Leto LXV_pia?an», ^t^ai__V Ljubljani, v petek, dne 30. julija 1937_Štev. 171 a_Gena 1.50 Din Naročnina mesečno ^^ ^^^^ ^^^ ^^^^^ ^ ^^^^^ Cek. račun: Ljub- ■ nožem- ^^^^ ^^T^ ^^^^^^ ^^^ A ^ ^^^^^ Ijana št *» s V^JL^ ^^^^ mt^ JKLmm^J ^ Jm—*^^^ i^rsr Kopitarjevi ul. 6/1J1 " ^^^ ^^^^^^ ^^^^ jeva ulica štev. b. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Pogreb patriarha Varnave Množice pogrebcev so mirno spremite k zadnjemu počitku poglavarja srbske pravoslavne cerkve Posledice potovanja romunskega kralja Potovanje romunskega kralja Karola II. |*> zapodnoevropskih državah je imelo velik odmev v javnem mnenju in jc v nekaterih važnih točkah evropske politike pomagalo dvigniti za-stor, za katerim so sc nam nudili zanimivi prizori, ki jih nismo slutili. Romunija je bila v aprilu in majniku zelo deluvna. Obiski poljskih državnikov, od ministrov pa do predsednika republike samega, so se kar vrstili v Bukarešti, romunski državniki pa so obiske pridno vračali ter vse delo kronali z obiskom kralja Karola in prestolonasledniku Mihaela v Varšavi. Skoraj istočasno pa je razvil bivši zunanji minister H itulescu, ki sc nc more pohvaliti, da vživa v svoji domovini najvišje zaupanje, izredno obsežno delavnost, ki ga jc otl francosko riviere, kjer se najrajši mudi, zanesla v Bratislavo, v Pariz, čez Rokavski zaliv v Oxford in končno še v Ženevo, kjer je jjovsodi razlagal svoje poglede na svetovno politiko in svoje nazore o smernicah zunanje politike Romunije. Imeli smo vtis, da gre za odkrit dvoboj med dvema nasprotujočima si strujama, od katerih ima ena to prednost, da jc na oblasti, druga pa to svobodo, da se nahaja v opoziciji. Ko se je odločil romunski vladar sam, da odide v inozemstvo, je bila ta domneva šc bolj potrjena. Romunija se nahaja na križišču dveh poti, ko pisali veliki evropski časopisi, dveh poti, ki vsaka vodi v drug evropski tabor. Da bi poljsko-romunsko prijateljstvo, ki ga sedanja romunska vlada smatra za velik uspeli svojih prizadevanj, a ki ga Titulescu obsoja kot nedopustljivo zmoto, dobilo tudi svojo vnanjo trajno oznako, stu Poljska in Romunija sklenili, da bosta druga pri drugi zastopani j>o veleposlanikih in ne več po navadnih poslanikih. Je to medsebojno priznanje obojestranske moči, istočasno pa tudi počastitev, ki jo je v mednarodnem občevanju lc težko nadkriliti. Toda Evropa je v tem videla šc več. Namreč trajno povezanost Poljske in Romunije v zasledovanju nekega določenega cilja. Ta cilj ni bil objavljen. Toda s polno verjetnostjo sc lahko izsledi iz različnih okoliščin, ki so poljsko-romunsko delavnost spremljevale. Poljska in Romunija sta si dali medsebojna jamstva za skupno obrambo proti sovjetski Rusiji in sta sc slovesno obvezali, da ne bo«ta dovolili, da bi sc sovjetska vojska posluževala njihovih ozemelj, čc bi hotela priti na jiomoč kakšni n jeni napadeni zaveznici. Z drugimi besedami, poljska moja bi bila za sovjetsko armado zaprta, če bi sc pripetilo, da bi bila Francija — zaveznica Rusijo — od Nemcev napadena, a pravtako bi bila zaprta za sovjetsko vojsko tudi romunska meja če bi se zgodilo, da bi bila napadena Češkoslovaška, ki je tudi zaveznica sovjetsko Rusije. Od Baltika do Črnega morja jc bil potegnjen »zdravstveni pase, ki naj na vsak način in za vsnko ceno zadrži sovjetsko Rusijo za dosedanjimi mejami, če bi se ji kdaj zahotelo, da bi s svojo oboroženo silo soodločevala na l>odočih morebitnih evropskih bojiščih v prilog svojih zaveznic. Vrhti-tega pa je Romunija otl Poljske dobila še ponovno jamstvo za svoje moje v Besarabiji. Tako jc Evropa razumela jx>ljsko-roniunsko delavnost v zadnjih dveh, treh mesecih. Očivid-no prvi odmevi od evropskega zapada, k jer ipak še vedno vodilno odločujejo o usodah manjših držav na evropskem vzhodu, niso bili l»osebno ugodni. Nekaj jc bil temu kriv Titulescu, nekaj pa seveda tudi svojstveni pogledi zapadnih velesil na politični jioložaj v srednji in vzhodni Evropi. Potovanje romunskega vladarja. katerega dežela je s političnimi jiogod-baini in denarnimi obveznostmi prerej priklenjena na zapadne velesile, je s tem dobilo svojo pravo vsebino; treba jc razgnati oblake, ki so se začeli tamkaj zbirati in odstraniti no-voljo, ki sc jc začela kopičiti. Romunski vladar je hotel sam raz.pršiti vsa v Pari/u in Londonu nastala nesoglasja. Na oboli krajih je hotel ponuditi isto, kar je Poljska tako rada sprejela, namreč, da se poslaništva pretvorijo v veleposlaništva. Poljska bi nc vživala nobene prednosti. Romunija bi svoje simpatije enakomerno porazdelila mod evropske države in tako dokazala, da želi sredi med dvoma taboroma ostati nepristranska in nevtralna. Toda v istem hipu so se začela tudi žc zanimiva razodetja, o katerih smo uvodoma rekli, da so se pojavila ob priliki Karlovega potovanja j»o zapadli. Prvo razodetje jc bilo, da so tako v Parizu kakor v Londonu na dostojen način namignili, da ne gre spreminjati j*)sianištev v veleposlaništva, ker za to trenutno nobenega razloga ni. in ker bi francosku in angleška vlada morali isto tudi pri obeli zaveznicah Romunije v Pragi in v Belgradu, od koder pa podobne želje šc niso bile sporočeno. Torej sta francoska in angleška zunanja politika v Srednji Evropi in na evropskem vzhodu trenutno na isti črti. To je vsekakor presenetljiva novost, na katero jc Karlovo potovanje opo/.orilo /. nedvoumno jasnostjo. Drugo razodetje jc prišlo iz sovjetske Rusije, kjer jc poluradna »Pravda« zapisala nekaj pikrih besed na račun poljsko-romunskc politike ter pri tej priložnosti brutalno namignila, da sovjetska Rusija še do danes besarabski meji ni priznala in da jih tudi v bodočnosti ne bo, ako bo Romunija nadaljevala s politiko, ki je proti Rusiji naperjena. Iz toga smemo sklepati, da šc vedno obstoja najožje sodelovanje med francosko in sovjetsko vlado in da to zavezništvo razpolaga /. močnimi izsiljevalnimi sredstvi, ki jih Romunija nc sme spregledati in tudi nc omalovaževati. Vprašanje pripadnosti Bcsara-bije torej šc ni končnoveljavno rešeno, ako-ravno o-kojnega patriarha eni izmed glavnih belgrajskih ulic. Pogrebne svečanosti so se začele zjutraj točno ob 8. Že dolgo prod to uro je občinstvo zavzelo vsa mesta na trotoarjih ulic, ki vodijo od saborne do svetosavske cerkve. Ob 8 je višja duhovščina pričela služiti liturgijo za umrle. Za časa službe božje je prišlo v stolnico iz patriaršije ožje in daljno sorodstvo pokojnega patriarha, nato pa zastopstvo romunske, bolgarske in albanske pravoslavne cerkve ter povabljeni poslanci in senatorji.. Odličniki Povabljen ni bil noben poslanec, ki je v skuj>-ščini glasoval za konkordat. Zato so bili v cerkvi, kakor tudi v sprevodu samo poslanci in senatorji JNS, Baričcvičevega kluba. Radikalnega kluba, ta-kozvanega Delovnega kluba in Neodvisnega kluba. Navzoči so bili tudi odpravniki poslov raznih jk>-6laništev v Belgradu. ki so jx>grebnim svečanostim prisostvovali neuradno. V cerkvi 60 bili nadalje zbrani predsedniki srbske znanstvene akademije, predsednik državnega sveta, glavne kontrole, kasa-cije, belgrajski župan, predsedniki vseh narodno -obrambnih društev z voditeljem četnikom Kosto Pečancem, ki je nosil četniško uniformo. Dalje so bili tu zastopniki Sokola, bivši predsedniki vlade Bogoljub Jevtič, Ljubomir Davidovič in Nikola ITzu-novič in bivši ministri. Zbrana je bila tudi genera-liteta z načelnikom generalnega štaba generalom Nedičem na čelu. Kraljevi zastopnik Ob 10 se je pripeljal v katedralo kraljevski namestnik Radenko Stankovič kot zastopnik Nj. Vel. kralja. Z njim so prišli v cerkev maršal dvora Boško Čolak-Antič, minister dvora Milan Antič, prvi adjutant kralja divizijski general Nikola Hristič in adjutant kralja, polkovnik Popovič. Po končanem opelu se je od umrlega patriarha v imenu srbske pravoslavne cerkve poslovil zagrebški metropolit in jx>sle vodeči predsednik sv. sinoda g. Dositej. na kar je duhovščina dvignila krsto ter z njo večkrat obšla saborno cerkev. Po teh obredih so krsto položi I i na mrtvaški voz. V tem trenutku se je jx>grebni sprevod začel pomikati od saborne cerkve čez Terazije proti svetosavski cerkvi. Sprevod Na čelu sprevoda je bilo raztrgano cerkveno bandero. Ob vsaki strani bandera je korakal oborožen četnik. Nato je sledila patriaršijska zastava, zavila v črn pajčolan. Za njo pa so ijosili velik križ ter patriarhovo žezlo. Nekaj metrov za tem je duhovščina nosila velik trnjev venec, ovit s srbskim trakom, ki ga je položila na oder umrlega patriarha 6rbska pravoslavna cerkev. Za tem vencem pa so nosili gardisti srebrne vence Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj. Vis. kneginje Olge ter velik venec samih belih vrtnic, ki ga je jx>ložila na oder pokojnega patriarha princesa Elizabeta, hčerka Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge, ki jo je pokojni patriarh krstil. Ta venec so nosili štirje gardisti. V sprevodu sta bila tudi venca kraljevskih namestnikov dr. Stankoviča in dr. Peroviča, sv. sinoda, Sokola in številnih drugih društev in organizacij. Številna visoka naša in tuja odlikovanja je nosila na blazinah duhovščina. Tej je sledil oddelek vojašlva i godbo na čelu. Za častno četo so stopali pevski zbori s področja Belgrada, Zcmuna in Pan- gojc, ko da bi se za zvezo nc jvotcgovala prav posebno in bi jo sprejela lc, ako bi preje od Romunije dobila gotova jamstva. Katera jamstva? Prvič to, da Romunija ne Ivo z nikomur sklepala zvez, ki bi škodovale ali Franciji ali njenim zaveznicam — misleč pri tem Češkoslovaško — in drugič, da bo Romunija sprejelo razširitev obveznosti, ki jih ima v okviru Male zveze, od dosedanje obveznosti, ki velja samo za skupno in vzajemno obrambo meja vseli trcli zaveznic Male zveze napram Madžarski, na vse meje Romunijo, Jugoslavije in Češkoslovaške. Iz tega izhaja, da je francoska vlada sedaj pripravljena v Srednji Evropi nastojiiti z večjo odločnostjo in da je za jesen pripravila gotove predloge, o katerih bo morala nujno sklepati konfcrcnca Male zveze, ki se konec avgusta sestane v Sinaji v Romuniji. To je veliko novost, o kateri smo do seda i komaj slutili. Četrto razodetje pa je nenadeu sklep ro- ieva s svojimi zastavami, nato pa številna duhovščina, kateri so sledili škofje in nadškofje, ki so stopali tik pred samo krsto. Mrtvaški voz s krsto so vlekli četniki, kmetje in duhovščina, ki so ob krsti obenem tvorili tudi častni špalir. Takoj za krsto so stojiali ožji in daljši patriarhov! sorodniki, nato pa kraljevski namestnik dr. Stankovič g svojim spremstvom. Nato je sledilo odposlanstvo iz Plevlja, kjer se je rodil j>okojni patriarh, nato pa ruski invalidi, nosilci Karadjordjeve zvezde, četniki — med njimi je bilo mnogo oboroženih — močna skupina rezervnih častnikov, ki je imela vojaško godbo na čelu, nato pa Sokoli s sokolsko godbo. Tem organizacijam so sledile še vse ostale kulturne in narodno-obrambne organizacije, gasilci, poštarji, železničarji in drugi. Sprevod je zaključil eskadron konjenice in topništva. Na Terazijah Pogrebni sprevod se je prvič ustavil na Terazijah, kjer se je tamkaj poslovil belgrajski župan Vlada llič, ki je v svojem govoru j>oveličeval veliko zasluge pokojnika za Cerkev in 6rbstvo. Pred dvorom so iz sprevoda izstopili kraljevski namestnik dr. Stankovič in njegovo spremstvo. Tretjič se je sjirevod ustavil na Slavi ji, kjer je govoril predsednik Narodne odbrane Ilija Trifunovii-Bireanin, ki je imel na množico hujskajoč govor. Tjencin, 20. julija, b. V četrtek zarana so se pričele sovražnosti velikega obsega med japonskimi in kitajskimi četami pri Tjencinu. Ob 3 zjutraj je japonska vojska zasedla vzhodni kolodvor, kjer je naletela na odpor Kitajcev. Najprej se je slišal hud ogenj i: pušk in strojnic, nato so začeli grmeli ie topovi. O borbah okrog Peipinga se poroča, da s o Japonci zopet zavzeli Čengtav, ki je padel včeraj v roke Kitajcev. Kitajci ie vedno trdijo, da so popolnoma obkolili japonske čete, ki so včeraj prodrle v Tungčao, kajti kitajski bombniki so porušili vse mostove za hrbtom Japoncev. Sinoči je priilo do živahnih borb okrog Peipinga, ki so trajale vso noč. Tako Kitajci kakor Japonci se borijo z vso srditostjo, zaradi česar so izgube na obeh straneh zelo velike. Po ie nepotrjenih vesteh je general Sung, vrhovni poveljnik kitajskih, čet na severu, zapustil Peiping, upravo mesta pa je izročil svetu ljudi, ki so prijateljsko razpoloženi do Japoncev. Dopisnik »United Pressa« poroča, da se v Tjencinu vodijo hude borbe okrog vzhodnega in centralnega kolodvora. V Tjencinu sta bila mrtva en francoski in en italijanski kolonialni vojak, ki sta bila v kontrolni službi v lastnih koncesijah. Po jutranjih vesteh se je položaj Kitajcev okrog Peipinga znatno poslabšal, ker so Japonci podvojili pritisk na mesto. Župan mesta C ing in general Sunčejuan sta zapustila mesto ter odšla proti Poatingfuju. Tajnik generala Sunga je izjavil dopisniku United Pressar, da je Peiping v rokah ljudi, ki so prijateljsko razpoloženi do Japoncev. Razen v Peiping u in Tjencinu so ležje borbe tudi pri Politaju, kjer Kitajci čakajo, da zasedejo glavno cesto med, Tjencinom in Fengtajem. Japonci trdijo, da je japonsko topništvo odbilo kitajski najrnd. Čuje se, da je japonska vojna mornarica munskega vladarja, da svoje jiotovanjc jto inozemstvu zaključi in so vrne domov — mimo Nemčije, ki jo jc hotel prvotno tudi obiskati. Potemtakem so informacijo, ki jih jc dobil na zanadu, napravile nanj glolnik vtis, tako glo-boK, du hoče pred zasedanjem Male zveze nekatera vprašanja spraviti iih čisto. Kajti konfcrcnca Malo zveze bo sklepala nc samo o obnovi prijateljske zveze s Francijo, ki jc bolj zasebna stvar vsake posamezne zaveznice, marveč tudi o predlogu, ki ga jc Francija kolektivno predložila državam Male zveze, da sc jamstvo treh zavc/nic ru/širi na vse meje, torej tudi nn — Besarabijo, ki v tej zvezi dobiva čisto svojstveno tehtnost za bodočo usmeritev romunske zunanje politike. Potovanje romunskega vladarja jc bilo torej na svoj način plodonosno. Pomagalo je, da sc je prod Evropo v jasnejših obrisih razgrnila šahovnica vzhodne in srednjo Lvrope. kjer se v ostrih kotih križajo interesi velikih držav. Pokop Zadnjič se je sprevod ustavil pred svetosavsko cerkvijo ter se je od pokojnega poslovila predsednica ženskih društev Leposava Petkovič. Za njo so še govorili zastopnik romunske, bolgarske in albanske pravoslavne cerkve in zastojinik Plevljanov, nakar je duhovščina dvignila krsto in jo prenesla v cerkev. Duhovščina je v cerkvi opravila še kratko opravilo za umrle ter 60 krsto nato jioložili v grobnico. Miren razhod Množice jiogrebcev so se nato mirno razhajale, razen par destruktivnih elementov, ki so hoteli tudi to žalno svečanost izkoristiti v svoje temne namene, kar se jim pa ni posrečilo. Kmalu po pogrebu je bil fiovsod upostavljen zopet redni promet ter je jx) ulicah znova zavalovalo običajno bučno velemestno življenje in jo Belgrad zopet dobil svoj vsakodnevni izraz. * Sarajevo, 29. julija, m. Po žalnem opravilu za pokojnim jiatriarhom Varnavo je v mestu prišlo do incidenta, v katerem je sodeloval tudi narodni poslanec JNS Jovo Zagorac. že pričela delovati in je otvorila ogenj proti Kitajcem na položaju Tangfu. Izdajstvo kitajskega generala Šanghaj, 20. julija. AA. Havas: Dobro poučeni krogi vedo povedati, da so je poveljnik civilnega dela r Severni Kitajski general Cili-cujan priključil Japoncem in presekal progo Pei-ping-Sujucao. To mesto je 10 km severno od Peipinga. Zaradi tega izdajstva je morala 29. armada pod poveljstvom generala Sunčejuana začeli zapuščati Peiping. Ob 23.30 je ta armada odšla najbrž proti Paotingenii. Kitajska vlada se je sestala na izredno sejo danes dopoldne. Na seji so govorili o položaju, ki je nastal po odhodu generala Sunčejuana iz Peipinga. General Cangcekung je bil imenovan na mesto generala Sunčejuana za poveljnika v Peipingu. Tiencin, 29. julija. AA. Havas: Zjutraj ob dveh se je začelo streljanje med osrednjo in vzhodno postajo. Vse mesto, posebno pa mednarodni del, so zelo vznemirjeni. Takoj so začeli bobneti topovi in regljali strojnice. Dobro poučeni krogi pravijo, da so čete 38. kitajske divizije začele napad na obe jiostaji ob 3 zjutraj. Krožijo vesti, da so Kitajci zavzeli glavno postajo in da se bitka še nadaljuje okoli vzhodne postaje. Ob 4 zjutraj se je borba še razširila. Japonska letala krožijo nad mestom in iščejo sovražnika. Tiencin, 29. julija. AA. Havas: Zjutraj ob fi se je slišalo še zmeraj močno streljanje s severa in vzhoda. Kitajsko protiletalsko topništvo strelja na japonska letala, ki letajo nad mostom. Kitajske čete imajo v svojih rokah glavno in zahodno postajo. Japonske čete še drže vzhodno postajo, vendar pa so kitajske čete zavzele vse mostove na progi, ki vodi na to postajo. Dva kitajska generala padla V včerajinjih bojih pri Nanjuanu so imele kitajske čete nad 100 mrtvih. Med drugimi sta padla tudi generala Caotengjuan in Jungliku, poveljnik 132. divizije. Japonska poročila Japonci gospodarji Pekinga Tokio, 29. julija. A A. Havas: Uradno poročilo japonskega poveljstva v Tiencinu priznava, da so kitajske čete uspešno zaključile borbo pri Lang-fangu. Toda Kitajce so Japonci zapodili nazaj, ko so dobili ojačenja. Japonski tisk zanika vesti, ki so se razširile v Šanghaju, Peipingu in drugod o nekih kitajskih zmagah. Dvoje japonskih ru-šilcev je izkrcalo v Takuju močen oddelek čet. ki ima nalogo, da potisne nazaj kitajske čete. Prometne zveze med Tiencinom in Takujem so prekinjene. Ob 8.15 zjutraj je japonski rušilec že začel obstreljevati kitajsko jarke in ladje nn ustju reke llajho pri Takuju. Kakor znano, teče ta reka skozi Tiencin. Japonsko vojno ministrstvo priznava, da so japonske vojne ladje začele sodelovali z vojsko na suhem. Vojaške ojieracije v severni Kitajski se izvajajo po določenem načrtu. 38. kitajska divizija, ki se je po zasedbi Nanjuana vrnila v Peking, je skoraj popolnoma uničena. Agencija Domej poroča, da se v Tiencinu razvijajo hudi boji zlasti okoli postaje in za železniško progo, ki vodi proti Japonski. Potrjujejo se tudi vesti iz Pekinga, da so se ponoči umaknile trte 67. kitajske divizije in da Nadaljevanje na 7 strani Kitajci zapustili Peiping Krvave bitke pri Tjencinu in okrog Peipinga Krivci Dotinarjeve smrti pred sodiščem Nočna razprava Celje, 28. julija. Incident dr. Ogrizek — dr. Lipold Točno ob pol 9 zvečer se je razprava nadaljevala. Preden je predsednik odredil zasliševanje prič, se je oglasil zagovornik dr. Lipold iz Maribora, ki se je pritožil, češ da ga je ob 7, ko je bila obravnava prekinjena, dr. Ogrizek nahrulil, ker je govoril z obtoženci, ko je bil za to upravičen, ker je imel dovoljenje predsednika. Dr. Ogrizek je odgovoril, da je videl zagovornika dr. Lipolda, ki je govoril z gručo obtožencev o obravnavi. Dobro 6e zaveda, da ima zagovornik pravico govoriti s svojim varovancem, ako ima za to dovoljenje, nima pa pravice govoriti s celo skupino obtožencev. Interes dr. Ogrizka, zastopnika zasebnega udeleženca, je, da se protivi temu, da bi zagovornik govoril s celo skupino obtožencev. Šele poleni, ko ga je dr. Lipold glasno nahrulil radi te opombe in je nato tudi dr. Ogrizek glasno reagiral, je dr. Lipold pokazal dovoljenje. Predlogi dr. Lipolda Nato je dr. Lipold predlagal, da bi se zaslišala cela vrsta prič. V utemeljitev tega svojega predloga je pripovedoval, da je treba ugotoviti, kdo je demonstracije v Mariboru pripravil in kakšno ozadje imajo te demonstracije. Opozarja na številko »Slovenskega naroda« od 7. junija, kjer je bilo pisano, da je neki fantovski odeek napravil ekskurzijo po Štajerskem in da je bilo jasno, da je ta ekskurzija naperjena proti shodu in konferenci predsednika Živkoviča. Sam dr. Lipold je bil iz Ljubljane telefonično obveščen, da sta odšla iz Ljubljane dva avtobusa fantov v Maribor razgrajat proti Živko-viču. Dr. Lipold je takoj stopil k dr Trstenjaku, Šefu policije, ter ga prosil za zaščito. Sam je, ko je videl, da se zunaj na cestah zbirajo akademiki, ki so prišli iz Ljubljane, v štiristopih in korakajo proti »Orlu«, naprosil dr. Trstenjalia in dr. Kulstn, poveljnika policije, da posredujeta. V ta namen predlaga za priče dr. Trstenjaka, dr. K nista in tudi samega sebe. Dr. Lipold zali spomin pokojnega Dolinarja Dalje predlaga dr. Lipold celo vrsto prič, ki naj povedo, kaj so ljubljanski akademiki v Mariboru jedli n koliko so popili, nadalje bodo te priče povedale, da so vpili: r.Smrt Živkoviču!