, jcdilno Uste. bolete, vozne in mrtviSke liste, zalna pisma in vsakon'na dela, ki spadajo ˇ dekkrog tiskarckc nmctiutett po prav niakth cenab. Tmkama ima v zalogi Taake>vrafjelai tiakattlc za cerkveno rabo, kakor: za spri-Le?ala, rafiune, dnetmke, zapisnike, preglcde, rozkaze, posnctke, kanon.ske table, matice (matrike) za | krst, birmo, zakon, smrt, velikonoine Irste, kakor tadi za jjopi.s du$ (status) v latinakein, alovenskcm, italijaoskem in nemskem jezika itd. itd, Tiakarna daje porosiTo za natantno in hitro poatrezbo io za oizkost ceo. ¦ ne bll hotel dati t aajem goatilne, iueneiane »Pri ¦fete* h$m\ to* „Pri Lid*, Id jo ˇ bi« mojejatto-ne, ftobeoemu Slofoncu; pa* pa naaprotoo. Tohko jo Ma, da je hnoi pradnoat prejinji gostilnieav goan. Joief Kttoik, katerenro aoai dal 12 dnij data, da ponrfsM, aU more prarsati goatilno aa najemWiao, ka-tero tern tthtoyal. Odgotodl jo, da no, in aioar radi atojeg* akbotnega idratija. Potom ato bila ie dva drnga alorenaka goetHniiarja od tb, ki ato oba u-manjkala beaedi, dani mi giede ahoda po naiom do-goTorn. SlednjW aa je oglasil g. Potor Twfiaan, aka-terim aam ao pogajal in aklonil pogodbo, toko da ima adaj on goatUno v naiemu. j VALENTIN CAPPELLANI. ! Clofek, ki ae z borilom peia — in tak je men-da Ttak, kdor je koIUikaj omikan — ni rad, La mora prebirati b raztrganih in aotaaanih kojig, ampak mu je Teliko ljubie, 6e nabaja lepo borilo t lepi poaodi, t lepo Tezaoi knjigi. la toga raaloga io da ad bukro ne obrabijo prehitro, dajemo avoje .knjige reaak, za , kar tadi poatono pla&amo. V drugih meatih ao na- ! ˇadno dobirajo knjigOToai, ki sfoje deto prat H6no ' oprarljftjo ter aiao prerisoki r avojih ra^dnih. V Oo-rid je to dragaLe. 'fa ne dobiS knjigoTeza, kateromu ; bi ntogel brez akrbi hroiiti katoro licnejie delo. Pa i tndl navadna Teaila so taka, da se ne morejo meriti a vezili po dragih meatih. Kljnbn tema pa nikjer ni • vesanje take drago ko t Goriei. V Ljubljani, v Gelji, ' t Mariboru, v Gradd, celo na Dunaji ao cone knji« gOTeroy razmeroma nizje nego t Gorid. Kod to pri-haja? AH so so knjigovezi malo ufiili? aliimajomalo delaP male akrbi? malo apretnosti ali kaj? Ako bi odprl t Gorid stojo delifaiQO kak izrrsten knjigovez, ki bi trdno in U6oo vezal ter Ie primerno racunil, irael bi po naiib mialik prav dober zaalozek. Zato menimo, da bi bilo obdinatva sploh ustreieao, ako bi se aasoUI v Gorid kak knjigoTez, ki bi dobro izha-jal, ako si mad sedaajimi nobenega, ki bi mogel a!i hotel aploaniai ieljam natreci. Rojaki, pomialite to, Ve6 rojakoy. Tekocina zlata za pozl»LeT»B|ja i poprnvljanje okvirov i preilmetov a lct», kovi, porcelana istekla; za posrebreranjo VHakorAnih pred-B»etoT s ko*i. V«ik ilorek more z najtefijo lahkoto vsak predmek poclatiti ali posrebriti. Cena stekleoici zlata ali arebra 1 fl. s pohtnim pou-xetjem ali x» oaprej poslaai deitar (tadi v pisemakilt markah) pri Leopoldu Epsteinu v Brnu (Moravsko). Tekocina srebra jrpjfeef Cialot ZA PUSTNI CAS nahaja bo pri podpiaanem velika izbira koti-lijooakih redo? in aem rsake vrate, papiraa-tih, platnenib, sfileoih, 5roih In barraoib. Opozarja tudi apoStovane kmeto?alce, da je dobil mnogo vrtnih semen, zagotovljo-nih gled6 dobrote. Ima tudi zalogo igra5 in malib recij vsako vrate, katere prodaja na debelo in na drobno po jako nizkih eenab. JoLef Culot r Raatclji, fit. 2—25. e^i u ranca^^Kari^ ' »"»»"»w«J fii praaiaa)* -------------------j^ taaenlaa, zlalaafeaJ I ltd. inja aajboljit pr^cao&k zopei gnste pti otrocih. .^i i*delovat«y po poJti v akat^cah t-o 12 stokiexHc za 1 gld- 36 novo. i ve6e« fttviia tfoM at pdm»n wipaat 6»^6abrfefuPfccolt-ju, tekarjuv Ljubljani K« xahteTaqa potrjaje-, da seu Vrf w.t za ia^ da* *ojeg» d«h so m dobro inani, r relikih sludajik Tsp«ano rabil proti boleniioi t ieloden io alati iiuT Ljubljana, mesee {anarar 1881. Dr. Emit titer Stodtl, . «. k. vUAmt cr«t«ralM la itbiwt-Hcuifm p<.wfcT»!