« itd. Dalje je predlagal nekaj prič, ki naj bi ugotovile, da jc bil rajui Dolinar najhujši razgrajač med vsemi. Na te besede vpade predsednik sodišča in pravi: »Gospod doktor, tukaj gre za mrtvega! N e d o v o 1 i m t a k i h izvajanj k Dr. Lipold: »Tudi jaz spoštujem spomin rajnega, vendar je treba ugotoviti, kdo je bil in kakšen je bil, in da je bil ta mladenič v Mariboru celo že aretiran, ker je na nekoga vrgel kamen, da pa je bil nato na neko posredovanje izpuščen.« Ta izvajanja dr. Lipolda so napravila na vse silno mučen vtis. Dvignil se je državni pravdnik dr. Rus, ki je predlagal, da se predlogi dr. Lipolda odklonijo, ker nikakor niso potrebni. Saj je vendar jasno, da so prišli akademiki iz Ljubljane v Maribor demonstrirat, jasno pa je tudi, da so bili napadeni takrat, ko so se mirno in nič hudega sluteč vozili proti domu. Za to tudi pri današnji obravnavi gre. Du-gina, ki je rajnega Dolinarja zabodel do smrti, je sani priznal, da 6e Dolinar ni prav nič branil in da mu ni prav nič hudega storil. Nato predsednik izjavlja, da bo o teh predlogih sklepal 6enat kasneje. Zasliševanje prič Nato je bila zaslišana prva priča, policijski agent Roju i k Slavko. Ta je povedal, da je bil z obtoženim Orožnom Milanom v Celju pred Celjskim domom, kjer je z njim govoril o 2ivkovičeveni shodu, ker se poznata še iz šole. Bil je takrat v službi. Da izvršuje 6lužbeno dolžnost, tega seveda Orožnu ni povedal. Pri tej priliki ga je vprašal, kako je bilo v Mariboru in Orožen je dejal, da je bilo v Mariboru čisto dobro. »Akademiki so uekaj demonstrirali, pa jih odbili. V Celje pa jih ne ho, ker bodo pri Konjicah napadeni in zadržani.« Na to izjavo priče Rojnika Slavka se dvigne obtoženi Orožen, ki pravi, da ni tako reKel, ampak da je rekel, da so v Mariboru demonstrirali, da so tudi v Konjicah skušali demonstrirati, pa jih je orož-nistvo v Konjicah zadržalo, da te^a niso mogli storiti. Nato priča Rojnik izjavlja, da o orožništvu in demonstracijah v Konjicah eploh ni bilo govora. Rekel je samo, da bodo v Konjicah napadeni in zadržani. Ko je priča Rojnik odhajal mimo poslušalcev, ga je poslanec Turk, ki je s senatorjem dr. Kramerjem še vedno sedel med poslušalci, nekaj zadrževal. Kaj sta iinela skupaj, tega navzočni niso slišali. Druga priča je bil policijski agent Gaber Jože iz Olja. Bil je zraven pri pogovoru, ko sta se Rojnik in Orožen menila o demonstracijah v Mariboru ter je dobro slišal, ko je Orožen Itojniku rekel: »V Celje jih pa ne b«, ker bodo v Konjicah napadeni in zadržani.« Dr. Kalan predlaga, naj 6e za pričo zasliši tudi šoter Franc Prmov, ki bo povedal, da ta pogovor ni bil tak. Iz izjave obeh prič pa je razvidno, da takrat šoferja še ni bilo zraven in eta se obe priči odstranili takrat, ko je šofer prišel. Zato je tudi državni pra\nik dr. Rus bil proti temu, da bi se ta priča zaslišala, ker ni potrebno. Naslednja priča je bil Albert Herie, absol-viran jurist v Mariboru. Ta je povedal, da je bil pred >OrlotiK še pred demonstracijo in še pred Zivkovičevim shodom in ves čas z Orožnom skupaj in z mariborskim urednikom »Slovenskega naroda« lieršakom ter neko gosjiodično in da so potem zunaj govorili z obtožencem Rejo. Pri tej priliki je nekdo izmed tistih, ki so bili tam okrog, rekel, da bi bilo dobro na državnem mostu avtobusu akade-demikov gume porezati, da pa to ni bil Orožen, ker je stal čisto zraven njega, ampak je bil to nekdo drugi zadaj, ker je glas prišel od daleč. Priča je smatral to kot dobro posrečeno šalo. Ta izjava pa jo v nasprotju z izjavo obtoženca Reje, ki je povedal v zagovoru, da mu je Orožen rekel, da bi bilo potrebno gume porezati. Na podlagi izjave te priče, je bil Reja zopet zaslišan in je izjavi), da je po njegovem mnenju pač Orožen to rekel, lajiko pa je bi! tudi kdo drugi. Nato je bil zaslišan Ivan Geršak, urednik »Slovenskega naroda« v Mariboru, ki je podrobno izpovedal kakor prejšnja priča. Bil je tudi ves čas z Orožnom skupaj. Orožen je na koncu zasliševanja te priče izjavil: »Rekel sem pač, da bi bilo dobro, ko bi na državnem mostu nastopili s kakim orodjem proti onim.« Jurist Planinšek Nato je bil zaslišan 23 letni jurist Planinše k Gvido, ki je opisal, kako so demonstrirali po Mariboru. Nato pa so se odpeljali in so v neki gostilni vedrili, ker jc zelo lilo. Takrat se jc pripeljal mimo tovorni avto, v katerem so se vozili današnji obtoženci proti Prihovi. Grozili 60, vendar ni bilo dejanskega spopada in nihče ni metal kamenja. Na vprašanje, kaj so v gostilni delali, je priča izjavila: »Pri naši mizi je sedelo pet ali šest fantov in smo vsi skupaj spili samo en liter belega vina in pojedli vsak košček klobase in kos kruha.'. Nato Popisuje, kako je bil izvršen napad na avtobus, ravi, da so se ustavili pod hribom že po napadu, ker so bili mnenja, da bi se bilo dobro ustaviti, da bi opozorili drugi avto, ki mu je grozila ista nevarnost. Sam je bil mnenja, da bi biio najbolje, da se peljejo naprej. Nekateri so poskakali ven, on pa je ostal v avtobusu. Šipe so bile vse razbite. Medtem so že prihiteli napadalci, ki so bili oboroženi z noži i»i gorjačami ter so tolkli po onih, ki so bili notri. Priča se je branil s kosom stola, ki ta je imel v avtobusu. Na vprašanje, če je bii Do-nar takrat v avtobusu, izjavi, da ga ni bilo. Ko je priča izstopil iz avtobusa, je kake tri korake od sebe zagledai nekega miajšega biedeija človeka, ki je zgrabil Dolinarja, ki je tam mirno stal, ga prijel za ovratnik, sunil proti jarku, nakar sta oba padla. Dolinar si je z obema rokama pokril obraz. Napadalec je pokleknil na njegov hrbet in nad njim zavihtel nož. Priča pa pravi, da niti od daleč ni mogel slutiti in si tudi ni mislil, da bi napadalec hotel s konico noža suniti, ampak je mislil, da ga bo zgolj z ročko tolkel. Dolinar je zakričal od bolečine in je pozneje vstal, priča pa se je, ker je bil brez vsakega orožja, umaknil v pšenico in ostal tam toliko ča6a, dokler napadalci niso odšli. Ko je vstal, jc našel tam svojega tovariša Planinca, ki jc nil ves krvav. Dolinarja pa ni bilo več tam in je mislil, da je odšel. Planinec je bil ves krvav in bi ee zgrudil, če ga ne bi podpiral. Nato je Planinca odpeljal do bližnje hiše, ga tam oddal na neki avtomobil, ki ga je peljal naprej v Konjice. Sam pa I pobegnili. jc tudi odšel v Konjice peš in se ni več vrnil k svojemu avtomobilu. Na vprašnje dr. Kalana: »Zakaj pa ste šli v Maribor?« je odgovorila priča: »V Maribor sem pač šel manifestirat.« Dr. Kalan: »Za koga ste pa šli manifestirat?« Priča: »Za dr. Korošca!« Dr. Kalan: »Kako za dr. Korošca, ko ga pa ni bilo v Mariboru?« Priča: »Ali mislite, da ne morem manifestirati za osebo, četudi je nt tam?« Dr. Kalan: »Zakaj pa ste metali kamenje na hotel »Orel« med demonstracijami?« Priča: »Jaz kamenja nisem metal, zakaj so ga drugi metali, jih pa vprašajte.« Akademik Žebot Sledilo je zasliševanje akademika 2 e b o t a Francka, ki je povedal, da se je pripravljal v Ljubljani za zadnji rigoroz. Življenja v akademskem domu 6e ni udeleževal. Nekega večera pa so v družbi govorili o Mariboru. »Ker sem Mariborčan, sem sklenil, da grem domov.« Priča je nato pripovedoval, kaj je delal v Mariboru in da je prišel pred hotel »Orel«, kjer so bile demonstracije. Manifestirali so tudi za slovensko univerzo. Pozneje se je zopet vrnil na dom, nekateri tovariši so se pa razšli. Noben tovariš-akademik ni metal kamenja. Manifestirali so tudi dr. Korošcu. Priča je nato obširno opisoval napad na klancu pri Prihovi. Napadalec je zavpil: »Fantje šturml« Obtoženec Reja je zanikal, da bi on to govoril. Priča pa je potrdila, da je objektivno prepričan, da je bil to Rcjin glas. Nekdo je tudi dejal, da nimajo samo revolverjev, marveč tudi bombe. Reja ugovarja. Bilo je tam med akademiki veliko razburjenje. Priča pravi, da ni izključeno, da ni kdo izmed akademikov izpulil kako fižolovko, da se je branil napada. Napadeni so tudi govorili o nožih, ki so jih imeli napadalci, Priča ve, da so ranjenega Planinca naložili na zasebni avto in ga odpeljali v bolnišnico. Ko je prišel drugi avto akademikov, so vsi napadalci takoj zbežali. Videl je, kako jc privozila črna limuzina, ki se jc potem pomikala ritensko. Medlo se spominja, da so nekoga zvezali. Odločno zanika, da bi hotel kdo Brajkoviča ubiti. Priča Z i m i č Zlato je skušal razbremeniti obtoženca Orožna, poudarjajoč, da je bil ves čas z njim skupaj. Priča Suh a dole Vinko, jurist iz Švice pri Dobrovi, je podrobno opisal zlasti dogodke na klancu pri Prihovi. Začeli so pokati streli. Šipe so za-žvenketale. »Mi nismo imeli nobenega orožja.« Akademiki se niso branili, pač pa so se umikali. Priča je videl, kako je bil Dolinar napaden. Dolinar je ležal na tleh in se z rokami branil napadalcev. Kdo je Planinca napadel, priča nc ve. Priča sam je bil ranjen nad levim očesom. Videl je, kako so Brajkoviča ujeli in zadržali. Njegovi tovariši so Drugi dan razprave Celje, 29. Julija. Snoči o polnoči prekinjena razprava se je davi ob 8.30 nadaljevala. Senatni predsednik dr. Fran Vidovič je najprej objavil sklep, da je sodišče odločilo, da se ugodi predlogu branilca dr. Lipolda glede zaslišnja dveh celjskih zdravnikov-izvedencev. Poklicana sta bila k razpravi pri-marij dr. Fran Steinfelser in dr. Bregant, da po-dasta svoje mnenje o vzrokih smrti zabodenega akademika Rudolfa Dolinarja. Ostali dr. Lipol-dovi predlogi za izvedbo nekaterih dopolnilnih dokazov so bili zavrnjeni. Branilec dr. Bele je nato predlagal, da pre-iščeta zdravnika-izvedenca tudi poškodbe odnosno hibe obtožencev Filipa Primca in Urbančiča. Senat je ta predlog upošteval. Oba obtoženca sta odšla v stransko sobo. kjer sta ju nato zdravnika preiskala. Med tem časom je sledilo iitanje protokola o sodni obdukciji trupla pokojnega Rudolfa Dolinarja. Obdukcija je bila izvršena na pokopališču v Prihovi v prisotnosti sodnika okrajnega sodišča in nekaterih prič. Protokol navaja med drugim: Moško truplo je krepke konstitueije in dobro ohranjeno. Iz desne nosnice in ustnic krvni iztok. Rana na hrbtu je ostra, dolga 3.5 cm, široka 2 cm, globoka 6.5 cm. Tako imenovana thimus žleza, ko je bil odprt prsni koš, jc nenavadno povečana. Desna in leva pljuča so zraščena z rebrno mreno Pljuča ne kažejo posebnih bolezni. Izvid navaja še druge podrobnosti, tudi vsebino želodca. Nova nevazna priča V dvorano je bila nato poklicana nova priča Maks Koren iz Maribora, ki je bil predlagan od strani Rejevega branilca. Ta je povedal, da pozna Rejo in da ga je kritičnega dne 8. junija videl še pred njegovim odhodom v Konjice. Desno roko je imel poškodovano. Roko mu je Reja pokazal in jo ni mogel dvigniti. Nasvetoval mu je gorke obkladke. Izpovedi v preiskavi zaslišanih prič Sledilo je nato čitanje izpovedi prič. ki so bile zaslišane v preiskavi, po večini prebivalcev iz Prolog iu Prihove, kakor Uidi orožnikov. Poveljnik orožniške postaje v Konjicah, narednik Anton Campa, rodom iz Ribnice na Dolenjskem je omenil, da je bila postaja pozneje obveščena, da pogrešajo akademika Rudolfa Dolinarja. Podnarednik Osmič je odšel drugo jutro na kraj napadu in je v družbi posestnice Marije Lesko-varjeve preiskal pšenlčno njivo, kjer je našel v razoru ležati Dolinarja mrtvega. I.einl je nn desni strani. Poveljnik je takoj odredil, dn se je truplo zastražilo in da ni imel nihče dostopa do prihoda sodne komisije. Državni cestar Jurij Boiič iz Prelog, ki ima svojo hišo kakih 100 korakov od km 107 v smeri proti Konjicam, je opisal dogodek napada na avtobus ljubljanskih akademikov. Kritični čas je bil doma. Slišal je, da vozi neki avto v smeri proti njegovemu domu. Ker ima naročilo, da zapiše vsak tovorni avto, je čakal nanj. Ni ga bilo. Slišal je velik vrišč. Sledil je drugi avto, ki se je ustavil. Opazil je tekanje ljudi in pretep, ki je trajal dobre četrt ure. Slišal je tudi nekaj strelov. 1'rivozil je še drugi avtobus. Nadaljeval je vožnjo proti Konjicam. Zapazil je pri gozdu tovorni avto rumene barve. Na kraju je opazil mlako krvi in razbite • šipe avtobusa. Nekaj dni pozneje je našel v gozdu nož in kamenje ter ludi več palic. Posestnik Fran 1'iiotek iz Vrhpolja je bil omenjenega dne v gozdu, pri katerem jc bil izvršen napad na avtobus. Do višiue gozda je najprej privozil tovorni avto z ljudmi ter se ustavil ob strani poti. Neki gospod je pristopil in imel na ljudi govor. Toliko je slišal, da so govorili o nekem avtobusu. Posestni kov a žena Julijana rirševa, ki stanuje vrh klanca, je opazila prvi avtobus akademikov. Tam je nastal velik hrup. Skupina ljudi je bila oborožena s palicami. Napadalci so tekli za tem avtobusom. Videla je tudi, da je neki črn avto vozil zadenski. V avtu je bil samo voznik. Do hiše so prinesli nekega poškodovanca, ki so ga močili z vodo. Rumeni tovorni avto je odpeljal napadalce proti Mariboru. Strah jo je bilo. Pri Pirševili stanujoči Josip 1'odkrajiek je videl, kako je do njih privozil avtobus z razbitimi šipami. Na črnem osebnem avtu so se držali ljudje. Reja je poprej potegnil revolver iz žepa in mu ga je tovariš pomagal basati. Obtoženec dr. Milan Oorišek je k vsaki izpovedi dajal svoja pojasnila. Marija Lrskovar, nn katere njivi so našli Dolinarja mrtvega, je izpovedala, da je bila kritičnega večera na obisku pri Angeli Božičevi. Na kraju napada je našla drobce šip. Bilo je veliko razburjenje med politiki avtobusa. Nekdo je dejal fantom: ?Kaj bo. če imajo oni orožje? Gotovo bo kdo mrtev! Slišala je več strelov. Mnogi so bili oboroženi s palicami. Ne ve, da bi bili oboroženi akademiki. Naslednje jutro je prišel orožnik in sin našla r,a njeni njivi med dvema razoroma moško truplo. Bila sem zelo prestrašena.': je končala Leskovarjeva. Nalo je bil dotatuo prečitan zapisnik poveljnika A. Campe, ki je med drugim poudaril: -Dolinar je v razorih ležal na desni strani. Desno roko je imel pod lelesoin. desno nogo skrčeno. Dolinar ni leial z usti na tleh.« Isto je izpovedal tudi orožnik Peter Osmič, ki je pregledal pše-nično polje. Dolinarju se je cedila iz nosa in ust kri. Ogledal si jd rano. Takoj je obvestil poveljnika. Sledovi so vodili le (jn do njiv?, nnznj fic. Nasprotujoča si mnenja zdravnikov Sodna izvedenca-zdravnika dr. Sleinfel»er in dr. Bregant sta podala najprej svoji skladni mnenji o poškodbah obloženih Filipa Primca in Urbančiča o telesnih hibah. Nato je sledil daljši ekspoze obeh izvedencev o vzrokih smrti odnosno o notranji konstitunji zabodenega Rudolfa Dolinarja. Mnenji sta bili bistveno nasprotni, odnosno •ta se križali. Primarlj dr. Steinfelser je vzel za podlago svojega mnenja zdravniško mnenje, ki so ga se- stavili konjiški zdravniki ob obdukciji. Nato je g. primarij pojasnjeval s strogo zdravniškega stališča važnost žleze Ihimus, ki opravlja važno funkcijo v razvijajočem se človeku. Po 15. letu se žleza in njena važnost za rast kosti, živčnega ustroja in fosforjeve preosnove zmanjša. Pri nekaterih ljudeh pa ostaue v svoji velikosti in se celo poveča. Medicinsko znanstveno se to imenuje persi-stentni thimus. Navadno je to stanje združeno t. žlezami linifttmi in se lako stanje pri človeku potem imenuje status thimico-limphaticus. Taki ljudje so zelo dovzetni za pretrese. To vpliva celo neugodno na funkcijo srca. Tako hibo je imel Dolinar. Kake manjše, ne smrtonosne poškodbe morejo pri takih ljudeh imeti za posledico cela smrt. O izkrcavitvi pri Dolinarju nn moremo govoriti. Enako ne o zadušitvi. Vzrok smrti je bila ohromelost srca,- povzročena zaradi poikod.be, čeprav poškodba sama na sebi ni bila smrtonosna, jc vendarle smrt v vzročni zvezi s to poškodbo. Na vprašanje dr. Kalana, ali je morda razburjenje pri Dolinarju, ki je imel opisauo stanje, povzročilo mogoče smrt, je g. primarij odvrnil: »Tudi razburjenje pri takih ljudeh vpliva.* Nadalje je poudaril: »Verjetno je, da sta poškodba kot taka in izguba krvi tele privedli do tega, da je srce v svoji funkciji omahnilo.« Za g. primarijem je podal svoje mnenje v daljšem ekspozeju tudi zdravnik dr. Bregant. V začetku je omenil, da rana kot taka ni bila smrtna. Iz konstitueije pokojnikove je razvidno, da je 6mrl nastopila zaradi tako zvanega »statusa thimico — lim-phaticusa«. Najbrž je takoj umrl. Poudarjam, da je moral Dolinar umreti kmalu, če že ne takoj po poškodbi. Drž. tožilec dr. Rus je izvedencu predočil vsebino obduketjskega protokola in ga vprašal, v kakšni zvezi je nastopila smrt. To je drugačna izjava kot izjava g. primarija, ki je rekel, da je bila rana v zvezi z Dolinarjevo boleznijo smrtonosna. Dr. Bregant je pripomnil, da je bila to srčna smrt. Dr. Ogrizek je nato naglašal, da so te izjave v nasprotju z izjavami konjiških izvedencev, da je smrt nastopila bolj zaradi zadušenja, kakor pa zaradi izkrvavitve ter da je smrt znatno pospešila Dolinarjeva konstitucija. Primarij dr. Steinfelser je naglašal, da Dolinar ni niti izkrvavel, niti se zadušil. Dr. Ogrizek: »Med poškodbo in smrtjo je vendarle vzročna zveza!« Dr. Steinfelser: »Vztrajam pri tem, kar sem rekel, V svetovni vojni so ranjenci s prebodenimi in prestreljenimi pljuči marširali še po 15 km daleč, če niso imeli te bolezni.« Ciianje izpovedi prič se nadaljuje Nato so se brale dalje v prvi vrsti izjave prič domačinov iz Prelog, ki so bile priče spopadov na prihovskem klancu. Nato je bilo prebranih mnogo izpovedi udeleženih akademikov, kateri so bili zaslišani v preiskavi, pa se obravnave niso mogli udeležiti. Nadalje je bila prebrana izjava ravnatelja dr. Lajevica iz Ljubljane, ki sc je udeležil 2iv-kovičeve turneje ter je v svojem avtomobilu vozil nekatere senatorje. Dr. Lajcvic je v Slov. Bistrici počakal na tovorni avtomobil, v katerem se je vozila Rejeva družba proti prihovskemu klancu. Nadalje je bila prebrana izpoved šoferja Pezdlčeka, ki je vozil rumeni avtomobil, v katerem se je vo" zil Reja s svojo družbo. V Pezdičekovi družbi jc bil tudi Klug, ki pa je pobegnil. Klug je šoferju dajal navodila, kje naj se ustavi in kje naj avto skrije. Pezdiček je pri preiskavi tudi izpovedal, da je od konjiške strani privozil v svojem črnem avtomobilu obtoženi dr. Milan Gorišek, kateri pa svojega avtomobila ni pustil zraven njegovega. Pezdiček pravi, da ves čas ni videl, da bi bil Goriškov avtomobil stal tam blizu. Ta izjava je v popolnem nasprotju z zagovorom obtoženega Milan^, Goriška, kateri trdi, da je svoj avtomobil, ko .je privozil do rumenega avtomobila, pustil zraven, zaprl avtomobil in ključ izročil Pezdičku. Ko se je prebrala ta Pezdičkova izpoved, je obtoženi Milan gorišek vstal in rekel: »Sedaj pa razumem, zakaj, j$?spo4ar v tega Pezdička nima zaupanja. Čisto gotovo mora biti ta Pezdiček duševno manj vreden, ker se niti ne spomni, da sem mu dal shranit ključ od svojega avtomobila, ki je stal zraven njegovega.« Nove zdravniške izjave Ob 11. jc predsednik odredil petminulni odmor, ki je pa trajal 25 minut. Nato je bilo prebranih še nekaj izpovedi prič, nakar je predsednik izjavil: »Na zahtevo nekaterih gospodov bom ie enkrat zaslišal gospode zdravniške izvedence o tem, ali je bila Dolinarjeva poškodba sama na sebi smrtno nevarna ali ne,« Dr. Steinfelser, ki je bil med tem telefonično poklican in je že prišel v dvorano, je izjavil na predsednikovo vprašanje takole: »Dolinarjeva poškodba je bila sama na sebi težkega značaja in predstavlja z ranjenimi deli v prsnem kolu in pljučih nevarno poškodbo. Prizadeta je bila z močnim sunkom in z dolgim ostrim in koničastim orodjem, n. pr. s takim nožem, kakršnega mi je sedajle pokazal gospod predsednik. Take poškodbe se navadno izcelijo v treh do štirih tednih, če ne nastopijo kake komplikacije, ki so pa pri poškodbah te vrste običajne. Te komplikacije so vnetje porebrne mrene ali pa absces na pljučih. Taka obolenja pa zahtevajo dolgotrajno zdravljenje. Taka poškodba je torej sama na sebi težka, lahko pa postane smrtno nevarna in smrtonosna, če nastopijo opisane komplikacije. Med tem je prišel v dvorano drugi zdravniški izvedenec dr. Bregant, ki je na predsednikovo vprašanje izjavil: »Poškodba z nožem je že sama na sebi težka telesna poškodba, ni pa smrtno nevarna. Vendar jo lahko smatramo za smrtno nevarno, ne pa smrtonosno. Smrtno nevarna je postala z ozirom na komplikacije, ki navadno nastanejo. Prav za prav bi lahko rekli, da so le posledice take poškodbe smrtno nevarne. Poškodba sama na sebi pa ozdravi v kakih treh tednih. Formalnosti in konec dokazovanja Ob 12.10 je predsednik začel prebirati formalne spise o obtožencih. Med drugim je prebral tudi Duginovo izjavo pred preiskovalnim sodnikom, v kateri je Dugina natančno popisal, kako je zabodel Dolinarja, vse lepo priznal in obžaloval. Nato mu je rekel predsednik: »Zakaj se pa tukaj delate nevednega.« Dugina vstane in izjavi: »G. predsednik, priznavam svoje dejanje, da sem ga zabodel in obžalujem svoje dejanje,« Predsednik pravi, da je to lepo naredil. Iz osebnih listov izvemo, da je bil Reja štirikrat predkaznovan, med drugim enkrat na 3 mesece ječe. Obdolženi Reja, ki se spočetka ne spominja te kazni, nazadnje prizna, da je res tako. Pri obtožencu Siliču predsednik ugotavlja, da ni rojstnih podatkov. 2upni urad Bilja sporoča, da Siliča ni v tamkajšnjih krstnih knjigah. Obtoženi Silič pa za gotovo trdi, da je bil res rojen, in sicer 1884 v Biljah pri Gorici, nakar predsednik ugotovi, da so njegovo rojstvo iskali v župniji Bilja v Ba-ranji. Obtoženi Beigott je po izjavi občine Ruše bil žc obsojen na 3 mesece ječe. Beigott trdi, da to ni re«. Zagovorniki so mnenja, da je morda to pomota, ker je v Rušah mnogo Beigottov. Obtoženi Paravan iz Anhovega pri Gorici j« bil že dvakrat obsojen, med drugim enkrat na 9 mesecev zaradi posilstva, pa jc bil pomiloščen. Pa- Anglija — Italija Možnost sporazuma glede Španije r Rim, 29. jul. AA. Havas: Včerajšnji razgovor med predsednikom angleške vlade Chamberlai-noni in italijanskim veleposlanikom grofom Gran-dijem v Londonu, se je sukal okrog italijansko-angleških odnošajev. Dosedanja napetost med obema državama naj bi se odstranila po temle vrstnem redu: Najprej naj bi obnovili gosposki sporazum in zbližali nazore obeh vlad o bodočnosti Španije. Na ta način bi pripravili rešitev španskega vprašanja, ki bi jo mogli sprejeti vsi, ker ne bi izključevala koristi nobene dežele in nobene skupine držav. Obnovljeni gosposki sporazum, o čemur sta včeraj govorila Chamberlain in Grandi naj odstrani skupne ovire glede spoštovanja statusa quo v zapadnem delu Sredozemskega morja. Obenem naj bi ta pogodba razpršila francoske skrbi glede njenih prometnih zvez s severno Afriko. Zbližan je nazorov o bodočnosti Španije pa prinaša nove možnosti. Ko so začeli po zavzetju Bilbaa v Veliki Britaniji govoriti o generalu Francu realistično in nameravali zaščititi angleške finančne koristi v Španiji, so to izpremembo angleških naziranj sprejeli v Rimu brez posebnih simpatij. Februarja meseca je angleško trgovinsko odposlanstvo zahtevalo v Salamanci od generala Franca varstvo za angleške koristi v Hu-esci. Vodja španskih nacionalistov je tedaj to zahtevo odklonil, kar so v Rimu pozdravili. Po zavzetju Bilbaa se je angleški vpliv zopet uveljavil. V Italiji so se začeii razburjati. Domnevali so, da skuša Velika Britanija doseči pri generalu Francu ne le varstvo svojih gospodarskih koristi, temveč pridobiti generala tudi za to, da bi odpovedal služIjo italijanskih prostovoljcev proti diplomatskemu in finančnemu pokroviteljstvu. ki bi mu ga podelila Velika Britanija. Nacionalno Španijo, je tedaj pisalo glasilo Roberta Farinaccija »Regime Fascista« (Farinacci je član velikega fašističnega sveta), ni mogoče prodati za skledo leče. Načel in idealov, ki so preši-ntali italijansko vlado in druge narode ko so brez oklevanja žrtvovale kri svojih najboljših sinov, ni mogoče kar tako pozabiti. Članek je izšel julija meseca. Dogodki so se nato naglo razvijali. Ne da bi hoteli nasprotovati proti temu, kar so nekoč imenovali finančno pokroviteljstvo Velike Britanije v Španiji, motrijo sedaj v Italiji z mnogo večjo simpatijo delo, ki ga hoče Velika Britanija razviti v Španiji. Enako so sc spremenili tudi nazori Italije, o bodoč ureditvi Španije. Spočetka so smatrali v Italiji gibanje generala Franca za politično smer, ki se bo razvijala v fašističnem smislu. S posebnimi simpatijami so Italijani obdajali falangiste. Prav nič se niso pa ogrevali za obnovo monarhije. Ve- Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo jasno z lokalnimi padavinami. Dunajska vremenska napoved: oblačno in zmerno toplo vreme. Zemunska vremenska napoved: Deloma oblačno vreme, z nevihtami in deloma s plohami ponekod. Toplota se bo nekoliko dvignila. liko Britanijo so celo obtoževali, da bi pozdravila vrnitev, če že ne Alfonza XIII., pa vsaj kakega člana njegove kraljevske rodbine. Obnovljena monarhija bi bila zanesljivo orodje angleškega vpliva. Odtlej je misel morebitne obnove v Rimu precej napredovala. V Italiji so ponatisnili izjave generala Franca v korist asturijskega princa don Juana. Krožili so celo glasovi, da je general Franco pozdravil tega princa v dogovoru z Rimom. Tudi v tej bistveni točki 6e je italijansko stališče približalo stališču Velike Britanije. Inozemski glasovi o konkordatu »Prager Tagblatt« prinaša o konkordatskem vprašanju članek, o katerem pravi med drugim: »Dosedanja uprava kotolicizma v Jugoslaviji je bila urejena po nič manj kakor štirih konkordatih, od katerih je bil najstarejši, ki velja za dežele, katere so bile nekoč pod Habsburgom, sklenjen že pred več kot osemdesetimi leti. Vrh tega so mirovne pogodbe potegnile meje tako, da sedem katoliških škofij pripada inozemskim nadškofom. Zato je razumljivo, da je kralj Aleksander, kateremu je jugoslovansko ljudstvo po njegovi smrti po pravici nadelo ime zedinitelja, želel te razmere urediti po konkordatu s sv. stolico, kar hi imelo tudi za posledico, da bi se izboljšali odnošaji med pravoslavnim Belgradom in katoliškim Zagrebom. Nasprotniki konkordata poudarjajo, da konkordat katoliški cerkvi daje več pravic, nego jih uživa orto-doksna cerkev. Toda za to frazo se najbrž skriva osnovno nasprolstvo tistih nacionalistov, ki vidijo v Jugoslaviji samo povečano Srbijo in ki nočejo dopustiti, da bi pravoslavna cerkev, ki je od turških časov naravnost identična s srbstvom, izgubila kaj na svoji moči. Deloma se tudi boje, da ne bi se po uveljavljenju konkordata okrepil italijanski vpliv v Jugoslaviji. To pa je neupravičeno identificiranje Kvirinala z Vatikanom, zakaj če sta si ta dva prostorno blizu, pa jih zato ne smemo politično indentificirati.« Treba je pripomniti, da je »Prager Tagblatt« svobodomiselno glasilo. »Echo de Pariš« je v svoji številki od 25. julija priobčil članek o jugoslovanskem konkordatu. Ugledni pariški list podčrtuje, da je skupščina sprejela konkordat z znatno večino. Vladna večina je pokazala velik pogum in disciplino ter se ni dala ustrašiti niti od ulice niti od intrig opozicije, dr. Stojadinovič pa je ponovno dokazal svojo odločnost in svoj veliki državniški talent. Vedel je, da je bila Jugoslavija angažirana s svojim podpisom pod mednarodni dogovor in da je bila na kocki njena čast. Potem ko je dal pravoslavni cerkvi ustavo in uredil odnošaje z muslimansko vero, je dal izglasovati konkordat zato, da bi katoliška cerkev uživala popolno enakost z ostalimi verami v kraljevini. Tudi skupščinska večina je spoznala vso važnost tega zakona oziroma dogovora, ki pomeni lojalno sodelovanje Cerkve z jugoslovansko državo, in se je odločno postavila proti ulici, s katero so hoteii gotovi krogi izvajati na viado pritisk Toda dr. Stojadinovič je tako moder državnik, da se noče prenagliti. On jc dal šefom pravoslavne cerkve možnost, da revidirajo svoje stališče ter postavijo interes naroda in državljanskega miru nad druge interese. Pravoslavna višja hierarhija bo nudila dokaz svojega patriotizma, ako ji bo uspelo, da se osvobodi škodljivih vplivov gotovih krogov, za katerimi se skrivajo interesi politične opozicije. —o— V Belgrad sta prišla počastit truplo pokojnega patriarha Varnave tudi delegacija bolgarske pravoslavne cerkve, in sicer zagorski metropolit Pavel, ki je s pokojnim patriarhom študiral v Rusiji, vračanski metropolit Paizij in tajnik sv, sinoda škof Ciril. Sožalne brzojavke so poslali med drugimi tudi: minister notranjih zadev dr. Korošec, zagrebški nadškof dr. Bauer, barski nadškof Dobrečič, bel-grajski nadškof dr. Ujčič kakor tudi predstavniki muslimanske in judovske konfesije. ' s llC- Zakaj hodimo na Slomškov grob J. Hodan, podpreds. Češke Lige Akademske v Pragi: To je že drugič, ko prihajam k vam v Slovenijo, ki mi je zelo prirasla k srcu. Ob lanskem bivanju, ko sem bil izinenjanec »Slaviae Catholi-caec pri Slovenski Dijaški Zvezi, sem preživel v zadnjih dneh tega bivanja lepe trenutke. Bilo je to v Mariboru proti koncu meseca junija, kjer sem bil priča velike proslave — tam je ves narod zbran, prosil Boga za svojega prvega svetnika. — Ti trenutki so napravili na me velik vtis. Zaupljiva prošnja naroda je vzbudila v meni zavest pripadnosti k narodu, ki ima že celo vrsto svetnikov, priprošnjikov v nebesih. Tedaj sem bil zelo ponosen na vso svetnike svojega naroda, obenem pa je vroča prošnja tam zbranega ljudstva vzbudila v meni željo, pomagati z molitvijo dragim bratom Slovencem. Odšel sem v svojo domovino — trajni vtisi so mi ostali v duši. Vso lelo je minilo v znamenju plodnega društvenega dela, ki je imelo predvsem namen zbližati naše slovanske brate. In danes, ko stoji tu pri Slomškovem grobu naša delegacija, da bi počastila tega služabnika božjega, h kateremu se obračajo prošnje njegovega naroda, dela to gotovo iz polnega srca, ne samo v imenu češkoslovaških akademikov, temveč v imenu vsega naroda, ki je izraz svojega spoštovanja in gorečih želja, da bi Slovenci dobili svojega prvega svetnika, izrazil na slovesnem večeru v Pragi, s katerega vam prinašam spontano sprejet manifest in ga izročam v roko prevzv. škofa lavantinskega g. dr. Tomažiča: Prečastitemu škofijskemu ordinariatu lavan-tinskemu, Marilior, Jugoslavija: Češki katoliški akademiki, združeni v društvu Ceskž Liga Aka-demicka, skupno z vsemi udeleženci na današnjem slovesnem večeru, na katerem proslavljajo velikega moža Antona Martina Slomška, se slovesno priključujejo k veliki vrsti podpisov vseh Vaših katoličanov, v iskreni želji, da bi služabnik božji Ant. Mart. Slomšek bii proglašen za blaženega. Obenem pa se zavežejo, da bodo molili v ta namen (sledijo |K>dpisi). To je sporočilo našega naroda Vam, dragi Slovenci! Tako sodelovanje nas mora vse katoliško Slovane vezati v eno veliko Slavio Catholico. Ta varen temelj čistega katolicizma, očiščen vseh političnih primesi, mora biti predvsem vez, ki nas Slovane veže v skupnost. To je vez, ki mora biti poleg sorodne krvi in jezika najmočnejša. Tu na grobu vašega velikega narodnega bu-ditelja, čuvarja jezika, služabnika božjega, si n Hiramo obljubiti veliko čisto ljubezen, ki jo je učil naš Odrešenik, in ki jo moramo izkazovati svojemu bližnjemu. Mi vam obljubljamo z naše strani popolno vdanost in prosimo, da bi tudi v vaših vrstah zrastla čista ljubezen do nas, ker si bomo v vseh primerih zgodovine mi Slovani vedno najbližji. To skupno ljubezen naj blagoslovi Bog iu vaš veliki priprošnjik Anton Martin Slomšek skupaj z našimi svetniki naj jo ohranijo in ne dopustijo, da bi bile njeno vezi kdaj pretrgane. Orožnik utonil na Bledu Včeraj popoldne okrog 4. je Blejsko jezero spet zahtevalo svojo žrtev. Orožnik Franc Jugoveta, ki je bil tu dodeljen čez poletje, se je šel kopat v Grajsko kopel s svojimi tovariši. Bil jc edini, ki je znal plavati. Skočil je v vodo, plaval nekaj časa, nato pa naenkrat izginil pod površjem kakih 15 metrov od obale. Njegovi tovariši so videli, kako je izginil, vendar se v začetku niso mogli znajti. Od njih ni znil nihče plavati, da bi potapljajočemu priskočil na pomoč. Zato so poklicali druge, ki so šli iskat orožnika, pa ga niso našli. Najbrže ga je zadela srčna kap. Truplo so pričeli takoj iskati s posebnimi pripravami, toda doslej ga niso našli. Dane« okrog 12. je prispela na Bled čez Vint-gar skupina višjih italijanskih železničarjev in carinikov, da si ogledajo Bled. Vodil jih je g. Parma iz Ljubhane in pa ravnatelj zdraviliške komisije g. Letiš. Kosilo so imeli v Park hotelu. Popoldne so se vozili po jezeru in na otok. Okrog b. so se odpeljali spet nazaj v Italijo. ravan trdi, da je bil po nedolžnem obsojen. Predsednik: »Ampak obsojeni ste vendar bili.« Nato sta zastopnika zasebnih udeležencev dr. Ogrizek za Dolinarjevega očeta in dr. Macarol za akademika Planinca predložila račune in odškodninske zahteve. Obtoženci in zagovorniki izjavijo, da tega ne priznajo. Nato razglasi predsednik, da je sodišče odklonilo vse včerajšnje predloge zagovornikov, ker so nepotrebni. Dr. Ogrizek predlaga: »Ker večina obtožencev trdi, da je zapisnik preiskovalnega sodnika o njihovih izpovedbah drugačen, kakor pa so v resnici izpovedovali ter se sedaj drugače zagovarjajo, predlaga, ako bi sodišče morda bolj verjelo sedanjim izjavam obtožencev kakor pa zapisniku preiskoval- nega sodnika, naj s« za vse tiste obtožence še enkrat zasliši preiskovalni sodnik dr. Detiček.« Na ta predlog vpraša predsednik po vrsti obtožence, ali soglašajo z zapisnikom preiskovalnega sodnika, nakar vsi izjavljajo, da je zapisnik pravilno sestavljen in njihova tedanja izjava pravilna. Edino le Kodrič odklanja zapisnik m pa Brajkovič, ki trdi, da ni on govoril, da bi bil Reja poveljnik skupine napadalcev, kakor je rečeno v zapisniku. Sprožen je bil š« iz vTst zagovornikov predlog, naj se dobavi številka »Slovenca« od 9. junija, kjer je bilo poročano, da je bil Živkovičev avtomobil na Tržaški cesti v Mariboru napaden, kar pa ni bilo res. Sodišče je predlog zavrnilo. Ker drugih predlogov ni bilo, predsednik ob 1.15 razglasi, da je do-kazilno postopanje končano in da se obravnava nadaljuje ob 4. popoldne. Popoldanska razprava Govor držav, tožilca Predsednik senata okrožnega sodišča dr. Vi-dovič je otvoril točno ob 16 razpravo. Nato je govoril dr. Ivan Rus, državni' tožilec. Njegovim izvajanjem je občinstvo sledilo z največjo napetostjo. Državni tožilec je poudarjal, da ima dolžnost zastopati obtožbo in da je obtožnica za vse enako sestavljena. Razprava je tudi |>okazala, da krivda obtožencev ni v celoti takšna. Vsi obtoženci od prvega do dvajsetega so najprej krivi zločina napram drugim osebam. Obtoženec Reja trdi, da v Mariboru še ni mislil na komplot in ga ni organiziral. S tem vprašanjem se ne bomo bavili. Potek nadaljnjih dogodkov dokazuje, da je bil komplot organiziran v Prelogah, ko je bil tam neki gospod z naročilom, naj napadejo akademike. Nato je državni tožilec analiziral dva dni trajajočo razpravo. Obtoženci so dalje krivi zločina zoper varnost javnega prometa in zločina umora. Državni tožilec se je sprva postavil na stališče, da so vsi odgovorni vsak zase in vsi za enega. Poudarjal je glede vzroka Dolinarjeve smrti, da je nastopila zaradi ohromenja srca, ki je pa bila povzročena zaradi poškodbe. Glede Goriškove skupine je državni tožilec navajal, da niso vsi odgovorni za navedene zločine, ker se nekateri niso udeležili tepeža. Tako odpade zločiu po § 205. za obtoženega Beigotta in za Neuwirtha. Težja je vloga Milana Orožna. Glede njega je državni tožilec zavzel milejše stališče. Glede Dugine je državni tožilec vzkliknil: »Dajte zadoščenje žrtvi nesrečnega Rudolfa Dolinarja! Kot človek sočustvujem s starši. Oba, jaz in Dolinar sva sinova siromašnih staršev z dežele!« Navajal je nato vse Obiščite VI. maribor-l-jn^ ski teden! K^sS^SR Od 31. jnlija do 8. avgusta 1937. (50% popusta na železnicah in ^J^p parobrodih od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna xevija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zele-mp romantično Pohorje, vinorodne Slovenske go-Trte, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijol okolnosti glede Dolinarja: »Tepemo se s praznimi programi. Ta proces naj bo resno svarilo vsakemu, da se take stvari ne bodo več dogajale.« Na zadevno predsednikovo vprašanje je državni tožilec spremenil obtožbo pri nekaterih obtožencih. Njegov govor je trajal dobro uro. Zagovorniki Dr. Mikulelii iz Maribora kot branilec obtoženega Slavka Reje je v splošnem zavzel stališče napram obtožbi za vse obtožence. »Reja je mož temperamenta in zelo agilen za stranko. Reja ni poznal vseh članov, ki so bili v Prihovi. Kot kolovodja bi moral vsakega poznati, kot poveljnik v vojni pozna vsakega vojaka.? Pravi, da so bili trije srbski gospodje, ki so dali pobudo in najeli tovorni avto. Ti neznanci so povzročili ves komplot. Reja je prevzel vodstvo le kot najstarejši človek. Spontano vodstvo je prevzel zato, da bi preprečil nesrečo. V glavnem je branilec predlagal za ostale obtožence oprostilno sodbo, abotno je trdil, da so ljubljanski akademiki vsega krivi, Reja pa je popolnoma nedolžen. Reja je v njegovih očeh političen zločinec in zato prosi zanj milo kazen. Branilec dr. M. Kraiovec je zagovarjal Du-gino, ki je zabodel Dolinarja. Zavzel je stališče, da se Dugina ne more obsoditi kot morilec, temveč samo zaradi navedenih prestopkov tepeža. Prosi za milostno sodbo. Dr. Krašovec je protestiral proti računu za pogrebne stroške, ki je bil na dopoldanski seji predložen. Nato je predlagal, da se spisi o pravomočni sodbi odstopijo državnemu tožilstvu v Mariboru zaradi kazenskega preganjanja, ki naj se uvede proti podžupanu Franu Zebotu in tovarišem. Nato so govorili branilci obtožencev, ki so se v svojih zagovorih spustih na politično polje. Za njimi se je dvignil zastopnik zasebnih udeležencev dr. Ogrizek, ki je v svojem govoru dejal, da je veliko napako storil državni pravdnik, ki je že v obtožnici govoril o stvareh, ki jih preiskava ni dognala. Zaradi tega so vsi branilci zašli tudi na politično polje ter zašli tako daleč, da so nedolžne ljudi, ki so bili z nožem in kamenjem iz zasede napadeni, napravili odgovorne za zločinsko dejanje. Branilci so se sklicevali na državno svobodo in na demokracijo. Prav, toda naj se sklicujejo na svobodo in demokracijo tudi takrat, kadar jim oboje ni v prilog. Pravdoreh danes opoldne Razprava je bila končana ob 12.20. Razsodba bo razglašena jutri v petek ob pol 12. Knez-namestnik in kneginja med opelom v pravoslavni cerkvi. Knez Pavle in kneginja Olga pri opelu za patriarhom Varnavo v Ljubljani Ljubljana, 29. julija. Danes dopoldne je bilo v pravoslavni cerkvi v Trubarjevem parku cerkveno opravilo za pokojnim poglavarjem pravoslavne cerkve |iatriarhom Varnavo. Cerkev je bila dra|iirana v črno, pred dvema slikama pokojnika pa je bilo položeno cvetje in so gorele sveče. Ko se je zvedelo, da pride k ljubljanskemu bogoslužju tudi Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, se je občinstvo zbralo v močen šjialir ob Blei-weisovi cesti in v Trubarjevem parku, pravoslavna cerkvena občina pa je napolnila cerkev. Kmalu po 11 je prišel z avtomobilom z Brda knez namestnik Pavle s svojo soprogo kneginjo Olgo ter njeno materjo kneginjo Heleno. Kneza in kneginji je spremljal kraljevi adjutant general Dekaneva, pred cerkvijo pa jih je sprejel kraljevi adjutant polkovnik Vlado Petkovič. Nato so pozdravili Visočan-stva: gg. ban dr. Marko Natlačen, general Poj>adič in general Dodič ter drugi odličniki. Takoj po prihodu kneza namestnika se je pričelo cerkveno bogoslužje v cerkvi. V cerkvi je bil zbran tudi polnoštevilni zbor tukajšnjih častnikov ter drugi predstavniki, kakor zastopnik mestne občine podžujian dr. Ravnihar. zastopnik univerze rektor dr. Samec, vsi tukajšnji zastopniki tujih držav ter zastopniki raznih organizacij. Ob oltarju so se knez Pavle, kneginja Olga in kneginja Helena postavili na častno mesto ter s prižganimi svečami, enako kakor skoraj vsi udeleženci, prisostvovali bogoslužju za patriarha Varnava. Cerkvene obrede je opravil prota Kokič iz Zagreba, ki nadomešča tukajšnjega pravoslavnega proto, bolnega Budimira Gjorgjeviča. Po cerkvenih molitvah je imel prota Kokič nagovor o veličini patriarha Varnave in njegovih zaslugah za pravoslavno cerkev. Po nagovoru prote Kokiča je občinstvo vzkliknilo v čast pokojnemu patriarhu tri- krat »Slava!