««. Uapefcoak teg. «viatnega idratil. sprf&uejo tadi g JiL-.i«a &Lrssusr *¦ °°™* Podpisani pobfaja, da iiaa Lelode&ia wsn^ ^ lj»n»keg» Ickarj* Pfccoh-ja hitre m preiadae zdrarilne mofi. Z bjo ozdrarelo je mnogo $jndi moje in sosedne Supnijr, koaaj pretede dan, da ne bikdo priiel k menu kt ate proai sa iedno ateklenieo ielodedne BMne«. koiik iaam redno nokoliko pjriptaTljaiiih. ^ Jm A. WUwkh, iupnik-kanonik. Flornin, Primorsko Po IS kr. ateklenieo prodaja t Goriei lekaraa Pon-W. I Tolminu Pafiaea, t Komiiu FrawonL * Gra-AMt Coassini, * GradeH PwqwOis in nahaja ae Tefir ae^ t vssfe lekaraah na. Tirsfekssj, * T^a, L,i« « Oaunaciji. Bratm a TSmju : J O Z G f 9j ne uzrokuJe nikakih. te^av ! ^ profwo? pi. Bamberger u SusajL GT6Uki »^ela bolj nspedno, ko _ druge grenke vode,u V r el e C Mm Letdestforf as 8mji Zahtcva naf se vedno in razlodno: FRANCA J02EFA GRENKl VRELEC. Zaloge povsod. V Goriei: lekar gosp. Cristofoletti, I Giroiicoli, Pontoni io A. Seppenhofer. Raz-' poSilJR se iz BndapeSte. _________ Cudovite kapljice Antona Padovanskega. To priprosto in naraTno zdrarilo je praTn dobrodejna pomoft in ni treba nmo-gib besedi, da se dokaie njihoTa fodovita moe. Ce ae le rabijo nekoliko dni, olajlajo in preienejo pxaT km&la najtrdoTratntse ia-laseae boleati. Prav isvrstao Ystrazajo xo-per hemorojde, proti boleznim na jttrih in na vraatoi, proti greresniin boleznim in proti glistam, pri ionskib meseLnib nadleinostib, jjoper beli tok, bojaat, zoper bi^je urea ter iistijo pokrarjeno kri. One ne preginjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obTarajejo tadi prod vsakc boleznijo. Prodajejo ao ˇ -vseh glarnib. lekarnicab na svetn ; c naroSbe in poiiliatve pa edtno t lekar-nici CliatOfoletU V wonoi, v Txatu t lekami O. Zanetti in a. B. Bovto in t lekanu Alia Ma-donna t Konnmn, Sna steklenica atana 80 ootmt. lWH»*-..»»Ai^kK«t-ia.i Razglas. Podpiaano iupansiv.) naznanja a tern, da letni somen) ali trg z blagom in iivino, kuteri jo z odlo-kam viaokega c. k. namoatniatva v Trati od dno )f>. jaouarja 1885. itev. 18.955/884 Kanalakemu trgu do-voljen in za dan 28. februarja vaacega lota c 'cen, bo letoa, ker jc 28. febr. nedelja, naslodnji ponede-ljek to je dne 1, prvega marca. > &UPANSTV0 V KANALU dne 30. januarja 188G. ___________^iupan Fr. MALNIG I. r. POTKIHE IN BLAttO spravlja v Ameriko najbolje in najceneje Arnold Reiff m Dunaji, I. Kolowratring hjt.9 fNajstarejea firma te vrate.) LBKAitM TUXKOCZY "* zra- sn rotovza, na velikem meatnem trgu v Ljubljani -^Hl priporoLa in razpoiilja s poStnim ponetjem ssa zelocleo, katertm se ima na tisoCe ljudi za-bvalid sa zdravje, imajo izvrsten ˇspeh pri vseh boleznih t zelodci in so neprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkunje slaati pri Jedi, •lab aelodec, nrakt vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje. glavobol, kre t ielodoi. biije area, zabaaanje, gliate. bolea-ni na vranieL na jctrih. in zoper slato iilo. BVARELOi Sa jedenkrat nam je omeniti, da so te kapljice izpo-eUTljene velikemu ponaxejar njn. Mnogo ljudi je, ki ne znajo pripr«Tljanja teh kapljic .in pod imenom ;Maryace^jske kapljice" ItfimOttTRMKBCZYl «"P»*»^»io alednje kot ponarejene jMWDnfco^mwtw^l Te kapljice xmndi 8TOje bre2T8pei. nosti aero praTe ,Marijaceljske ielodine kapjjice". Kdor tore'j ieii pravih. MlaarijaeeUa)dli aelodeniii kapljic", pazi naj pri knpovanji vedno na gorexrjo podobo Matere boije, ki je za varatveno xnazn-ko postavno zajamoena in mora biti n» Tsaki ste-klenCici. 9 DobjTsjo se t lekarni Trnkoezy zraver. rotovza V Ljubljani, ao najboljie in, kakor mnoga z*-hvalna piama potrjnjejo, najsknienejse in prospeanejse kapljice zoper T*e ielodfine bolezni in njib naaledke. NT 1 ateklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tncatov aamo 8 gld. ^aj Razpo§iIja se s poato najmenj jeden tucat ateklenic. Naslov: Lekarna Trnkoczy v Ljubljani.