« Okoli tričetrt na 12 jc bilo cerkveno bogoslužje v pravoslavni cerkvi zaključeno ter se je knez Pavle z obema kneginjama ter spremstvom vrnil z avtomobilom na Brdo. Prihod kneza-namestnika Pavla, kneginje Olge in kneginje Helene v pravoslavno rerkev. Drobne Koledar Petek. 30. julija: Abdon in Senen, mučenca; Julita, mučenka. Zadnji krajec ob 19.47. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrl gospod Andrej Volčič, sluga Pokojninskega zavoda za nameščence. Pogreb bo v soboto ob >»5 popoldne. Naj mu 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Poročil se je g. dr. Igo Šilar, odvetnik v Kranju, z gdč. Anico M a h u 1 j a. Obilo sreče in blagoslova božjega. = Nov drža« ni svetnik. Z ukazom kraljevskega namestništva je bil na predlog predsednika ministrskega sveta imenovan za državnega svetnika v 11/2. g. dr. Rudolf S t e i n m e t z So r od o ls k i, načelnik ministrstva trgovine in industrije v p. Veliki popusti na poletni « •• zaključni prodaji od 20. julija do 14. avgusta A. Žlender Manujaktura LJUBLJANA Mestni trg 22 Roparji okrog Vrhnike Ljubljana, '20. julija. Vrhniko in okolico nadleguje zadnje dni zelo nevarna vlomilska in roparska tolpa. Nekateri domnevajo, da kradejo in ropajo znani zlikovci, kakor Brdečko, Rakovec, Anžur in drugi in res je, da se približni opis teh oseb skoro ujema z roparji. Na drugi strani pa nekatere orožniške postaje domnevajo, da so vse te predrzne tatvine zakrivili člani neke ciganske družbe, ki je zlasti innogo hudega zakrivila na Dolenjskem. Resnica pa je zaenkrat ta, da pred številnimi roparskimi tolpami na deželi sedaj ni varna ne cerkvena lastnina. ne trgovine ln niso varne družine. O vlomih pri trgovcih Mavri ju in Jernejčiču na Vrhniki smo že poročali. Kmalu nato pa je opazil trgovec Mirko Verlič, da sta mu dva neznanca odpeljala šest metrov dolg in okoli 3000 din vreden čoln po Ljubljanici. Verlič je odhitel za njima z motornim kolesom ter ju dohitel pri Pod-peči. Zahteval je od njiju, naj takoj odideta proti Podpeči. Naperil je na nju revolver, da bi ju lažje ustrahoval, toda zločinca sta kar nenadno tudi iinela revolverje v rokah, tako da se je moral Verlič umakniti. Obvestil je sicer orožnike in pa prebivalstvo o potepajočih se zločincih. Zločinca sta na begu odvrgla dva nahrbtnika, polna blaga, za katero so oblasti že ugotovile, da je bilo ukradeno pri vlomu v konzumno društvo v LogatcU: Odvrgla sta tudi dvoje koles, od katerih je bilo eno ukradeno mehaniku I^eopoldu Omejcu na Vrhniki. Kakor je Mirko Verlič mogel ugotoviti, sta bila oba zločinca zelo dobro založena z denarjem. Orožniki na Vrhniki so sicer aretirali znanega tatu Albina lllebša, ki je zadnje dni slikal po trgovinah ter se delal, kakor da bi hotel nakupiti velike množine blaga, pri njem pa so našli v preiskavi le kakšnih 40 din denarja, lllebš, ki je doma iz Zgornje Hrušice, je očitno stikal po trgovinah in poizvedoval, kje bi se dalo kaj ukrasti. Sedaj, ko je v zaporu, pa pravi, da s temi ropi in vlomi nima nobene zveze in da teh vlomilcev ter roparjev ne pozna. Zadevo preiskuje tudi ljubljanska policija, ki upa, da bo kmalu izsledila vso nevarno vlomilsko tolpo. Lasta ??? — Redek dogodek. Iz Guštanja poročajo: Letos smo imeli v naši župniji kar tri nove maše. V nedeljo 11. julija sta opravila prvo daritev gg. Jaroš in Janko Kotnik. Cerkveni govor je imel g. Šimen Kotnik, župnik v Podgorju pri Slovenjgradcu. Zadnjo nedeljo 25. julija pa je opravil svojo prvo sveto mašo g. Jevšnikar Viljem. Pridigoval mu je g. 6tolni dekan dr. Cukala iz Maribora. Da se je udeležilo novih maš mogočno število vernikov iz bližnjih in daljnih krajev Mežiške doline, se razume samo ob sebi. Gospodom novomašnikom želimo na njihovi novi poti obilo sreče in božjega blagoslova. — Lepa prireditev Franiiškovih križarjev v Nazarju. V nedeljo, 29. julija, ob 8 zvečer so priredili veliki Frančiškovi križarji iz Ljubljane versko igro: Pilat. Zbralo se je nepričakovano mnogo ljudi. P. Odilo je obrazložil pomen igre, ki bi bila brez te razlage nekoliko težka za ljudi, in pozdravil goste, ki so prišli od vseh strani. Na povabilo p. Odila, ki je vodil petje, je pela vsa množica ljudske verske pesmi, da je bilo med njimi res zbrano razpoloženje in vsi so zbrano sledili igri, ki je kazala Pilata, ki je obsodil svojega Boga, in je zato kaznovan, da se potika po svetu kot večen popotnik, dokler ga njegov sin Lukrecij in stotnik Petronij ne spravita z Bogom. Ljubljanskim križarjem smo za njihovo igro prav hvaležni. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voaa zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Rcg. po min. aoe. pol. tn nar. zdr. S-br. 13.485, 25. V. U. — Izzivanje. Za Anino sta od nekod prišla v Fram 2 godca, harmonikar in violinist, ki sta 3 noči romala od gostilne do gostilne in do 2 ponoči budila mirne etanovlce iz spanja. Ko je tretjo noč bilo nekemu stanovalcu le preveč tega razgrajanja in je skozi okno protestiral, se je nad njim zadri njih spremljevalec domačin F. V. z besedami: »Na moje povelje sokolski marš. ' • , J \*_ .*>• ' proti njemu nima nihče nič govoriti.« Ali je tako obnašanje in govorjenje tudi viteško...? — Poslužite se možnosti izletov z najmoder nejšimi avioni >Oleag«-a na Jadran ali Vrbsko jezero. Informacije pri Pulnik«-u. — Turistični avtobusni izleti v Opatijo-Suiak za 70 Din. Informacije Putnik, Gajeva 3. tel. 24-72. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite »jn-traj na prazen želodec kozarec naravne »Fraui-Josef prenčicec. novice Ljubljana I Vprizoritev veseloigre »Detektiv Megla« na vrtu Rokodelskega doma v soboto, 31. t. m. in v nedeljo, 1. avg., obakrat ob pol 9 zvečer ne bo presegala dosedanjih prireditev lega odra samo po spretno izrežirani predstavi in po pestri vsebini navedene veseloigre, temveč tudi po tehničnih pripravah igralskega odra, katerega so člani sami tako mojstrsko izdelali, da bo tudi tega zanimivo pogledati. Zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike da 6e udeleži v soboto ali nedeljo zvečer na vrtu Rokodelskega doma te predstave. V predprodaji v soboto od 5 naprej in nedeljo od 10—12 dopoldne v pisarni v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12, si lahko vsak nabavi potrebne vstopnice. I Opozorilo upnikom delnvccv, zaposlenih i: socialnih fondov. Nekateri brezposelni, zaposleni pri javnih delih in plačani iz socialnih fondov, dolgujejo zasebnikom razne zneske. Upniki so se doslej obračali na mestni socialnopolitični urad s prošnjami, da odteguje dolžnikom, zaposlenim iz socialnih fondov, v obrokih dolžne zneske od njihove delovne mezde Mestno poglavarstvo opozarja upnike na sklep socialnopolitičnega odbora mestnega sveta, sprejet na seji dne 21. julija t. L, po katerem se smatra mezda teh delavcev ne kot zaslužek, ampak v'bistvu kot podbora, zaradi česar se pooblašča socialnopolitični urad, da v bodoče odkloni odtegovanje dolgov od mezd delavcev, začasno zaposlenih iz socialnih fondov. 1 Dar mestnim reveiem. Dediči pok. g. Josipa Kberla, zlatarja v Ljubljani, so nakazali mestni občini znesek 3000 din, ki ga je pokojuik volil v svoji oporoki v prid mestnim revežem. Za plemeniti dar se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. 1 Strojepisni pouk. Večerni tečaji. Vpisovanje dnevno od 0 do 'A8 zvečer. Pričetek pouka 3. avgusta. Christofov zavod. Domobranska 15. 1 Za stoti nastop svojega marljivega člana gosp. Lojzeta Jančiča vprizori prosvetno društvo »Vodnik« v Zgornji Šiški v nedeljo, 1. avgusta, na prostem veselo opereto »Študentje smo!« Uspeli lanske prireditve je bil nad vse časten, letošnja izvedba pa bo še popolnejša. Vsi ljubitelji operetne glasbe vabljeni. 1 Salezijanska prosveta na Kodeljevem priredi v nedeljo 1. avgusta romanje na Brezje in izlet v Radovljico ter vabi svoje članstvo in prijatelje, da se ga v čim večjem številu udeleže. Odhod z jutranjim vlakom ob 6, ob 8 6v. maša, ki jo daruje g. ravnatelj dr. F. Blatnik, nato odhod v radovljiško okolico. Radi podrobnih informacij bo drevi ob 8 sestanek vseh odsekov v društvenem lokalu v Mladinskem domu. 1 Združenje trgovcev v Ljubljani sklicuje za petek, 30. t. m. ob 11 dopoldne v prostore Trgovskega doina sestanek interesentov radi predlogov o izpremembi voznega reda z ozirom na prihod in odhod vlakov iz Ljubljane. Vabljeni so vsi, ki imajo interes na izpremembi vpzncga reda. M. U. Dr. France Virant bivši asistent dermatol. in infekcijskega oddelka te je preselil na Gospotvettko cesto 13 (Kolizej) Ordinira od 12. do 15. (3.) ure I Raznašalec kruha pod tramvajem. Včeraj zjutraj jc v Spodnji Šiški hotel odpeljati koš kruha odjemalcem 25-letni pekovski pomočnik Franc Hočevar, doma iz Ltižarjev pri Vel. Laščah ter tisluž-ben pri mojstru Vrečku. Zavozil pa je iz veže s kolesom naravnost pod tramvaj, ki ga je podrl. Hočevar ima hude poškodbe nn glavi in telesu. Nesreče si je Hočevar sam kriv, ker se je držal grde, pa tudi za kolesarje, še bolj pa za pcšce nevarne navade, da vozijo naravnost iz veže na cesto, meslo da bi kolesarji sedali na kolesa šele pred hišo. 1 Nesreča na klavnici. Včeraj zjutraj je klal na mestni klavnici tele 27-lctni mesarski pomočnik Rudolf Vovk. Pri tem delu mu je odletel nož, ki se je zapičil Vovku globoko v levo 6tegno. Vovk je nevarno ranjen ter je moral v bolnišnico. 1 Janežičeva cesta končana. Zadnje dni so mestni delavci končali ureditev Janežičeve ulice, ki veže Karlovško cesto s Prulami. Cesta jc sedaj z gradivom iz Ljubljanice dobro utrjena in ima tudi širok hodnik. Zaenkrat je cesta za vozni promet še zaprta, ker 6e mora cestišče še utrditi, čeprav ga je mestni parni valjar dobro potlačil. Klanec na cesti je skoraj izginil. 1 Prepleskanje ograj. Mestna občina je dala zadnje dni na novo prepleskati z minijem razne ograje okoli svojih parkov in pa raznih spomenikov. Tako so prepleskali razne ograje v Tivolskem parku, okoli Vodnikovega spomenika in drugod. Te ograje so namreč že stare ter jih je močno ogrožala rja. proti kateri je minij najboljše sredstvo. 1 Popravljen dolenjski tramvaj. Ta teden je tramvajska družba dala temeljito popraviti progo cestne železnice v skoraj vsej dolžini od magistrata do dolenjske mitnice. Proga je bila že zelo raz-rvana ter je bil promet že v nevarnosti. Cim dalje bolj jasno je, da bo treba to progo v najbližji bodočnosti povsem izmenjati in na novo preurediti. Tudi pred glavno pošto so zadnje dni delavci morali ob tramvajski progi premenjati in popraviti cestni tlak. Tam so sicer tračnice še dobre, toda na tej točki je toliko tramvajskega prometa, da se tlak od časa do ča6a razruje in ga je treba pogosto popravljati. 1 Napad v Mestnem logu. V koloniji na Cesti dveh cesarjev v Mestnem logu je v noči na včeraj nekdo napadel 48-letnega inkasanta mestnega socialnega urada. Leopolda Pajserja, ter ga tako močno ranil po glav! in po telesu, da ga je moral reševalni avto prepeljati v bolnišnico. Napadalec je to 6toril najbrze iz maščevanja. I Nočno službo imajo lekarne: dr. Piceoli, Tjrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c .62; in mr. Gartus, Moste. Trbovlje Občina razpisuje nova službena mesta. Občina razpisuje sledeča službena mesta: knjigovodjo, občinskega zdravnika, nadstražnika, dostavljalca, cestarja, 2 nočna čuvaja, gozdnega čuvaja in upravitelja občinskega vodovoda. Čuje se, da je skoro za vsa mesta že določeno, kdo jih bo dobil in je razpis samo navidezen. Nove zgradbe. Tudi v Trbovljah se čuti, da se gospodarski položaj zboljšuje Delavci pri rudniku delajo več šintov kot kdaj poprej in tako pa preide vsa dobrina, ki jo ima delavec pri rudniku tudi na druge stroke. Zato se posebno letos opaža, da se mnogo gradi Nove stanovanjske hiše zidaio: Ba-rovlč Konrad, Blatnik Alojz, Baloh Rudolf, Haupt-man Frančiška. Kovač Mirko, Košir Peter, Koren Jože, Poser Franc, Prašnikar Albin (v Knezdolu), šmid Marija (v Knezdolu), Skoberne Anton. Razcr. teh je predvidenih še več adaptacij, več se jih pripravlja za zidavo drugo leto. Maribor m Slovesna otvoritev VI. Mariborskega tedna bo v soboto dopoldue ob pol enaj6tib na razstavišču. ui Ilustriran program Mariborskega tedna je tudi letos izšel in vsebuje vse |irireditve in razstave, ki se vršijo v okviru Mariborskega tedna. Program je brezplačno dobiti pri vseb poslovalnicah Putiiika, v vseh večjih |x>lovalnih pisarnah in naših konzularnih iu diplomatskih zastopstvih v inozemstvu. Naročiti ga je mogoče tudi nepioeredno pri upravi .-/Mariborskega tedna*, Maribor, Aleksandrova cesta 35. m Afera B. Sehonsky. Kakor znano, je bil lastnik tekstilne tvornice Zelenka in Co. Bedrich Schonskjr od finančnega sodišča Finančne direkcije v Ljubljani obsojen radi prikrivanju dohodkov na pot in pot milijona dinarjev globe. Kakor je slišati, je upravno sodišče v Celju Schonskyjevi pritožbi deloma ugodilo in mu znižalo kazen na okroglo Iri milijone dinarjev. m Mestna občina kostanjarjeni. Mestna občina poziva vse kostanjarje, ki želijo v letu 1937/1938 jieči kostanj v območju mesta Maribora, da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu do 31. julija med uradnimi urami. Zglasijo naj se le oni kosta-njarji, ki imajo obrtno pravico in ki so žo lansko leto pekli kostanj. Osebam, ki nimajo obrtnega pooblastila, se dovoljenja za pečenje kotslanja ne bodo izdajala. Na kasnejše prijave ee v nobenem primeru ne bo oziralo. m Na mestnem vojaškem uradu so razvidni poboji za sprejem gojencev v zrakoplovno podofi-cirsko šolo v Novem sadu. m Krožek mariborskega upokojenega učitelj-stva bo imel dne 5. avgusta ob treh popoldne v gostilni »Pri turistu« na Betnavski cesti svoj sestanek. Zunanji tovariši, posetniki .Mariborskega tedna, in drugi gosti dobrodošli! m Pisarna mestnega avtobusnega prometa sporoča, da bo v nedeljo, 1. avgusta, med 15 in 16 uro promet na otok zaradi tekme ustavljen. m Smrt kosi. V mariborski bolnišnici sta umrla Ivan Cangl, 78 letni strojevodja v pokoju, in uslužbenka mestnega kopališča, 27 letna Cecilija Ko-liont. Na Pobrežju je umrl Alojz Prime, 04 letni državni upokojenec in gostilničar. Naj v miru počivajo! m V Kainnici pri Mariboru so prebivalci razburjeni, odkar so doznali, da namerava neka mariborska tvrdka graditi skladišče za smodnik, ki bi naj stalo v obljudenem Kamniškem jarku. Prizadeti prebivalci so pri oblasteh napravili primerne korake, da do gradnje skladišča ne bi prišlo. lil S konja jc padel pri jahanju 28 letni hlapec Dominik Ivan iz Limbuša tako nesrečno, da si je zlomil ključnico in levo nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. in Motociklistične dirke, ki jih bo v nedeljo, 1. avgusta, jjopoldne na progi Maribor—Kamilica— Maribor priredil Moto-klub Maribor, vzbujajo med mariborskimi šjx>rtniki veliko zanimanje. Nastopili bodo jioleg Avstrijcev in Italijanov naši domači priznani dirkači: IjoIz, Cerič, \Vresnik, Zgura, Al. Cerič, Tomažič, Šela in mladi Viljem Herič. Darila za zmagovalce so darovale tvrdke Kcmindustrija, ShcU-Company in Lotz. m Mestni avtobus na Pohorje. V primeru le-jiega vremena bo mestni avtobus vozil v nedeljo zjutraj ob 5.40 z Glavnega trga na Pohorje in se bo vračal zvečer ob pol osinili s cestnega križišča. Voznina v eno smer 20 din, povratna karta 30 din. Prijave sprejema do sobote zvečer ob sedmih prometna pisarna na (ilaviicm trgu. ni Nrznoseu prah po mariborskih ulicah se pojavlja ob vročih dnevih in škropljenje ulic v dosedanji meri ne zadostuje. Zlasti si želijo stanovalci Koroške ceste, po kateri teče ves promet proti Mariborskemu otoku, da bi to j>rometno cesto v večji meri škropili. nt Ogenj uničuje. V Legnu je zaradi prezakur-jenega štedilnika nastal požar v hiši izdelovalca orgel, posestnika Rafaela Konečnika. Požar je uničil hišo in gosjiodarsko jioslopje •/. mnogoštevilnim inventarjem ter je povzročil 35.000 din škode. m Oba pustolovca, ki sta poskušala v sirotišnici šolskih sester v Slovenski Bistrici izvesti drzno goljufijo, so videli tudi v Mariboru, ko sta se čez glavni most vozila v elegantni limuzini. Celje c Celjska obrtna razstava. V nedeljo 1. avgusta ob 9 dopoldne bo slavnostna otvoritev celjske razstave. Kakor je razvidno iz predpriprav, bo letošnja razstava še mnogo zanimivejša kot je bila prva in bo gotovo vsakega zadovoljila. Za zabavo bo skrbel veselični prostor, ki bo napolnjen z najrazličnejšimi atrakcijami. c Zmaga celjskega šahovskega kluba. V sredo zvečer se je odigral v hotelu »Evropa« šahovski mateh med CŠK in oficirji tukajšnje garnizije. Celjski šahovski klub, ki je nastopil s I. in II. moštvom, ;e zmagal v razmerju 8:0. c Radi 8.50 din ga je zabodel v nožem. V torek dopoldne je bila pred malim senatom tukajšnjega sodišča razprava proti Stahlu Alojziju, 33 letnemu delavcu iz Polzele, ki je bil obdolžen, da je 29. junija t. 1. v Medlogu pri Celju z nožem zabodel Li-povška Jožeta iz okolice Celja. Stahel je bil v družbi nekega dekleta v gostilni. Tam jc popil nekaj pijače, nato pa sedel na kolo in se odpeljal. Gostilničar je tekel za njim in ga vpričo dekleta prosil, da mu plača pijačo v znesku 8.50 din, Štahel pa ga je zavrnil, češ da je to že storil, medtem pa je prišel do njih še Lipovšek, ki je prav tako zahteval, da plača 8.50 din. Obdolženec, ki je bil užaljen in močno jezen, jc segel po nož in zabodel Lipovška v levi komolec in v levo prsno stran, kjer mu je zadal smrtnonevarno globoko Tano. Ker je bil obdolženec radi pretepaštva že večkrat pred-kaznovan, ga je sodišče obsodilo na 14 mesecev zapora. c Kino Metropol. Danes zadnjikrat prekrasni film 'Žetev - Julika« (Die Ernte). V gavni vlogi Paula Wesscly. Prečna Srebrna poroka. Naš župan g. Zagorc Josip in njegova žena Jožefa stn obhajala 28. julija 25 letnico svoje poroke. V zelo srečnem zakonu vzgajata pet otrok, od katerih je Jožo v železniški službi, hčerka Mirni pa je letos absolvirala učiteljišče. — Naš župan Je vzor žilave pridnosti in delavnosti. V prav skromni hiši je bil rojen. Z lastno pridnostjo se je izučil kamnoseštva in po smrti svojega mojstra prevzel obrt. Vojska ga je zalotila sredi dela. V ruskem ujetništvu je bil več časa. Pa Bog. ki ga naš Župan kot pošten kristjan rad ima, ga je srečnega nazaj pripeljal. — Kot župan je zelo vesten in skrben občinski oče. čeprav ima |>ri tem gmotno škodo. Zelo socialno čuteč je. Želimo m«, da bi Se zlato j>oroko v za-dovoljnosti praznoval in v boljših gosj>odarskih in družabnih razmerah; letos moti njegovo slovesnost velika nesreča, ki je zadela vso občino, toča in vihar sta nnrediln po občini Prečna dne 26. julija milijonsko škodo. I v I Spori in „sporf" Menda ni prijatelja Sjx>rta ali športnika, ki bi sani v sebi ne tunel jiovedati, ka je prav za prav šport — pravi šport. Pravi šport Se obstoja in nino-, go jih jc, ki so mu z vsem srcem vdani. Obstoja v zdravem urjenju telesa in volja do zmage pravemu šjiortniku je hkratu vzpodbuda k vztrajnemu športnemu delovanju. Tisoči ljudi so naklonjeni športu v želji po telesni sprostitvi in razvedrilu — in vendar kaj vse se še dogaja pod imenom športi Pojem besede »šport« je dobil j>ač preširok pomen, kajti v resnici so tri vrste telesnega udejstvovanja, ki jih dandanes vse nahajamo pod isto označbo, ki bi jih pa morali razlikovati. Te tri vrste »športac eo: 1. šport iz čistega veselja do telesno kulture, iz veselja spričo zmožnosti, spričo zmage. 2. Šport z izkoriščanjem zmožnosti, za zaslužek, t. j. profesijonalizein, ki ga nikakor ni treba odklanjati. 3. Šport ljudi, ki niso športniki, ljudi, ki so v njeni našli |>ota, kjer morejo delovati v skladu s svojimi nizkimi nagoni in nagnenji, ki pod krinko športa uganjajo nedovoljeno, ki se morajo za športno karijero zahvaliti svoji premelnosti in drznosti. Ce bomo tc tri pojme med seboj razlikovali, bomo pred svetom čisti in mnogim prijateljem športa se ni treba bati, da bi morali poslušati očitke, ki jih čujemo ob vsaki priliki, pri vsakem športnem tekmovanju. »Cateh as catch can« (surova ameriška roko-borba) nosi ime šport, častno ime, ki ga imajo prav tako n. pr. tekmovanja v vodi, ki to imo zaslužijo. Isto i in o nosi n. pr. boks, sicer eden od najlepših in najbolj moških športov, ki pa se je v današnji dobi izrodil v najzahrbtnejše intrige, v borbo spletk, ki naj bi namesto zmožnosti in znanja odločile, komu l>o pripadel ta ali drugi častni naslov in — kup denarja. Pri tem pa ne smemo pozabljati na one, ki imajo pri športu največkrat večjo besedo, kot šport-niki-tekmovalci. Na one, ki šport vodijo in ki jo njihova naloga, da učijo športni ke-tekmovalce, da prav pojmujejo besedo 2>šjx>rt«. Boljšo: kaj naj bi jih učili, kajti dandanes imamo nešteto primerov, ko ti sami ne vedo za pravi pomen te besede in s svojimi zgledi zavajajo tckmovalco in ustvarjajo pri prijateljih šjjorta razpoloženje, ki Športu škoduje in široke množice odbija. Ni tako dolgo, ko smo pri nas imeli tak primer, ki pa ga časopisje ni prezrlo iu jc povzročiteljem posvetilo primerne besede. Red naj se napravi, izločijo naj 6<; iz vrst voditeljev športa ljudje, ki jim je pravi šport sredstvo za osebne namene (reputacijo?), namesto da bi jim bil končui cilj. Športno senzacija v Mariboru Po lanskoletnem velikem uspehu, ko so mariborski sodniki premagali ljubljanske s 4:1, so letos jjovabili v goste kolege iz Graza ter se bo ta važna tekma odigrala v okviru Mariborskega tedna dne 1. avgusta ob 16 na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti. Mariborski sodniki so se odločili za sledečo postavo: v golu Bizjak, ki je svoječasno nadvse častno branil vrata 1SSK Maribora in ki se je za to tekmo podvrgel temeljitemu študiju žoge, branilca sla Kasper, ki ima kot načelnik nogometne sekcije Rapida nogometno modrost v malem prstu, in prosluli »Jula- Kli|»tadter, bivša zvezda Rapida. Krilska vrata: na desni strani Petcln, ki ga njegov poklic diplomiranega optika že vnaprej usjiosoblja, da pregleda vse kočljive situacije; center-half bo neizčrpni »ala: Nemec, na levem pa bo :po. škotsko« reprezentiral vrhunski nogomet Klanjšček. Največje nade polagajo vsi v napadalno vrsio, ki je znana jx> ostrih strelih iz vsake situacije. Desno krilo bo »zastopal« vitki Murko, njegova zveza bo Kopič, ki ima momentano kondicijski trening pri vojakih, duša moštva in srednji napadalec bo žilavi Konič, ki sedaj noč in dan trenira v pisarni Mariborskega tedna; leva zveza bo ex Skopljanec Jančič, ki ga vsi klubi Maribora že težko pričakujejo, dočim bo na levem krilu znani sluftakrobat« Bergant. Gotovo je, da je to najboljša jiostava, ki bo z vsemi silami gledala, da pribori zmago Mariboru. Gračani nastopijo z najmočnejšim moštvom, v katerem je cela vrsta bivših reprezentativcev (dr. Reinthaler in drugi). Po večletnem odmoru bo vodil to važno tekmo priljubljeni sodnik dr. Planinšek! Kdor hoče videti spet jpravi« nogomet, naj v nedeljo, dne 1. avgusta, ob 16 pohiti na stadion. Za obiskovalce Mariborskega otoka bodo na razjiolago posebni avtobusi, ki bodo vozili naravnost ua igrišče. • .ISK Primorje (lahkoatletska sekcija). Na športnem dnevn SK Bratstva (Jcscnicc) v nedeljo, 1. avgusta ob 8 dopoldne so za nastop določeni ti le tekmovalci: Srakar Ivan, Krpan, Kajfež, Kranjc, Suštcršič, Baloh. Pogačnik, Skušck, Oabršek, Nabcrnik, Koscc. Odhod iz Ljubljane ob 5 zjutraj. Vsi imenovani morajo biti na poslaji najpozneje oh 4.45. Opremo naj dvignejo na igrišču v sobolo popoldne od 17 naprej. Nn proslavi SK Železničarja (Maribor) v nedeljo, 1. avgusta ob dopoldne so za nastop določeni ti-lo atleti: Pleteršek, Ooršek, Urbančič, Požar, Stok, Orgič in Zorga. Kape-tan moštva jo Petcršck, ki bo razporedil tckinovulcc 7,a poedinc discipline. Opozarjamo vse Imenovane, da morajo prinesti s seboj čisto opremo. Načelstvo. — Pri tem opozarjamo vse atlete, naj redno trenirajo za nastop na državnem prvenstvu za klube ln poedince v Zagrebu od 20. do 22. avgusta t. 1. in se, najvestnejšo pripravijo za dvoboj Dravska banovina : Julijska Benečija v Ljubljani od 23.—26. septembra. Kandidate za državno prvenstvo pn posebej opozarjamo na Balkansko igre, ki bodo od 5.—12. soptembra v Bukarešti (Ro-mnnija), kakor tudi, da je državno prvenstvo za Imenovane Igre izbirno. Fram Smrtna kosa. Prošli teden smo pokopali 83 let staro gospo Marijo Longino, ki je v svojih mladih letih pridno pomagala pri zidavi farne cerkve v letu 1875. Naj v miru počiva! Jugoslovanska knjigama v Ljubljani NOVOSTI Ferkes Carl Dr. Profcssor, Die Harmonle des Seine. Ein Blick in das methapbysiscbe \Ve1t-gebiiudc des Thomas von Aquin. 192 strani, vezano 54 din. — Guardini Romano, Der Engel in Dantes gottlicher Komadie. 13-1 strani, vez. 42 djn. — Her-zog Peter, Herrlichkeit Gottea. Grundgedanken kalholischer Frflmniigkeit, 270 strani, vez. 50 din. — Hessen Johanncs, Vvertphilosophie, 262 strani, vezano 70 din. — Kuckholf, Christus und der Malin. Darslellung der Kirche jn den katholisehen Miin-nern. 200 str., vez. 36 din. — Masscin Anton. Monch- / lum heutc. 177 strani, vez 90 din. — Metzger Joseph, Das katholisehe Schrifttum im heutigen Eng-land. 407 strani, vez. 81 din. — Rudolf Kari Dr. I.iturgie und Scelsorge. Zur religiosen Formung des Cliristen von heute. 139 strani, nevez. 30 din. — Schneider Friedrieh, Bildungskriifte im Katholl-zismus der Welt seit dem Ende des Krieges. 403 strani, vez. 9» din. — šchniirer Gustav Dr.. Katholisehe Kirche und Kultur In der Barockzeit. 804 strani, vez. 150 -lin. Gospodarstvo Naraščanje vlog pri slovenskih bankah Pred nekaj dnevi smo prinesli podalke o stanju vlog pri naših regulativnib hranilnicah in smo ugotovili, da je gibanje vlog prav zadovoljivo ler, da dokazuje, da se vrača zaupanje do denarnih zavodov. Tudi pri bankah je padanje vlog ustavljeno, ter moremo v tekočem letu ugotoviti naraščanje vlog, ki vzbuja upravičeno upanje, da se bodo pričele razmere v našem denarništvu znatneje izboljševati. Po podatRih Društva denarnih zavodov, so Imele slovenske banke 1. julija t. 1. 550.6 milij. din vlog v tekočem računu proti 535.2 milij. din vlog, kolikor so jih imele 1. marca t. 1. Tudi vloge na vložnih knjižicah so v tekočem lelu znatno narastle. Po stanju 1. januarja t. I. so vloge na knjižico znašale 233.6 milij. din, 1. julija pa eo dosegle 231.4 milij. din. Gospodarsko sodelovanje v Srednji Evropi Vprašanje regionalne klavzulo za države Male zveze je stopilo v ospredje, istočasno pa postaja za našo državo aktualno vprašanje preferencialov, ki nam jih dovoljuje Italija z ozirom na zadnji trgovinski 6porazum. Vsled gospodarske konsolidacijo srednjeevropskih držav je tudi svetovni tisk načel zopet vprašanje sodelovanja teh držav na gospodarskem polju. Politični predpogoji za tako sodelovanje bi v splošnem bili dani. Tudi odnošaji Male zveze do Ogrske so se proti prejšnjim časom znatno izboljšali, pred nekaj dnevi smo mogli poročati o naših trgovinskih razgovorih z Madžarsko, pri katerih se razpravlja o gospodarskem sodelovanju med obema državama. Vprašanje, ki bi ga bilo treba rešiti, pa jo vprašanje razmerja drugih držav do podonavskih držav. Sicer so že mirovni dogovori predvidevali preferenčne klavzule za podonavske države, ki pa vsled tujih ugovorov in nasprotovanj niso bile oživotvorjene. Zdi se, da danes bolj oddaljene države vedno bolj prihajajo do prepričanja, da srednjeevropska regionalna klavzula njihovim interesom ne bi škodovala. Zedinjenc države so pripravljeno tak srednjeevropski preferenčni dogovor priznati. Anglija sicer šc ni dala kakšnega izrecnega pristanka, vendar je njen odpor proti takemu dogovoru vidno manjši. Francija pa proti temu sploh ni imela, pomislekov. Brez pristanka Italije in Nemčije pa jc seveda preferenčni sistem v Srednji Evropi nemogoč. Obe ti dve državi sta s |»odonavskimi državami v tesnih gospodarskih stikih in zaradi lega bosta hoteli, da podonavske države najprej z njima skleneta dogovore glede medsebojnih trgovinskih odnošajev, da tako zadobita vpliv tudi na even-našo državo aktualno vprašanje preferencijalov, ki Italija vodi prav odločno to politiko, dokaz, so rimski protokoli z Avstrijo in Madžarsko in tudi novi dogovor /. našo državo. Nemčija hodi isto pot, to vidimo sami pri naših odnošajih. Jo pa seveda od načelne pripravljenosti za to srednjeevropsko sodelovanje pa do realizacije še zelo dolga pot. Revizija trgovinskih odnošajev z Nemčijo Kot poroča iJugoslovenski Kurir.- 1k> nemška delegacija na sestanku jugoslovansko-ncmškega odbora, ki bode septembra v Dubrovniku, predlagala spremembo nekaterih določil klirinškega dogovora. Nemčija ni zadovoljna z nizkim tečajem marke in Nemci povdarjajo, da jim je bilo večkrat obljubljeno, da bo tečaj marke popravljen, in sicer da bo stabiliziran na podlagi 14.50 din za klirinško marko. Vsled nizkega tečaja marke zastaja tudi nas izvoz v Nemčijo. Pri sedanjih cenah našemu blagu v Nemčiji, ki bazirajo na tečaju 14.50 do 15 din za marko, naši zvozniki ne morejo imeti interesa prodajati v Nemčiji, ko faktično tečaj marke pri nas običajno ne presega 12.50 din. Žastajanje našega izvoza v Nemčijo je povzročilo, da imamo v trgovini z Nemčijo pasivno bilanco. Nizki tečaj nemške marke je nekaka premija za naše uvoznike. Nemško blago je poceni, vsled tega uvozniki uvoz tega blaga pospešujejo, dočim je za izvoznike v Nemčijo položaj ravno nasproten. Nemčija nam je sicer na sestanku v Drezdenu skoraj na vse glavne predmete odobrila naknadne kontingente. Te kontingente pa naši izvozniki radi slabega tečaja marke ne morejo izkoristiti. Pasivnost naše trgovinske bilance z Nemčijo je dosegla v prvem polletju 182 milij. din, kar je največja pasivnost v zadnjih petih letih. Revizija trgovinskih odnošajev je vsled tega potrebna, vendar ni verjetno, da bo mogoče zunanjo trgovino z Nemčijo urediti lo s spremembo klirinškega dogovora. Mariborski teden v službi tujskega prometa Slovenije Maribor, 29. julija. Da postaja »Mariborski tedenc od leta do leta važnejši faktor, ne le v gospodarskem, ampak tudi v tujskoproinctiicm pogledu v celem mariborskem okrožju, ni treba posebej podčrtavati. Zanimanjo za Marihor rasle po ustvaritvi kopališča na Mariborskem otoku, i>o izgraditvi krasne pohorsko ceste ter s skromnim začetkom temeljite poprave državno ceste, ki veže srednjo Evropo z morjem. S teni zanimanjem pa raste seveda tudi potreba |K> novih prospektih, preglednih kartah itd. Vsi dosedanji prospekti, ki so bili tiskani po privatni iniciativi, so prišli že v lanekoletui sezoni. Od septembra naprej je bil Maribor brez prospekta, kar je bilo nevzdržno ler so bile dnevne reklamacije po prospektih it tu- in inozemstva, vsem Put-nikovim uradom zelo neprijetne. Po naredbi o pospeševanju turizma, ki je izšla 28. februarja 1036, so prevzele občine skrb za razvoj tujskega prometa na svojem teritoriju. Pristojne Tujskopronielne zveze, ki jiosltijejo obenem kot rastopstva »Putnika«, vršijo z veliko požrtvovalnostjo propagando ne le z vzdrževanjem modernih ln sodobnih potovalnih in informacijskih pisarn, ampak uspejo komaj, spričo minimalnih javnih pod-por, skrbeti za regionalno propagando in reklamo ter prirejanjem raastav doma in na tujem. Prirastek pri vlogah v tekočem računu in pri vlogah na knjižicah je prav pomemben zlasti, če vpoštevaino, da zavodi, ki so pod zaščito postopoma izplačujejo svoje stare vloge, ter da sc pri zaščitenih zavodih veliko vlog kompenzira s terjatvami bank proti dolžnikom in se torej vloge tudi na ta način znižujejo. Če vpoštevaino izplačila vlog v gotovini ter gotovo tudi prav znatne kompenzacije, potem moramo smatrati, da dotekajo nove vlogo uankam v izdatni ineri. rtotok novih vlog je dokaz, da prihajamo postopoma k normalizaciji razmer pri naših bankah ter, da banke zopet pridobivajo na zaupanju, ki so ga v letih najhujše denarne krize med vlagatelji izgubile. Tako spremembo moramo pozdraviti kot znak izboljšanja stanja naših denarnih zavodov in naših kreditnih razmer. Tako je Tujekopromctna zveza v Mariboru izdala letos svoj reprezentativni prospekt o zdraviliščih in letoviščih v 4 jezikih, dalje skupno z ljubljansko Zvezo zimski prospekt ter folder Slovenijo v 11 jezikih in pripravlja že dalje časa srbohrvat-sko izdajo odličnega Badjurovega vodiča po Sloveniji. Ker omenjena uaredha v občinskem proračunu za leto 1037/38 še ni prišla do izraza, ne stojijo občinski upravi za propagando na razpolago šc nikaki krediti. — Da odpravi te neprijetne iu zelo škodljive nedoslatke, se je uprava Mariborskega tedna v sodelovanju s Tujskoprometno zvezo >Put-nikom« v Mariboru odločila za izdajo lepega prospekta Maribora in mariborske okolice, ki jc ravnokar izšel v slovenskem, srbohrvalskem, češkem, nemškem, francoskem, italijanskem in madžarskem jeziku ni ki ne bo nudil le obiskovalcem Mariborskega tedna vse potrebne informacije in ilustracije Maribora, ampak bo prav gotovo tudi pozneje pridobil našemu lepemu mestu novih obiskovalcev in prijateljev. Davčne olajšave imetnikom blagajniških zapisov. Z naredbo od 5. t. ni. jc finančni minister dal navodila finančnim direkcijam, da pri predpisu dopolnilnega davka pri društvenem davku zneskov blagajniških zapisov ne odbijajo več od vloženega kapitala. Dopolnilni davek se predpisuje po odstotku rentabilitete iu ta odstotek dobimo iz razmerja dobička do vloženega kapitala. Dosedaj sc je nominalni znesek blagajniških zapisov odbijal od kapitala, ker se je tudi donos teh zapisov odbijal od dobička. Vsled zmanjšanja kapitala pa je biia povečana rentabiliteta in seveda z. njo tudi dopolnilni davek. Ta višji davek pa jc včasih prekašal donos zapisov samih tako, da marsikdo iz tega razloga ni imel interesa, da bi blagajniške zapise kupoval. Po novi naredbi pa višji dopolnilni davek odpade, vsled česar imajo imetniki blagajniških zapisov od teh večje koristi, kot pa so jih imeli dosedaj. Razdelitev kontingentov za izvoz v Italijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovino dela sedaj na organizaciji našega izvoza v Italijo. Kot poroča sJugoslovenski kurir<, bo razdelitev kontingentov za izvoz živine in živinskih produktov v rokah naših ustanov in ne italijanskih. Tudi za druge predmeto bodo kontingente delile naše ustanove. Pravilnik plačevanja davka za kmetijske zbornice. Finančno ministrstvo je izdelalo pravilnik o predpisu, plačevanju in oddaji plačanih doklud za kmetijske zbornice. Ta pravilnik je ministrski svet žc odobril, ter bo v najkrajšem Času stopil v veljavo. Doklado bodo pobirale občine. Naša zunanja trgovina z (Jrčijo. Po grški statistiki zunanje trgovine je Jugoslavija pri uvozu v Grčijo na četrtem mestu in pri izvozu pa na devetem mestu. Uvoz iz Jugoslavije je znašal 435.8 milijonov drahem, izvoz v Jugoslavijo pa 94.9 milijonov drahem. Nemčija in jugoslovansko gospodarstvo. Pod tem naslovom poroča pariška ^L'Inforination<, da je bila 10. t. ni. ustanovljena v Berlinu nova rudarska družba z nazivom: »Družba za raziskovanje rud v inozemstvu kapitalom od 500.000 mark z namenom, da cksploatira cinkovc in svinčene rudnike v Srebrenici in drugih rudarskih koncesijah v Jugoslaviji ter da si pridobiva nove koncesije. >Nemška penetracija v Jugoslaviji metodično napredujem, ugotavlja »LTnformalion«. Borza Dne 29. julija 1937. Denar Angleški funt je neizpremeujen in je beležil na ljubljanski borzi 238 den. in na zagrebški 237.20 do 238.80 (238). Avstrijski šiling jo notiral v Ljubljani 8.32 do 8.42, na zagrebški borzi pa 8.31—8.41 (8.36). Nemške marke so notirale v Ljubljani 12.695 do 12.895, v Zagrebu pa 12.685—12.885, za ultimo avgust 12.70—12.90 (?), za ultimo avgust 12.60 do 12^80, za 15. september 12.55—12.75, za ultimo september 12.525—12.725. Grški l>oni so notirali v Zagrebu 30.65—31.35 (31). Pesete so notirale v Zagrebu 285 lil. Ljubljana — tečaji s primo m. Amsterdam 100 hol. gld. . . . 2803.65-2408.25 Berlin 100 mark...... 1745.53-1759.40 Bruselj 100 belir...... 731.20— 736.20 Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52 l, -7% Blerovo posojilo 84—84.50 (84). — Delnice: IViv. agrarna banka 195 den., Trboveljska 243 do 255, Gutmann 55—60, Osj. sladk. tov. 190—200 (200), Osiješka livarna 200 bi., Ragusea K Ki—105, Oceanija 275 den., Jadranska plovidba 390 den. Kulturni obzornik Iz katoliškega sveta Zgodovina usmiljenih sestra sv. Vinccncija Pavelskcga. (Kratek obris.) Knjigo zgodovine usmiljenih sester je spisal dr. Anton Zdešar, duhovnik misijonske družbe, založila jo jo Jugoslovanska provinca usmiljenih sestra sv. Vinc. Pav., natisnila pa Misijonska tiskarna v Cirobljah. Usmiljenko vsaj na videz pozna vsak človek, premnogi pa so imeli priliko, da spoznajo njihovo sauiaritansko delo, ki ga vršijo predvsem ,)0'-nišnicah. To veliko delo, ki jc pognalo iz živega krščanstva in od koder še zmerom črpa ves smisel in oporo pri težavah, naporih in požrtvovalnostih dejanske ljubezni do bližnjega, prav za prav nc potrebuje nobenega zagovora. Z lastno silo in močjo se je uveljavilo po vsem svetu in velike odlike, ki izhajajo in imajo svoj trden temelj v najgloblji prepričanosti, so tem sestram priborile prednost tudi povsod tam, kjer ima sicer katolicizem svoje nasprotnike in tudi zaničevalcc. Saj je zlasti dandanes jx>sebno ostro občutiti, da jc vse klicanje in jjovdarjanje ljubezni kot vodila človeške družbe le zvok brez haska in pomena, če ni nikogar, ki bi ljubezen tudi izkazoval v življenju do vseh, zlasti pa do vseh tistih, ki jih bije stiska brez lastne krivde, ki jih tlači pritisk razmer, kakor si ga je nakopala družba v svojem socialnem razvoju, v civilizatornem in kulturnem. Veliko delo usmiljenk ni še v svoji celoti in v vsem obsegu ocenjeno, toda zgodovina sama do današnjih dni priča zanje, spomnimo sc le, da jim je nekoč tudi laična Francija odprla vsa vrata svojega ozemlja. Dr. Zdešar je v pričujoči knjigi podal kratek obris zgodovine teh sester, ker >za sv. ustanovitelja družba sestra še ni imela zgodovine, saj je ob njegovi smrti izpolnila šele 27 leto. Ali prav li jio-datki o preminulih misijonarjih in sestrah so zelo uj>orabeii material, s katerim se gradi zgodovina celotno družlie. Danes ima družba žc tristo, let zgodovine za seboj. Vinccncij je družbo večkrat primerjal barčici, ki plava po razburkanem morju, ki jo pa vodi vedno modra in neskončno ljubeča božja previdnost; ponovno je jx>zival prve sestre naj trdno in mimo zaupajo v to modro in ljubečo voditeljico. Danes lahko vidimo, kako resnične so bilo in so še vedno tc Vincencijeve besede. Pravijo, da jo zgodovina učiteljica življenja, naj !>o torej tudi ta kratki obris zgodovinskih dogodkov v družbi kažipot, ki uči iz preteklosti, kako treba delati iti česa sc ogibati v sedanjosti in prihodnosti . Avtor je zajemal |>odatkc ponujveč iz letopisov. okrožnic in konferenc ter sestavil 270 strani ol>sežcn spis, ki ob zgodovinskem razvoju družbe daje tudi znaten del zgodovine človeške družbe. Pisec sicer povdarja, da ni imel namena tu podano zgodovinsko snov znanstveno obdelati, vendar je dal stvarno povezano sliko dejstev in nagibov brez sleherne omlednosti, ki jih imajo mnogokrat knjige te vrste. Knjiga začenja z delom in življenjem sv. Vin-cencija Pavelskcga ter sv. Ludoviko Marillac, lorej s prvimi počel k i družbe, ki se je kasneje lako razširila. Zbrani so podatki o vseh glavnih predstavnikih in predstavnicah, orisan |>oloža.i in usoda družbe za časa francoske revolucijo ter jiotein razvoj in razmah po vseh državah in deželah širnega sveta. Pisatelj jc pravilno posvetil precej besed o prihodu in razširjenju družbe v Ljubljani ler s leni v zvezi odkril nekaj lokalne zgodovine. Knjiga, ki je bila prvolno namenjena usmiljenim sestram, bo slehernemu nudila dober pregled in podatke o družbi usmiljenk. Knjiga ima tudi več slik, ki so ponatisnjene v glavnem iz francoskega življenjepisa o sv. Vincenciju, kakor ga je napisal Pierre Coste (Pariz, 1932). Josip Benedikt Kotolengo. V Slavonski Požegi je izšel življenjepis sv. utemeljitelja Malega doina liožje Previdnosti v hrvatskem prevodu, ki ga jo oskrbel don Niko Sabbioncello. Delo je napisal Italijan kan. Lovro Gentilc. Knjiga ima 190 strani ter na koncu več slik na finem papirju. Croatia Orans je naslov knjigi, v kateri 12 pisateljev govori o raznih straneh liturgije. Knjiga sc nanaša na prvi hrvatski liturgični kongres ter prinaša tudi resolucije, ki so bile na tem kongresu sprejete. Založbu ;:Zvijezda mora5, livar. Zagreb 1937'. Hrvatski eseji Društvo hrvatskih književnikov je v zbirki •Savremeni hrvatski pisci« (knjiga 4.) izdalo eseje Stanislava šiiniia z naslovom Dalekozor duhu. Pesnik Šimič govori v teh svojih esejih o najvidnejših predstavnikih hrvatske književnosti, v prvi vrsti o pesnikih. Ob tem razpravlja o perečih vprašanjih današnjega dne, kakor so kritika, socialna književnost itd. ter izreka pozornosti vredne sodbe in misli. Eseji nudijo dober vpogled v tokove sodobne hrvatsko književnosti. Piscr. izpričuje veliko kulturo, znanje in pronicav pogled, čeprav se ne bo vsakdo z njim strinjal. Piše svojevrstno, težko, zgoščeno. Knjiga obsega 16 esejev na 205 straneh. Cena 50 din. * Modra ptica (julij): Peter Donat, Iz dnevnika smešnega človeka. — Janko Lavrin, Sergej Jesenin, študija o ruski revolucijski književnosti. — Prevod pesmi II. W. Longfellovvo (G. Koritnik) ter Miguela de Uuainuiiu Soledad« (prevedel — r). — Zapiski. Descartcs. 31. t. m. bo v Parizu mednarodni filozofski kongres, ki ga bo v prvi vrsti označevala obletnica znamenitega Dcscartesovega dela •Discours dela ničlliode . Descarlesu jc posvečena tudi poslednja številka Les iiouvelles litt^rairrs (24. julija), kjer so med drugimi prispevali članke o Deacar testi Giovanni Papini. Paul Cluudcl, Jacqucs Chevalier, ter so mnogi izrekli tudi svoje misli o njeni, med njimi na primer Trislan Bernard, Bernard Shavv itd. Gradjantki r/lnutik (julij): Dr. inž. F. von Emperger, Dunaj, Novi ameriški predpisi za armirani beton 1936 — Inž. H. Bauer in inž. M. Ha-berle, arhitekta, Zagreb, Dva natečajna načrta (konvikt Nar. uzdanlce v Sarajevu, konvikl Napredka). — Inž. Živorad L. Djukič, Izvedba mednarodne ceste Crveni krst-Niš-Niška banja-bolgar ska meja. — Natečaji, Vesli, Literatura. Ne spakujte se! Ne delajte jeziku sile! Govorile naravno, pišite res slovensko* Piše Nestrokovnjak. (Nadaljtvanje.) Zuana nečastna lastnost Slo vencev je, da se tujcu takoj uklonijo in tujega brž oprimejo. Splošno zdaj pišejo naši ljudje »Graz«. Pišejo tudi »\Vien«, »Klagenfurt«, »Villach«, češ, to so nemška imena, in v Nemški Avstriji (duši Avstrijci svoje države nikoli nc imenujejo »Nemška Avstrija*,-ampak samo »Avstrija«), čemu tako, ko imamo za navedena mestu slovenska imena »Gradec*, »Dunaj«, »Celovec«. »Beljaki. I a imena so prvič slovenska, drugič nam pu tako domača kakor Ljubljana. Ali menite, du v Gradcu kdo reče ali piše: Ich fahre nacli Ljubljana? šc na misel nikomur nc pride! Samo strogo urudno: na vlaku. Le Slovenec hoče po vsej sili biti suženj. »Ljubljana — Wien«. kakor beremo po mrtvaških naznanilih, to jo spakovanje, za nas žaljivo. — Nekaj drugega so imena nemških krajev, ki so daleč od nus iu niso bila nikoli slovenska. Frankfurt pačili treba pretvarjati v Frankobrod, uli Leip/ijra v Lipsko. če bi Dunaj moral biti Wien. potem bi moralu biti tudi Dunajska ccsta Wiensku cesta... Pa. saj Dunajske cestc več ni! Ali pa se vam pa zdi to prav. če največja ljubljanska na m|«, ki ga ljudje Se brati ne znajo?! ta tuja imena so zaničljivo prezira nje slovenstva! Vsak narod, če ima kolika] narodnega ponosa, bo vendar dajal domačim velmo-ženi prednost pred vsemi drugimi. Ali Slovenci nimamo nobenih tako zaslužnih mož, da bi bili vredni, da jim v čast posvetimo ljubljanske največje cesto ali ulice?! To potujčenje naj se odpravi čimprej! Največji Slovenec, Baraga, nima niti ene ulice v Ljubljani! Ali morda kako zakotno? Toda šc hujše polujčevanjc nam preti zdaj od druge strani. In ponižni Slovenci temu polujčevanju na široko odpirajo vrata. Dobili smo tuji »srez«, »slanico«, »komandirje« in podobne lepote. Mod njimi turške besede! Našega poštenega, častitljivega »župana« hoče sp uradni predpis, ali je le prevelika gorečnost za popolno ■ ujedi-njenje«? Najbolj kričeče pa priča, kako brezmisclno ljudje ponavljajo vso, kar slišijo tujega, pet pura«, kar slišiš govoriti skoro vsakemu Slovencu. Prav kakor: »Pet kruva« — za rn groš! Čc prideš zdaj v prodajalno, slišiš vprašanje: »Kaj pa gospod želi?« Tudi to ni slovensko. Nemško je in v slovenščini se sliši tudi nekoliko n e v 1 j u il n o. Slovensko: »Kaj pa gospod želite?« Kakor vidite, nam iiijščina od vseli >trnni sili v naš čolnič. če sc jo ne boino branili, bomo utonili. Polog to nove navlake v slovenščini se p.i glede s t u r i h n e I c p i h tujk v šestdeset letih, kar mi pomnimo, ni prav nič /boljšalo. Sc danes ti reče izobražence, profesor ali kar žc jc: Nimam »cajta«. čez en ifirkelc« uit! Cisto nobenega napredka! Čc pa jc slovenska ?ospOdn v prejšnjih časih tudi toliko klela kakor zdaj, tega nc moremo z gotovostjo trditi. Samo to h h ko rečemo, da zdaj veliko kolu c, Nočemo reči, da jc slovenski »hudič« tako strašno nevaren, da bi človeka kur požrl, - toda lepo pu vpletati v govorjenje foliko kletev, kakor sc to pri nas godi, lepo pa to ni. Kletev jc surovo govorjenje. »Hudič«, »preklet«, »pormejduš«, to so pri nas medmeti, s katerimi sc slovenski govor podkrepljuje. In če govorimo o čiščenju slovenščine, jo je trebu čistiti in očistiti n c 1 c nepotrebnih tujk. a m •> pa k tudi surovosti. Nušo domače kletve res niso tako hudobno, kakor >o tuj'.-; dvomimo pu, da bi se v drugih jezikih tako mnogo klelo, kakor v slovenskem. V nemškem gotovo nc. Naš »hudič« jc slavno /nun! lako govorjenje priča, da je med nami — mnogo surovosti. In to tudi med »izobraženci«! Toda Slovencem nc zadostuje več kletev v domačem jeziku, marveč hočejo kleti v treh jezikih. In to jc vseh grdobij grdobija. Tn ic našu največja sramota! Recimo, čc bi že ne bilo greh — toda italijanske in srbske kletve niso navadne kletve, ampak so bogoklotstva — pa če bi ne bilo greh. ali ni to nad vse sramotno,^ da naši ljudje nimajo toliko narodnega čuta. da bi jih bilo sram izposojati si najprše kletve od tujih narodovi Kaj bi mi rekli, če bi slišali, da Italijani vodno »hudiča« kličejo? Smejali bi so jim in jih /a norec imeli. Pri nas pa so jc ta nesnaga razpaslu tako, da Slovcniju danes odmeva od preklin jcvnnjn Bogu in I mi ž je Mutoro! čo bi imeli in i prav narodni ponos, bi napeli vse sile. dalo g r d o b o prežene m o s slovenskih tal. In čc bi jo prijeli res krepko od vseli strani, bi jo vendarle r. a d 11 -šili. (Načrt za tako kampanjo bi se lahko naredil, če ga Ic poklicani krogi sprejmejo.) Moliti zoper bogoklctstvo jc scvcdu prav, še l>olj prav pn ga /utreti. Tudi »ločil« pisii mnogokrat ne znajo prav rabiti. Do jo pa na ločilih tudi dokaj ležeče, nam |mivo znani odirovor orakeljna: »Ibis red i bi s non morieris«. Iz, toga odgovoru ne veš, uli boš živel ali umrl. — zato, ker manjka vejice, -t"o greš no svetli, nikar so ne zgubi, če ostaneš doma, si bolj varen.« Ali je to prav? Ali so ne moro brati: »Nikar so no zgubi, če ostuncS doma!« Tu sta zapisani dve misli, ki sta si med seboj v nasprotju, zato ju vejica premalo loči. Ker sta pa vendarle v medsebojni zvezi, bi bila pika preveč. Torej jo na mestu podpičje. In podpičja v takih slučajih največkrat manjka. Podpičja mnogi sploh no poznajo .pa jo včasih potrebno. Pogovorj^tjetim^Jtrafa Pri Abd el Krimu j ctaran gospod, ki gre vsak dan na sprehod, preden | se s svojo družino usede h kosilu. Le redko — redkokdaj pride k njemu kak obisk — a vsakega tujca sprejme vprav z orientalsko gostoljubnostjo. Naš obiskovalec je dobil od Abd el Krima prav jasne in točne odgovore na svoja vprašanja. Kaj pove o sebi? V Bagdadu razsajajo Arabci. Vedno boli ie razburjeno ljudstvo radi delitve Tr>9S to težko nalogo, da odvedem sv. očeta iz Vatikana kot drž. ujetnika na Francosko, sem bil poverjen jaz. Ob drugi uri zjutraj sem izdal svojim vojakom povelje, da se podajo proti Kvirinalu. Nekaj minut kasneje smo se že polastili papeške palače, ne da bi prelili kaplje krvi. Švicarska garda se je dala mirno razorožiti, kakor je imela pac nalog, da se ne sme zoperstavljati francoski vojski. Vendar zasedbo Vatikana nisem mogel izvesti brez velikega hrupa. Švicarska garda je hrabro branila vrata v dvorano sv. očeta. Svetlikanje bakel, težki udarci po vratih, razbijanje vojakov, ki so hoteli prebiti vrata in tako priti v dvorane, je brez dvoma prebivalce v papeški palači prebudilo iz sna ter jih poučilo, da se bliža nevarnost. Jaz nisem smel omahovati, nisem se smel na ničesar ozirati, kajti moja čast in moja prisega sta me vezali, da izpolnim dano povelje. Z golim mečem sem prodiral od dvorane do dvorane s svojimi vojaki. S težkimi koli smo razbijali po vratih, dokler se niso porušila in so lahko vojaki vstopili. Končno smo naleteli na vrata, ki so se rada vdala pritisku naših kolov. Ko vstopimo, zapazim, da so odprta vrata stranske sobe. Ta stranska soba je bila razsvetljena; nemudoma vstopim. Moj prvi pogled pade na starčka, ki v škofovskem plašču in štoli sedi nasproti vhodu. Okrog njega je zbrana truma duhovnikov, na čigar obrazih se zrcalita presenečenje in strah. Obšla me je slutnja in preplašeni obraz mojega rimskega vodnika v moji četi, me je v tej slutnji potrdil: da stojim pred svetim očetom. Da, pred svojim očetom, zakaj jaz 6em katoličan! Moj oče — moj ujetnik! Odkril sem brzo svojo glavo. Kri je izginila z mojih lic, tesnoba, velika srčna tesnoba me je obšla. Prvikrat je zatrepetala moja roka, roka, v kateri sem držal meč. Kmalu sem se osvestil, namignil vojakom, naj so potisnejo nazaj ter dovolil vstop samo častnikom. Nastala je fihota. Nato sein jaz spregovoril prvi in svojo prvo besedo nameril na sv. očeta. >Sv. oče, sem začel, »izpolniti moram težko misijo, toda moram jo izpolniti, kajti veže me prisega in dolžnost.« »Kaj hočete od niene?« je povzel z vso častit-ljivostjo sv. oče. »Čemu motite v tej uri mir starčka?« »Sveti oče, prihajam v imenu vlade, da ponovim njeno naročilo: Vaša Svetost naj se uradno odreče vsaki svetni oblasti.« £rifakoval sem kakega jeznega izbruha, toda Pij v II. mi je odgovoril z mirno dostojanstve-nostjo: »Vi ste prevzeli ta nalog, ker ste svojemu cesarju prisegli zvestobo in pokorščino. In mi, mi naj prelomimo svojo prisego? Prisego, da čuvamo pravice sv. Stolice! Ni to žezlo naše, temveč od Cerkve. Kako naj se čemu odrečemo, ko smo samo oskrbniki? Cesar nas najde pripravljene za smrt, ne pa da bi prelomili prisego.« Jaz sem mu nato izpričal, da imam v tem slučaju nalog, odvesti ga s seboj. »Moj sin,« je rekel Pij VII. z glasom, čigar milina mi je trgala srce, »ta nalog Vam ne bo prinesel božjega blagoslova.« Želel je dve uri odmora, da uredi vse potrebno. Odbiti sem mu moral to prošnjo ter vztrajati pri takojšnjem odhodu. Nato se je dvignil, da se napoti v svojo spalno sobo, toda bolehen in slaboten kakor je bil, se je le s težavo dvignil in pomikal dalje. Nisem se mogel vzdržati, hitro sem priskočil ter ga spremil do praga. In tedaj se je znašla njegova desnica v moji, spoštljivo sem poljubil to častito, sveto roko. _ Prosil sem ga tudi, naj svojemu zaupniku izroči svoja povelja, papirje in dragocenosti, medtem ko se hočem jaz umakniti. »Moj sin,« je pristavil sv. oče, »nimam nobenih posvetnih želja«. Iz spalnice ni vzel drugega ko s klečalnika svoj brevir in križ. Ko se je zopet naslonil na mojo ramo, sva šla proti izhodu. Kardinal Pana, ki sem ga takisto po nalogu francoske vlade moral aretirati, nama jo sledil. Prišedši pred glavna vrata papeške palače, smo nekoliko postali. Pred nami so stale cesarsko francoske čete, Rim pa je tiho snival v zgodnji jutranji zori. Težka tiha solza je počasi spolzela po licu sv. očeta, nato je razprostrl roke in blagoslovil mesto in — nas... Kmalu nato smo se odpeljali z njim skozi »Porto Pio«. 0 počitnicah: »Tako — zdaj bom moral hoditi pa kar v gostilno jest, dokler ne bo mojo zene domov! Od povsod Ose so umorile nekega otroka v vasi pri Po« žunu, ko je našel njih gnezdo in ga razdrl. Ose so se besno zakadile vanj in ga tako oklale, da se je otrok onesveščen zgrudil na tla in mu tudi zdravnik ni mogel nič več pomagati. V mrliča je treščilo na Ogrskem v Bekes-Gjuli. V hiši je ležal mrlič, pa je treščilo v hišo in naravnost v mrliča, da se je truplo vnelo in zoglje-nelo. Čudno je to, da se živim ljudem v hiši ni zgodilo prav nič. Ljubezen živali se je izkazala nedavno na Hečkemetskem posestvu Štefana Kovača, ki mu je psica vrgla enajst psičkov. Psica se seveda ni mogla za toliko mladičev zavzeti, pa je prišla koklja in je štiri psičke vzela pod svoje peruti, kar je storila vsak večer in tudi podnevi skrbi zanje. Strašne posledice toče Slovenski kmet Kozjanski sodni okraj popolnoma uničen Kozje, 28. julija. V ponedeljek, dne 20. t. m. okoli 5 popoldne so se nad sodnim okrajem Kozje pričeli zbirati grozeči oblaki, ki so nainab okraj zagrnili v skoro jKJpolno temo. Ob pol (j pa se je po celem okraju vlila strašna ploha, spremljana s treskanjem in viharjem. Pričela jc padati lol ure, debela kakor orehi, oklestila čisto do golega sadno drevje. Jabo'ka so čisto vsa na tleh. Vinogradi so čisto uničeni, tli pa tam še visi kakšnih par jagod na trti. Ponekod je toče en meter na debelo, kjer jo je voda skupaj znesla. Naliv je odnesel zemljo, tako da gleda krompir iz zemlje. Od koruze jc ostalo samo kratko golo steb-lovje. Ves up in vsaka nada za bodoči živež jc zaman. Ogromna škoda na Pohorju Šmartno na Pohorju, 27. julija. Včeraj okrog 5. ure popoldne je strašna toča, kakršne nc pomnijo niti stari ljudje, uničila vse, kar je bilo na polju. Temni oblaki so se začeli zbirati okrog štirih popoldne nad Velikim vrhom. Ljudje so s strahom gledali te oblake, ker pride vedno od te strani nesreča. Z veliko naglico so sc podili oblaki v smeri proti Šmartnem. Ljudje so se bali najhujšega. Hiteli so zapirat okna in polkna. Divje je začelo šumeti in povsod si čul gorečo vzdihe: •Prizanosi nam, Gospodi'; Šumenje se jo vedno bolj bližalo, silen vihar je prihrumel. Kmalu se je vsula toča, debela kakor orehi Bilo je strašno. Vihar je divjal, ruval sadna drevesa, samo pri Pesjaku je izruval 12 velikih dreves. Kno drevo je odtrgal in ga odnesel kakih 30 m daleč. Podrl po pomoči jo tudi odraslega vola in ga valil več metrov daleč. Mod viharjem je pa tolkla toča. čulo ho je žven-kotanje šip, ki jih je toča razbijala, in prestrašene krike ljudi Samo na šoli jo toča razbila 25 šip. Dobro četrt ure je razsajal vihar in toča. Lilo jc šc kur naprej, pa so ljudje kar v dežju prišli iz hiš, vsi objokani, glodat žalostno zapuščino. Razdejanje je strašno. Drevesa vsa gola. samo par jabolk je ostalo na drevju, pa še ta so natolčena. Povsod vidiš izruvana drevesa, polomljene veje. Zemlja je kar bela od toče. Na nekaterih mestih jo še danes do pol metra toče Strašen je pogled po vrtovih. Prej tako bujni, zdaj štrlijo samo goli koli od fižola, golo steblovje od zelja. Vse je sosekano, tako da niti zelenjave ljudje nimajo. Še strašnejšo sliko nudijo ujivc. Ljudje so bili prej tako veseli: rž in pšenica sta tako lepo kazali kot že dolgo ne. Oves je bil krasen. Mnogi so se že veselili novega kruha, ki ga itak žo primanjkuje. Marsikomu letos ne bi bilo treba kupiti kruha. Tudi sadje bi precej vrglo in tako bi zimo pretolkli. Zdaj je pa vse uničeno. Sploh nc moreš spoznati, kaj je prej tu raslo. Samo strnišče moli iz zemlje. Niti zrna pridelka ne bo. Tudi krompir je uničen. Iz zemlje štrli samo golo steblovje. Gotovo si več ne opomore. Tudi deteljo je jjokosilo. Mnogim jo tudi seno odplavilo. Ljudje se sestajajo In tarnajo. Kaj bodo zdaj začeli? Kruha je bilo že itak malo. zdaj je pa spet vse uničeno. Ne bo no žita, ne krompirja, ne zelja, ničesar. Pa zelenjave tudi ni. Ves trud je uničen. Mnogi gospodarji trpijo nad 50.000 din škode. Stari ljudje pripovedujejo, da kaj takega še niso doživeli. Pohorske grče so to. pa priznajo, da jih je bilo strah, tako grozno jo bilo. Pravijo, da od 1. 1888 ni bilo take katastrofe. Pomoč je nujno potrebna, ker so uničeni po-jiolnoma vsi pridelki ter grozi lakota. Kmelje pod Kamniškimi planinami obupavajo Kamnik, 28. julija. Včeraj smo že poročali o neprecenljivi škodi jx> loči, danes priobčujomo dodatno še sledeče: Prebivalstvu teh gorskih krajev jjod kamniškimi planinami je že lansko leto uničila toča do 80% pridelkov, za nadaljnjo setev pa so se morali zadolžiti. Ravno v teh krajih pa je v nedeljo in jKinedeljek toča ponovno uničila in to prav vse pridelke, ker žito radi precejšnje gorske višine še ni dozorelo in ni bilo poželo. Kar ni opustošila toča, so pripomogli Se grozni nalivi, da je voda odnesla So krompir in ajdo z zemljo vred v gozdove. Da jo izgledalo po gorah kot da jc že zapadel prvi snpg, ni prav nič čudnega, saj je padlo nad 10 cm debelo (oče, ki je obležala precej časa po gorah. Vsled lega opustošenja jc prebivalstvo v naših gorah obupano in se mnogi že resno bavijo z mislijo, da sc izselijo. — Morodajno oblast nujno prosimo, da čimpreje priskoči v jx>moč tem revežem. Poizvedovanja Pel baiikurrrr />o sto dinarjev jc i/.guldl včeraj trgovski vajcncc. Pošten najditelj sc naproša, da iz rotfi znesek proti nagradi v ITorijanski ulici št. 13 V tretjem nadstropju. Ena sama orhideja ima na loto 70 milijonov semen in vendar jo jo tako težko dobiti. Roj čebel tehta navadno en in pol do dva in pol kilograma. Šmentani Amerikanci. Iz filmskega mesta Holly-vvooda prihaja poročilo, da so tamošnji moški začeli nositi novo modo, ki se bistveno razlikuje od dosedanje. Takole se je predstavil modni kralj Twyeffort časnikarjem: V pisani suknji, modrih hlačah in v svilenem rdečem telovniku. In je pristavil, da bodo moderni moški odložili črne, žalne obleke, fraki bodo odslej modri, suknje rudeče, čevlji temnordeči, telovniki bodo temnordeči, zeleni, rumeni ali lila, pa tudi spodnje perilo v živahnih, pisanih barvah. — Če ni menil lc pustnih oblek in pustnih norcev? Cela vas v občinskem svetu. V francoskem de-partmaju Haute-Saone leži vasica Villedieu-les-Quenoche. Šteje točno 13 prebivalcev. Je samostojna občina in njen občinski svet šteje po francoski občinski upravi deset odbornikov in še župana povrhu. Na občinskih sejah se torej shaja ednajst prebivalcev in le dva sta izven odbora. Nedavno so se v tej občini vršile volitve in francoski listi poročajo o siloviti borbi za občinske sedeže; seve boja niso vodile stranke, marveč sorodstvo. Vsi prebivalci bi bili radi ob- _ činski odborniki in nek ■' francoski list je duhovito! priporočal vladi naj za to I občino postavno zvišal število odbornikov na lil in s tem zaključi ostril »politični« boj. Vprašanje je le, če se boj ne bi kljub temu nadaljeval v odboru. Z lakoto zdravi. V bližini Londona je sanatorij, ki je zelo priljubljen med zgornjimi desetimi tisoči londonske družbe. Imenujejo ga »palačo gladu«. Njegov vodja ni nikak zdravnik, marveč inže-njer. Nedavno se je vrnil še ubožen iz Afrike, danes pa že poseduje lepo imetje. Ker v Afriki ni mogel najti dela, jc mnogo stradal. Pri tem jc opazoval, da glad zdraviu ne škoduje, marveč — do gotove mere — koristi. nepremaKnjeno 1'romaknjeno slike bodo skoro imele ccno redkosti, kajti novi gumb na oklopu »KODAKOVE V0L-LENDE« 020 omogoča tudi daljša trenutna snetja iz roke — a vendar nepreniaknjenal Čudovito praktično: obe roki držita aparat, pogled skozi iskalo — kot sani od sebe se znajde kazalec na gumbu — lahek pritisk — in slika je Vaša! Sedaj lahko sni-inatc tudi v rokavicah. Henda Različne izdelave. — Zahtevajte ponudbe od Vašega fototrgovca ali naravnost od KODAK, D.S.O.J., Zagreb, llica it 24 Načrte „Maginotove črte€( so vohuni izdali Nemčiji Angleški list o senzacionalnem vohunskem škandalu v Franciji London, 29. julija. TG. »Daily Expres < objavlja čez vso stran poročilo svojega pariškega dopisnika o novem vohunskem škandalu, ki da je izbruhnil v Franciji. Vohunom »neke tuje velesile« (menjena je NemčijaI) je namreč uspelo, da so dobili v roke podrobne načrte o legi in opremi znanega obmejnega trdnjavskega pasu, ki nosi ime »Maginotova črta« ter začenja pri švicarski meji in teče vzdolž nemške meje do Belgije. Francoske oblasti so namreč v Saillyju v Ardenih aretirale nekega Jeana Selliera, bivšega letalskega častnika, ki je začel z rejo perutnine na veliko. Poli^jske oblasti so dejale, da je bil zaprt zaradi tihotapljenja. Toda to ni točno. Res je, da je bil aretiran zaradi vohunstva. Prijet je bil zaradi tega, ker so Japonska — Kitajska Nadaljevanje s I strani vlada v mestu zopet mir. Barikade so bile odstranjene. Japonska letala so metala dopoldne na Peking letake, v katerih sporočajo odhod kitajskih. čet ler pozivajo prebivalstvo naj o mini in redu nadaljuje svoje posle. Danes ali najkasneje jutri bo organiziran odbor z nalogo, da zagotovi mir in red. Skupno z generalom Sunčejuanom. predsednikom političnega sveta za pokrajini llo-pej in Cahar. je zapustil mesto tudi pekingiki iupan. Njfgove posle je prevzel predsednik' občine Tiencina general Knokcucun. Peking, 29. julija. A A. (Reuter.) Zvedelo so jc, da se vršijo pogajanja za premirje med ki tajskimi in japonskimi četami. Mesto dobiva polagoma normalno sliko. Odpor 29. kitajske armade proti Japoncem je ponphal nekoliko j>o polnoči, ker je general Sungcejuau odpotoval. Nova izdajstva Peiping. 29. julija, c. Vee kitajskih generalov iz Severne Kitajske se jc na svojo pest začelo pogajati z Japonci in hočejo z njihovo pomočjo ustanoviti v Peipingu samostojno avtonomno vlado. Zaradi tega izdajstva se je 37. armada morala umakniti iz Peipinga. Angleško opozorilo japonski vladi London. 29. julija, c. Popoldne je v *|>odnji abornici voditelj opozicije Atlce sprožil debato o dogodkih na Kitaislieni. Eden |e odgovoril, da je žo naročil angleškemu veleposlaniku v Tokiju. da naj sporoči japonski vladi, da Anglija ne Ho dopustila nobene kršitve kitajske suverenosti nad katerimkoli delom kitajskega ozemlja. Ko je Allec zopet vprašal, če bo sjior na Kitajskem šel pred Zvezo narodov, je Eden odgovoril, da to še no more povedati. Amerika bo nevtralna U'ashington. 29. julija b. Predsednik Roose-velt in državni tajnik Hull sta sprejela časnikarje in jim izjavila, da bo Amerika v kitajsko-japon-ski vojni ostala nevtralna po zakonu o nevtralnosti. Prepovedala bo oskrbo vojskujočih sc držav z. vojnim materialom in nc bo dopustila dodeljevanja kreditov. Ta zakon se bo napram obema državam enako strogo izvajal. ga videli v družbi z nedavno aretiranim častnikom 3. belgijskega topničarskega polka, s katerim je imel že dolgo časa stalne stike. Ko so preiskovali stanovanje tega kurjerejca in bivšega letalskega kapetana, so odkrili veliko število zemljevidov, cele kupe zapiskov o vojaških napravah, slike francoskih bojnih ladij in najnovejših vojaških letal in pismo, ki ga je belgijski generalni konzul poslal na naslov neke tuje države (Nemčije). Med zaseženimi papirji so bile tudi natančne risbe o legi »Maginotove črte« z lastnoročno pripisanimi razlagami, ki so bile očividno namenjene za generalni štab neke tuje vojske (nemške). Ko so preiskovali obleko navideznega kurjerejca, so našli v njo zašita pisma na agente dotične tuje države po raznih mestih Francije, kakor tudi njihove odgovore. Na podlagi teh podatkov jc policija takoj na to aretirala v Chamoniau dva letalska častnika in ženo nekega visokega častnika v Chamonixu. Razburjenje v francoskem vojnem ministrstvu je veliko, pravi dopisnik »Daiiy Expresa«, ker je aretirani Sellier sedaj tudi že priznal, da je del nabranega gradiva o »Maginotovi črti« po zračni poti že dostavil dotični tuji državi. Pričakujejo še nadaljnjih aretacij v tej mučni zadevi. Nanking, 28. julija. AA. Havas: Vsti mirovna pogajanja so prekinjena, ker jc general Sunsenjuan odbil japonski ultimatum. Sedaj je resen spopad med Kitajsko in Japonsko neizbežen. Izgredi na Irskem o priliki kraljevega obiska v Betlastu Ijondon. 29. julija. TG. Iz Severne Irsko j>ri-liajajo vodno nove vesti o izgredih, ki so jih člani tajno irsko republikanske stranke j>riredili ob priliki obiska angleškega kraljevskega para v Relfastu, ki je |>roRtolnira severne Irske. Republikanski četniki so na vsej meji mori severno in južno Irsko |>ožgali obmejne carinarnice, straže pa s puškami in strojnicami nagnali. Po Londonu so krožile tudi vesti, da jc bilo okrog 10.00(1 čet-nikov pripravljenih, da vkorakajo čez mejo v Bel-fast. n da so bili zadržani od severne irske policije in vojaštva. Oh priliki kraljevega bivanja v Relfastn je prišlo tudi do hude eksplozije na ulici. Izkazalo se jp, ondon dcrrv. Orožniki so našli peklenski stroj le malo pred prihodom hrzovla-ka. Pred prihodom anelcskega kraljevskega para v Rclfast bo oboroženi dcinoiistrantjc odvedli nekaj policistov, s hiš pa so sneli girlande. napise in zastave. Aretirani bodo odgovarjali pred izrednim sodiščem. Jutranji londonski tisk pišo o dogodkih v Ulstru z veliko rezervo. Preiskava jo dognala, da so vse izgrede pripravili člani nelegalne tajne zveze, tako imenovane IRA (Irish repuhliran :iriny), ki jc tajna politična organizacija. «Dailv Herald» tidi v tem dogodku poskus, da hoče de \ alera izza kulis preprečili sporazum z l»ndo-uom. * Pariz. 29. julija. AA. DNB: V sabljanju je Madjarska osvojila naslov svolovnega prvaka. Nato slede Italija, Nemčija in Romunija. Po bojiščih Španije Salamanca, 29. julija, b. Nacionalistični glavni štab poroča, da so pri Castrioles in pri Lancveriji bili odbiti napadi baskovskih miličnikov, ki so pri tej priliki utrpeli ogromne izgube. Na bojišču za-padno od Madrida ni bilo borb. Okrog Cordobe sc je nacionalistom posrečilo popraviti svoje postojanke. Na področju Villa nueva del Canaiada popravljajo nacionalisti postojanke, ki so jih vzeli republikancem. Republikanci se mrzlično pripravljajo za obrambo Escoriala V teku zadnjih borb so izgubili republikanci polovico svojih tankov, od katerih so nacionalisti zaplenili nekoliko popolnoma celih in dobrih Težki tanki nacionalističnih čet so se izkazali v bori kot nepremagljivi. General Franco je sam poveljeval ofenzivi pri Bruneti, ki se je vrnil v Salamanco ter je izjavil, da je zelo zadovoljen z doseženimi uspehi. Prav tako ni prikrival popolnega prepričanja, da bodo tudi nadaljnje operacije kronane z uspehom. Nadalje je potrdil, da so bile v teku poslednje ofenzive uničene mnogoštevilne mednarodne brigade Izrazil je svoje mnenje, da so čete generala Miajc poslednje dni izgubile nad 30.000 mrtvih in ranjenih. Rdeča poročila Madrid, 29. julija. AA. Havas: Opolnoči je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da so republikanske čete na aragonski fronti zavzele postojanke pri Bolki. Na fronti pri tluesci bitka še traja v korist republikancev. Na andaluzijski fronti .so republikanci napredovali za 2 km. Zunanji minister Jose Giral je izjavil tujim časnikarjem, da bi sc vojna v Španiji lahko končala do konca tega leta, če Italija in Nemčija ne bi več pošiljali orožja v Španijo. Giral je šc rekel, dn general Franco nima niti dovolj sredstev in ljudi, da bi lahko vzdržal in da Italija zavlačuje delo v odboru za nevmešavanje samo zato, da bi pridobila na ča6U O predlogu za umik prostovoljcev jc Giral rekel, da jc angleški predlog preveč kompliciran. Umik bi se moral izvajati po nekem sorazmerju, ker je prostovoljcev na strani nacionalistov mnogo več kot na naši strani. Kdaj bo Anglija priznala Abesinijo Ijondon. 29. julija. AA. DNB: Zunanji minister Eden je moral v sjiodnji zbornici odgovoriti na vprašanje, ?o Anglija So zmeraj no misli priznati osvojitve Abesinijo. Eden je rokol. da Zavzema Anglija v tem vprašanju isto stališče, kol ga jo nakazal v svoji izjavi dno 5. maja t. I. Eden' je nato še rekel, da no moro o toni ničesar reči, ker to vprašanje s|>loh ni na dnevnem redu. Kudar Iki to vprašanje načelo. I m o tem govorilo celo Društvo narodov. To jo vprašanje, ki mora bili rita rešeno s kolektivno izjavo. Konservativni jioslanee Eniotli jo nato vprašal, čo žo nI prišel čas, da M DN priznalo dejanski stan. Eden pa nalo ni od govoril London, 28. julija. AA. Havas: Parlament je • 327 proti 7 glasovom sprejel snodi kredile mini«tx-i»tva za letalstvo. Delavcki poslanci so sc vzdržali glasovanja. Sprejem v železniško srednjo šoto v Belgradu V šolskem letu 1937/38 bo sprejetih v železniško srednjo šolo v Belgradu 60 kandidatov (mo-žkih), ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da eo naši državljani; 2. da imajo najmanj sedem razredov gimnazije ali njej enake šole; 3. da so telesno in duševno zdravi (sposobni za prvo skupino železniške službe v smislu pravilnika za zdravniški pregled prometnih uslužbencev); 4. da niso mlajši od 18 in ne starejši od 21 let; če so pa odslužili vojaški rok, ne smejo biti starejši od 25 let; 5. da imajo odobritev staršev oziroma varuhov za vstop v železniško službo; 6. da eo lepega vedenja; 7. da polože sprejemni izpit. Učenci, ki zvrše to šolo, zadobe kvalifikacijo imajo dijaki z odličnimi ocenami in oni, ki 6o že odslužili vojaški rok. Sprejemni izpit se polaga iz: a) srbsko-hrvat-ekega jezika (slovenskega); b) aritmetike in geometrije; c) splošnega zemljepisa in posebno iz zemljepisa Jugoslavije. Učenci, ki zvrše to šolo zadobe kvalifikacijo za uradnike II. kategorije. Prijave se morajo kol-kovati z 10 dinarji in dostaviti osebno ali po pošti (v priporočenem pismu) Upravi železniške prometne šole v Belgradu, Vojvode Mišiča štev. 2, najkasneje do 1. avgusta t. 1. z navedbo točnega naslova prosilca in najbližje železniške postaje. Prijavi se morajo priložiti (prepisi ne zadoščajo) naslednje listine v izvirniku: 1. državljanski list, Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič. — Dustriral M. Sede). Nihče izmed gledalcov ni opazil, da je ciganski poglavar kar na lepem izginil izpod lipe. Urnih korakov jo je ubral za cigani, ki so s svojimi vozmi čakali na drugem koncu vasi. Ne daleč od njih je obstal in uprl svoje orlovske oči nazaj proti vasi. Iz vsega njegovega vedenja je bilo videti, da nekoga neprestano pričakuje. Njegovo pričakovanje je bilo kmalu bogato poplačano. Po stranski poti so prihitele iz vasi štiri drobne postavice. Ko so dečki prisopihali do poglavarja, so mu ponosno pokazali svoj plen: Peter nabasano vrečo, Nande dve putki, ki ju je stiskal pod pazduho, Jožek srčkanega zajčka, droben ciganček pa mladega pujska. Poglavarjev obraz se je ob pogledu na dobro založeno tatinsko družbico razlezel v zadovoljen nasmeh. Pomel si ie roke in zaklical: »Bravo! Bravok Ko je po vrsti otipal ujete živalce, je pohvalno zagolčal: »Imenitna čačol1 Imenitna čačol Ali vas je kdo opazil?« »Nihče!« je samozavestno odgovoril Peter, kakor da ee je pravkar vrnil kot zmagovalec iz I jute vojne. »Seveda ne, he, he«, se je zarežal poglavar, »ko so pa v>i pod lipo in zijajo medveda! Zdaj pa le brž naprej, drugače dobimo čapibek* Dečkom tega ni bilo treba dvakrat reči. Na vso sapo so stekli za njim in se pridružili ciganskemu sprevodu Takoj nato je pridrvela iz vasi še druga gruča ciganskih uzmovičev, ki so prav tako poskušali svojo srečo i>o vaških hišah. Tudi njihov plen je bil tolikšen, da je poglavarju Muriju srce kar poskakovalo od veselja in je venomer ponavljal: »Imenitna fačo! Imenitna čačok 1 fačo — roba. * Capibe = baline. 2. šolsko izpričevalo, 3. krstni ali rojstni list, 4. odobritev staršev ali varuhov, da učenec sme vstopiti v to šolo, kakor tudi njihovo obljubo (overovljeno od pristojne policijske ali občinske oblasti) naslednje vsebine: »Odobritev staršev (varuhov) i obljuba.« Dovoljujem svojemu 6inu (varovancu) . . . ., da smo vstopiti v državno železniško prometno šolo v Belgradu, katero je dolžan redno obiskovati in dokončati, obnašajoč se po predpisih šolskih pravil. Po dokončani šoli je dolžan moj sin (varovanec) ostati v službi državnih železnic najmanj šeet let. V slučaju, da bi moj sin (varovanec) zapustil šolo samovoljno ali da bi bil odpuščen iz službe oziroma da bi mu služba prenehala zaradi lastne krivde, se zavezujem povrniti državni blagajni: če je zapustil šolo, vse stroške šolanja; če je zapustil službo za čas manj od 6 let, del stroškov šolanja, kakor ludi povrniti vso škodo, katero bi morebiti povzročil v času šolanja. Datum. Podpis, Overovljenje. — »Obljuba kandidata«: Ako bom sprejet v državno prometno železniško šolo v Belgradu, 6e zavezujem, da bom redno obiskoval pouk in jo dokončal, ob-našajoč se po predpisih šolskih pravil. Po dokončani šoli 6e zavezujem, da bom ostal v službi državnih železnic najmanj šest let. V slučaju, da bi šolo ali službo samovoljno zapustil ali da bi bil iz šole ali službe odpuščen oziroma, da mi bi služba prenehala po sili zakona vsled lastne krivde, se zavezujem povrniti državni blagajni: ako zapustim šolo, vse stroške tega šolanja; ako zapustim službo pred potekom šestih let, sorazmeren del stroškov za ne-doslužen čas mojega šolanja, kakor tudi povrniti vso škodo, katero bi morebiti v času šolanja povzročil. Datum. Podpis. Overovljenje. 5. Nravstveno izpričevalo (za one, ki ne prihajajo naravnost iz šole). Prijave kandidatov, ki ne izpolnjujejo pogojev in katerim ne bodo priložene izvirne listine, frravilno kolkovane, 6e ne bodo jemale v poštev. zbiranje kandidatov bo končano do 1. septembra. Izbrani kandidati bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit ter se jim v to svrho dostavi brezplačna karta za prihod v Belgrad. Kan-didatje, ki bodo odbiti, dobe brezplačne karte za vrnitev. Sprejeti kandidatje dobe v šolskem internatu brezplačno hrano in stanovanje in poleg tega 100 dinarjev mesečno v gotovini. Šolski pouk 6e prične 15. septembra 1937. Razpis za sprejem učeneev v obrtne šole glavnih železniških delavnic v Mariboru. Nišu, Zagreba in Sarajevu. — Opozarjamo na ta razpis, ki ga je »Slovenec« že pred dnevi priobčil. Rok za vlaganje prošenj je do 1. avgusta t. 1. Skupno bo sprejetih 220 učencev. Uspeh naših kajahašev v Avstriji V soboto je po6la! Kajak klub Ljubljana dve turni dvojki na mednarodne kajakaške in veslaške tekme v Vrbo ob Vrbskem jezeru. Konkurenca je bila zelo ostra, kajti nastopili ........ .................. dobro uveljavili in z uspehom zastopali naše barve, o čemer priča laskavo povabilo Avstrijcev rliihnvr* Hriavnrt nmaN.liiA I,: I______ ___ TEl. 21-24 MATICA Danes poslednlici Prekrasno t Umsko delo POSLEDNJI POGAN V (lavni vlogi lepa MALA ln LOTUS fredstave danes ob 19.16 in 21.16 uri .. . , —-----r... so najboljši Avstrijci, Italijani ,Nemci, Angleži in naši slovenski kajakaši, kateri so se na teh mednarodnih tekmah zelo ' ' ...... |---— -----— - — » MUIIV ' 1 » V? 1 * 1 ' na njihovo državno prvenstvo, ki bo konec av gusta na Dunaju. Vodja ljubljanskih kajakašev je obljubil, da bo klub poslal na to prvenstvo 6voje člane, 6eveda če bo nabral v tem kratkem času potrebna denarna sredstva. Rezultati na 1000 m. (urni dvosedežni kajaki: 1. Kajak klub Celovec 4.56 B/ln; 2. Dunajski kajak klub 5.01 »/,„; 3. Kajak klub Ljubljana I. (Ing. Melod Gaberšček—Mirko Furlan) 5.08 '/,„; 4. Policijsko športno društvo Dunaj 5.16 =/10; 5. Kajak klub Ljubljana II. (Rudi Malahovsky—Cveto Aločnik). 1000 m enosedežni leseni kajak: 1. Hradetzkv Gregor -.13 »/i«; 2. Jožef Pruckner 4.18 Vi«; 3. Elio Sa6so-Sant (Italija) 4.23. Na 10.000 m so rezultati sledeči. Turne dvojke: L Dunajski kajak klub 55.16 (na petem kilometru 27.17); 2. Kajak klub Ljubljana I. (Ing. Gaberšček —Furlani) 55.21 (27.15); 3. Policijsko sporlno društvo Dunaj 56.35 (27.45); 4. Kajak klub Ljublj II. (MaIahovsky—Močnik) 57.16 (27.51). Tu je bila ves čas ogorčena borba med Dunajčani in Ljubljančani, odločil je šele v jx>slednjih metrih boljši čoln Du-najčanov. Leseni kajaki enosedežni na 10.000m: 1. Hra-detzky 46.19 (22.20) 2. Maurer 48.58 (24.05); 3. Elio Sasso Sant (I) 50 (24.25) Tekmovalni zložljivi kajak, enojka na 10.000 m: 1. Scheffel 55.14 (27.22); 2. Luttenberger 57.50 (28.36); 3. Rittsteiger 59.07 (27.32). Pri skupnem obedu vseh tekmovalcev so bili obenem razglašeni rezultati in razdeljena darila. Ljubljančani so dobili 6 plaket. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženi-tovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri aaročiiu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. EH2BHI Buret, llster tn vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (I) I a sveže slive kg 2.25 Din; sveže hruške ln debela jabolka po 3 Din — po 50 kg razpošilja franko voznina -G. Dreehsler, Tuzla. (1) Ugodna prilika za nakup umetnostnih slik pri tvrdki Mathian Ivan, Ljubljana, Tyrševa 12 (na dvorišču), kjer je velika odprodaja starih ln novih umetnin. Interesentom ogled mogoč od 9—13 od petka, 30. VII. do ponedeljka, 2. VIII. Stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje zelo lepo. veliko, oddam za september. Predovlče-va ul. 11. (č) Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani. Krekov trg 10, tel. »7-62. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji •eni takol v gotovini AL. PLANINSEK, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 85-10. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica 6t 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po naj-vtsjl dnevni coni. Službodobe ] Začetnica strojepisja dobi priliko prakse tudi v korespondenci — dobra tipkarlca pa poldnevno zaposlitev. Prijave pod »Vestna 11914« na upravo »Slovenca«. (b) Starejšega hišnika Iščemo. Prednost upokojeni orožniki ali podobno. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja etc. na upravo »Slovenca« pod »Upokojenec 11909«. (b) Programi Radio Ljubljana i Petek. M. julija: 12 Po naših domačih stezicah (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Ca* spored, ob-vestila — 13.15 Koncert oddelka godbe «Sloge« — Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: I.judskl glasbeni instrumenti (dr. Boiidiir Sirola) Zagreb — 19.50 Zanimivosti — 2M Lucienue Bojer (plošče) — 20.10 2i>na in šport (gdč. Iva Pregelj) — 20.30 Maudrnvo dudacko kvarteto iz 1'rag« 21.15 Parma: Ksenija (opera na ploščah) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Dragi programi t Petek, 30. Julija: Belgrad-Zagrcb: 20.30 Vokalni koncert. 20 50 Kvartet, 31.00 Celo, 21.30 Zbor — Dunaj: BudimpeHa-Variana-Beromaniiter: 19.05 Mozartova opera «C«robna plščal« (dirigent Artnro Toscanini), 22.20 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Pianino, 21.00 Vokalni in instrumentalni koncert — Him-Hari: 21.00 Pianino, 22.00 Pihala — Praga: L9 40 Ljudski koneort, 20.35 Sim-, fonija «Faust< — Berlin-Hamburg: 20.10 Valčki in koračnice — Lipsko: 19.50 Vojaška godba — Monakovo: 10.05 Mozartova opera »Figarova svatba« — Strassbourg: 21.30 Gledališki večer — Bukarešta: 19.55 Opera. Jibita ni tejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — t malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, brat in stric, gospod Andrej Volčič sluga Pokojninskega zavoda Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 31. t. m. ob pol 5 popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidov-danska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. julija 1937. Katarina Volčič, soproga; Anica in Ludvik, otroka ter ostalo sorodstvo. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je umrl gospod Andrej Volčič uslužbenec Pokojninskega zavoda Pogreb vestnega uslužbenca bo v soboto, dne 31. f. m. oh pol 5 popoldne iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti V Ljubljani, dne 29. julija 1937. Dušica - Rožamarija »Moj oče inia prav, izgubil je dva otroka hkrati.« »Rožamarija, ali priznavaš?... Te je tvoja jeza tako premagala, da si se spozabila... Ne?... Cemu tudi? Kot otrok si bila sanjava in trmasta kot kak star Braunecker. Toda to nagnusno . .. Rožamarija ne pusti me predolgo govoriti. Moj ubogi bral! Menda tc niso tako grozno poneuinili, da bi ne doumela, za kaj gre tvojemu očetu!« Rožamarija upre v teto Heleno svoje strmeče, neizmerno trudne oči: »Da jaz vem ... vse!« »Rožamarija. kaj naj pišem tvojemu očetu? Brani se vendar!... Je morda tvoja mati pretiravala? Zagovarja se! — Da je to vse izmišljeno! — Ne. vjiričo smrti je to nemogoče! — Povej mi vendar, kako je bilo!« — »Saj vse skup nič nc pomaga, teta Helena! Meni ne bodo verjeli... Ali nisi čitala. kaj moj oče o meni rnisli...« »To je napisal v prvi bolesti, v prvem razburjenju. Rožamarija. Kri sc kmalu zopet ohladi. Tvoj oče. ki je sicer zelo vljuden, ima svojo jezo, kot vsak izmed nas Zagovarjaj 6e vendar že, Rožamarija! Kaj izgubiš...« »Kaj sem izgubila, lega se prav dobro zavedam .. Svojo čast 6em izgubila. Kako sc naj branim, če moj oče in mačeha hočeta to o meni verjeti! Mar mi je mogoče dokazati, da nisem hotela odpreti ti6tih vrat, da nisem nikdar hotela prestrašiti mame s svojimi lasmi in očmi? Morali bi mi zaupati! Podarjenega zaupanja ne maram, ker mi ga morete vsak trenutek zojiet odvzeti, če bi morda znova popustila stara vrata ...« Teta Helena 6e vrže vsa utrujena v naslonjač ter zastoka: »Moj Bog. jaz se ne razumem več na katastrofe, odkar 6em se za vedno izselila iz 6tarega Brau- neeka... Ne prenašam jih več in naveličala sem se jih!...« »Pusti me, tele Helena, naj grem v svojo 6obo, prosim te! Trudna sem, tako neizrečeno trudna!« »Kolikor se že 6poznam. Rožamarija. tajiš vsako krivdo. Moram pisati nekaj besed svojemu ubogemu bratu in to še nocoj! — Samo še nekaj, Rožamarija ... Razmerje do tvoje matere, — saj vem, da ni bilo nikdar prisrčno, od obeh strani ne. Vidve sta nasprotji...« »Mrzini, sovražim jo! Moje srce je to sovraštvo že čisto izžgalo. In to boli! Mrzila sem jo v tisti noči.. .«• Rožamarija zakrije obraz z obema rokama. »Oh, moj ubogi vrtič! Strupene cvetlice, divje, rdeče, trnje, osat koprive! Tako daleč so me spravili, da vse to raste v njem. Toda tega ne smetn reči. To je vendar moj vrt! Ce bi oče vanj pogledal! — On ie prepričan, da 6em brez časti...« Zdajci 6e je Rožamarija zrušila nad svojim stolom. Princesa Helena je brž vstala ter se sklonila nad njo. Skoraj otroško zre v svoji bolesti in zaskrbljenosti. Na njenem okroglem obrazu se odraža globoka otožnost. Toda na mah se zravna Njena ravnodušnost. katero si je v teku let pridobila v borbi z marsikatero skrito bolestjo, ji liif>oma pride na pomoč. — »Rožamarija, otrok, pojdi počivat! Ti nisi nameravala odpreti onih vrat. Toliko zdaj vendarle vem. Rajši bi seveda videla, če bi mi vse odkrito fiojasnila. Cemu nisi j>ozvala gospodične Bergmann?« »Niseni hotela, da bi slišala, kaj je mama govorila.« »Ali je bilo to kaj jwsebno hudega? To bi moral tvoj oče na vsak način izvedeti. — To je vendar važen vzrok. — Kaj pa je rekla?« »Kako naj zdaj očetu povem? Tega nc moreni! Govorila je take zle stvari in bila sem mnenja, da ona . . Ne. nič o tem. teta Helena, nič!« »Norčica. ti si vendar v nesreči, ne ona!« »Ne maram tega povedati, ker nočem biti to, za kar mc smatrajo!« »Kakor hočeš, Rožamarija. kajti navsezadnje bi lahko tvoja mati tudi tajila in tvoja zadeva bi se s tem prav nič ne izboljšala. Morebiti imaš prav. — No, recimo, tvoja mama je bila tako silno vznemirjena, da bi bila ti najrajša šla poklicat svojega očeta. Moj Bog! To vse he drži! Morda pa ne uvidijo tega. Ti bi seveda tudi lahko izgubila glavo... Pojdi zdaj leč, uboga Rožamarija. Nocoj te ne morem več odrešiti. Za danes vsaj vem, kaj mora moj ubogi brat najprej izvedeti.« — Žaloigra v njeni ljubki, prijazni vili! — Princesa Helena niti v gledališču ni prijateljica žalo-iger, kjer ima vendar pomirljivo zavest, da bo junakinja. ki leži mrtva na tleh. po dovršeni predstavi več ali manj imenitno večerjala. Okrogla dama si s svojo bledo, apatično in molčečo nečakinjo ne ve več pomagati. Tudi naslednjega dne ni hotela Rožamarija podrobneje pojasniti dogodkov pretekle noči. l udi ne omeni z nobeno besedo, čemu ni drugo jutro izkazala svojemu očetu onega sočutja, katerega je on v svoji strahoviti bolesti od nje moral pričakovati. — In to vedno bolj za-grenjuje očetovo 6rce. — Na veliko srečo je kneginja brž okrevala, kot bi se njena narava bila osvobodila neke hude more. Nato se je podala v zdravilišče Wiesbaden. kjer se je razcvela ko roža. — Rožamarija pa ne cvete Cesto se onesvešča, kar povzroča teti Heleni nemalo groze. — Primorana je poklicati znamenitega zdravnika za živčne bolezni, ki je bil obenem vodja slovečega zdravilišča. Ta pregleda Rožamarijo — Bil jc to moder in izkušen gospod, ki je poznal vse bolesti in stiske človeškega srca. Na mah je bil prepričan, da je v duši tega bledega in apatičnega otroka počila neka vzmet. Uvidcl je. da nosi v sebi bolezen, proti kateri ne pozna nc on ne kak drug zdravnik primernega leka — Morebiti goji v svojem srcu ljubezen do nekoga, ki je njenim staršem nevšečen. — Vendar pa domneva, da je še skoraj premlada in tudi prehladna za kakšno veliko ljubezen. — Princesa Helena mu pomaga iz zadrege ter predlaga izpremembo ozračja. Rožamarija bi naj prebila zimo v Italiji. Princesa Helena jo hoče sama spremiti. Razen nje naj bi tudi potovali: Miss Oranger. Liza. družabnica tele Helene rrrvcna Wa- P 11' ren in tudi njen rejeni sluga naj bi ne ostal doma. Potovati hočejo v presledkih, da ne bo potovanje preutrudljivo. »Miss Grangcr je od sile dolgočasna.« piše princesa Helena svojemu bratu, »toda končno je poštena in v tistih letih, ko ima človek 6voje največje budalosti že za seboj. Za Rožamarijo seveda ni izpodbudij iva, toda kdo pod milim nebom bi njo mogel spraviti k življenju? — Poizkusila sem z milobo in z bridkostjo, s hladom in vročino, z nežnostjo in s strogostjo. Posluša vse prav vdano, toda če jo le za trenutek pustim samo, jo popolnoma stre.«... Na potovanju je Rožamarija malce oživela. Tu ;a tam zažari, četudi le mimogrede, na njenem Jicu rahel rožnat dih in včasih izraža celo kakšno željo. To vse nemudoma izve njen oče v Braunecku. Dospeli so vse prezgodaj v to od 6onca izža-reno. izumrlo rivijero. Sitni komarji še žive, vile in hoteli so zaprti in okna zabita. Strahovit prah pokriva vse. V Bordigheri. kjer je primeroma še najbolj zeleno, najde teta Helena vse, česar si želi. Tu najnie majhno vilo z marmornim balkonom, odkoder drže stopnice v zapuščen, razsežen vrt. Nadalje sprejme kuharico ki ima odlična spričevala iti zna tudi nekoliko francoščine in še neko deklico, ki pa ne pozna tazen italijanščine nobenega drugega jezika. Ta je ob pogledu na Rožamarijo tako osupnila, da je vtaknila prst v usta ter neprestano 6trmela vanjo. Žal so še vsi komarji pri življenju ter se imenitno goste 6 krvjo Brauneckerjev. Teta Helena je malodane tetovirana. Nekega večera bi se bila domala zgodila huda nesreča. Teta Helena jc namreč nekega večera med muslinastimi posteljnimi za6tori z gorečo svečo v roki oprezala za nadležnimi ži-valicami. Toda prišla je tenkim zavesam preblizu in vnele so se. Teta Helena je presunljivo zavpila. Kar je prihitela Rožamarija. potrgala brž vse za-store ter jih pokrila s potno odejo. V trenutku je bil ogenj zadušen — Teta Helena je pisala v Brau-ncck ter hvalila in slavila pogum Rožamarije. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei Izdajatelj: Ivan Rakovee Urednik: Viktor CenCil Anglija — Italija Možnost sporazuma glede Španije Rim, 29. jul. AA. Havas: Včerajšnji razgovor med predsednikom angleške vlade Chamberlai-nom in italijanskim veleposlanikom grofom Gran-dijem v Londonu, se je sukal okrog italijansko-angleških odnošajev. Dosedanja napetost med obema državama naj bi se odstranila po temle vrstnem redu: Najprej naj bi obnovili gosposki sporazum in zbližali nazore obeh vlad o bodočnosti Španije. Na ta način bi pripravili rešitev španskega vprašanja, ki bi jo mogli sprejeti vsi, ker ne bi izključevala koristi nobene dežele in nobene skupine držav. Obnovljeni gosposki sporazum, o Čemur sta včeraj govorila Chamberlain in Grandi naj odstrani skupne ovire glede spoštovanja statusa quo v zapadnem delu Sredozemskega morja. Obenem naj bi ta pogodba razpršila francoske skrbi glede njenih prometnih zvez s severno Afriko. Zbližanje nazorov o bodočnosti Španije pa prinaša nove možnosti. Ko so začeli po zavzetju Bilbaa v Veliki Britaniji govoriti o generalu Francu realistično in nameravali zaščititi angleške finančne koristi v Španiji, so to izpremembo angleških naziranj sprejeli v Rimu brez posebnih simpatij. Februarja meseca je angleško trgovinsko odposlanstvo zahtevalo v Salamanci od generala F>anca varstvo za angleške koristi v Hu-esci. Vodja španskih nacionalistov je tedaj to zahtevo odklonil, kar so v Rimu pozdravili. Po zavzetju Bilbaa se je angleški vpliv zopet uveljavil. V Italiji so se začeli razburjati. Do- ml simpatijami so Italijani obdajali falangiste. Prav nič se niso pa ogrevali za obnovo monarhije. Veliko Britanijo so celo obtoževali, da bi pozdravila vrnitev, če že ne Alfonza XIII., pa vsaj kakega člana njegove kraljevske rodbine. Obnovljena monarhija bi bila zanesljivo orodje angleškega vpliva. Odtlej je misel morebitne obnove v Rimu precej napredovala. V Italiji so ponatisnili izjave generala Franca v korist asturijskega princa don Juana. Krožili so celo glasovi, da je general Franco pozdravil tega princa v dogovoru z Rimom. Tudi v tej bistveni točki se je italijansko stališče pribli« žalo stališču Velike Britanije. Orožnik utonil na Bledu Včeraj popoldne okrog 4. je Blejsko jezero spet zahtevalo svojo žrtev. Orožnik Franc Jugoveta, ki je bil tu dodeijen čez poletje, 6e je šel kopat v Grajsko kopel s svojimi tovariši. Bil je edini, ki jo znal plavati. Skočil je v vodo, plaval nekaj časa, nato pa naenkrat izginil pod površjem kakih 15 metrov od obale. Njegovi tovariši so videli, kako jo izginil, vendar se v začetku niso mogli znajti, Od njih ni znal nihče plavati, da bi potapljajočemu priskočil na pomoč. Zato so poklicali druge, ki so šli iskat orožnika, pa ga niso našli. Najbrže ga je zadela srčna kap. Truplo so pričeli takoj iskati s posebnimi pripravami, toda doslej ga niso našli. Danee okrog 12. je prispela na Bled čez Vini-gar skupina višjih italijanskih železničarjev in ca« rinikov, da si ogledajo Bled. Vodil jih je g. Parma iz Ljubliane in pa ravnatelj zdraviliške komisije g. Letiš. Kosilo so imeli v Park hotelu. Popoldne so se vozili po jezeru in na otok. Okrog 6. so se odpeljali spet nazaj v Italijo. ravan trdi, da je bil po nedolžnem obsojen. Predsednik: »Ampak obsojeni (te vendar bili.« Nato sta zastopnika zasebnih udeležencev dr. Ogrizek za Dolinarjevega očeta in dr. Macarol za akademika Planinca predložila račune in odškodninske zahteve. Obtoženci in zagovorniki izjavijo, da tega ne priznajo. Nato razglasi predsednik, da je sodišč« odklonilo vse včerajšnje predloge zagovornikov, ker to nepotrebni Dr. Ogrizek predlaga: »Ker večina obtožencev trdi, da je zapisnik preiskovalnega sodnika o njihovih izpovedbah drugačen, kakor pa so v resnici izpovedovali ter se sedaj drugače zagovarjajo, predlaga, ako bi sodišče morda bolj verjelo sedanjim izjavam obtožencev kakor pa zapisniku preiskoval- nega sodnika, naj se za vs« tiste obtožence še enkrat zasliši preiskovalni todnik dr. Detiček.« Na ta predlog vpraša predsednik po vriti obtožence, ali soglašajo z zapisnikom preiskovalnega todnika, nakar vsi izjavljajo, da je zapitnik pravilno sestavljen in njihova tedanja izjava pravilna. Edino le Kodrič odklanja zapisnik in pa Brajkovič, ki trdi, da ni on govoril, da bi bil Reja poveljnik tku-pine napadalcev, kakor je rečeno v zapisniku. Sprožen je bil še iz vrst zagovornikov predlog, naj se dobavi številka »Slovenca« od 9. junija, kjer je bilo poročano, da je bil Živkovičev avtomobil na Tržaški cesti v Mariboru napaden, kar pa ni bilo res. Sodišče je predlog zavrnilo. Ker drugih predlogov ni bilo, predsednik ob 1.15 razglasi, da je do-kazilno postopanje končano in da se obravnava nadaljuje ob 4. popoldne. mnevali so, da skuša Velika Britanija doseči pri generalu Francu ne le varstvo svojih gospodarskih koristi, temveč pridobiti generala tudi za to, da bi odpovedal službo italijanskih prostovoljcev proti diplomatskemu in finančnemu pokroviteljstvu. ki bi mu ga podelila Velika Britanija. Nacionalno Španijo, je tedaj pisalo glasilo Roberta Farinaccija »Regime Fascista« (Farinacci je član velikega fašističnega sveta), ni mogoče prodati za skledo leče. Načel in idealov, ki to preši-niali italijansko vlado in druge narode ko so brez oklevanja žrtvovale kri tvojih najboljših sinov, ni mogoče kar »ako pozabiti. Članek je izšel julija meseca. Dogodki so se nato naglo razvijali. Ne da bi hoteli nasprotovati proti temu, kar so nekoč imenovali finančno pokroviteljstvo Velike Britanije v Španiji motrijo sedaj v Italiji z mnogo večjo simpatijo delo. ki ga hoče Velika Britanija razviti v Španiji. Enako so se spremenili tudi nazori Italije, o bodoč ureditvi Spani;e. Spočetka so smatrali v Italiji gibanje generala Franca za politično smer, ki te bo razvijala v fašističnem smislu. S posebni- Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo jasno z lokalnimi padavinami. Dunajska vremenska napoved: oblačno in zmerno toplo vreme. Zemunska vremenska napoved: Deloma oblačno vreme, z nevihtami in deloma s plohami ponekod. Toplota se bo nekoliko dvignila. Veličasten kongres katoliške mladine Pretekli teden je imela krščanska delavska mladina (JocistiiJeunnesse Ouvričre Catholique) v Parizu veličasten kongres. Kljub toliki protiverski, komunistčni in frainasonski propagandi v Franciji, se je nabralo okrog 80.000 katoliških mladih delavcev in delavk, ki so se navduševali za svoja katoliška načela in izražali zahteve po preosnovi družabnega reda in delavskih razmer tako, kakor jih zamišljajo papeške okrožnice V nedeljo 18. t. m. so imeli slovesno službo božjo na prostem, kjer jim je govoril pariški nadškof. Imeli so pevski zbor 2000 pevcev. Stadion, kjer so je kongres vršil, je bil pravcat gozdič praporov; bilo jih ni nič manj kot 1800. Rim. 29. julija. AA. Danes dopoldne je italijanski kralj sprejel v avdijenco jugoslovanskega poslanika Jovana Dučiča, ki bo zapustil Rim. Pariz, 28. julija. AA. Kavas: Iz Moskve poročajo, da j« Slavicki, konzul v Harbmu, imenovan za sovjetakega veleposlanika v Tokiiu. Popoldanska razprava Govor držav, tožilca Predsednik senata okrožnega sodišča dr. Vi-dovič je otvoril točno ob 16 razpravo. Nato je govoril dr. Ivan Rus, državni tožilec. Njegovim izvajanjem je občinstvo sledilo z največjo napetostjo. Državni tožilec je poudarjal, da ima dolžnost zastopati obtožbo in da je obtožnica za vse enako sestavljena. Razprava je tudi pokazala, da krivda obtožencev ni v celoti takšna. Vsi obtoženci od prvega do dvajsetega so najprej krivi zločina napram drugim osebam. Obtoženec Reja trdi, da v Mariboru še ni mislil na komplot in ga ni organiziral. S tem vprašanjem se ne bomo bavili. Potek nadaljnjih dogodkov dokazuje, da je bil komplot organiziran v Prelogah, ko je bil tam neki gospod z naročilom, naj napadejo akademike. Nato je državni tožilec analiziral dva dni trajajočo razpravo. Obtoženci so dalje krivi zločina zoper varnost javnega prometa in zločina umora. Državni tožilec se je sprva postavil na stališče, da 60 vsi odgovorni vsak zase in vsi za enega. Poudarjal je glede vzroka Dolinarjeve smrti, da je nastopila zaradi ohromenja srca, ki je pa bila povzročena zaradi poškodbe. Glede Goriškove skupine je državni tožilec navajal, da niso vsi odgovorni za navedene zločine, ker se nekateri niso udeležili tepeža. Tako odpade zločin po § 205. za obtoženega Beigotta in za Neuvvirtha. Težja je vloga Milana Orožna. Glede njega je državni tožilec zavzel milejše stališče. Glede Dugine je državni tožilec vzkliknil: »Dajte zadoščenje žrtvi nesrečnega Rudolfa Dolinarjal Kot človek sočustvujem s starši. Oba, jaz in Dolinar sva sinova siromašnih staršev z dežele I c Navajal je nato vse okolnosti glede Dolinar ja: »Tepemo se s praznimi programi. Ta proces naj bo resno svarilo vsakemu, da se take stvari ne bodo več dogajale.« Na zadevno predsednikovo vprašanje je državni tožilec spremenil obtožbo pri nekaterih obtožencih. Njegov govor je trajal dobro uro. Zagovorniki Dr. Mikuletii iz Maribora kot branilec obtoženega Slavka Reje je v splošnem zavzel stališče napram obtožbi za vse obtožence. »Reja je mož temperamenta in zelo agilen za stranko. Reja ni pognal vseh članov, ki so bili v Prihovi. Kot kolovodja bi moral vsakega poznati, kot poveljnik ▼ vojni pozna vsakega vojaka.« Pravi, da so bili trije srbski gospodje, ki so dali pobudo in najeli tovorni avto. Ti neznanci so povzročili ves komplot. Reja je prevzel vodstvo le kot najstarejši človek. Spontano vodstvo je prevzel zato, da bi preprečil nesrečo. V glavnem je branilec predlagal za ostale obtožence oprostilno sodbo, abotno je trdil, da so ljubljanski akademiki vsega krivi, Reja pa je popolnoma nedolžen. Reja je v njegovih očeh političen zločinec in zato prosi zanj milo kazen. Branilec dr. M. Kraiovec je zagovarjal Du-gino, ki je zabodel Dolinarja. Zavzel je stališče, da se Dugina ne more obsoditi kot morilec, temveč samo zaradi navedenih prestopkov tepeža. Prosi za milostno sodbo. Dr. Krašovec je protestiral proti računu za pogrebne stroške, ki je bil na dopoldanski seji predložen. Nato je predlagal, da se spisi o pravomočni sodbi odstopijo državnemu tožilstvu v Mariboru zaradi kazenskega preganjanja, ki naj se uvede proti podžupanu Franu Žebotu in tovarišem. Nato so govorili branilci obtožencev, ki so s« v svojih zagovorih spustili na politično polje. Za njimi s« je dvignil zastopnik zasebnih udeležencev dr. Ogrizek, ki je v svojem govoru dejal, da je veliko napako storil državni pravdnik, ki je že v obtožnici govoril o stvareh, ki jih preiskava ni dognala. Zaradi tega so vsi branilci zašli tudi na politično polje ter zašli tako daleč, da so nedolžne ljudi, ki so bili z nožem in kamenjem iz zasede napadeni, napravili odgovorne za zločinsko dejanje. Branilci so se sklicevali na državno svobodo in na demokracijo. Prav, toda naj se sklicujejo na svobodo in demokracijo tudi takrat, kadar jim oboje ni v prilog. Dr. Zbrizaj iz Konjic je zagovarjal Brajko-viča, Bunca in Kodriča. Dr. Irgolič je branil Klanjščka ter naglašal, da so V6i današnji obtoženci že 6kozi desetletja »6tebri jugoslovanske misli« v Mariboru. Dr Goričan je zagovarjal Mlinarja in. Para-vana in pri tej priliki rekel, da akademikom ni Ireba verjeti, ker so prvi zahtevali oni obtožnico. Dr. Pele je branil oba brata Primca, Filipa in Mirka, ter Urbančiča. Dr. Vrečko je v 6voji obrambi dr. Milana Goriška ml. izjavil, da je obtoženi Gorišek nedolžen in da bi bilo treba obtožiti ljubljanske akademike. Dr. Likold. ki je branil Ranarja, Štancarja in Siliča, je imel izključno političen govor. Dr. Jančič, ki je branil Beigotta, Kranjca in Korošca ter vso skupino šentlenarčanov, je govoril spočetka kot stvaren jurist, pozneje pa je zašel tudi on na politično polje. .,„,_.„, Dr. Reich je branil Markeza in Neuvvirta. Dr. Kalan je branil Milana Orožna in se v 6vojem govoru spočetka najprej zahvalil preiskovalnemu sodniku in državnemu pravdniku, kateri je v današnjem ek6pozeju tako plemenito razbremenil obtožence. Zahvala gre tudi predsedniku senata ki je preiskovalni zapor skrajšil in ie vso obravnavo tako lepo in objektivno vodil. Tako objektivne obravnave nismo že kmalu doživeli. Potem se je dr. Kalan zahvalil sodišču sploh, ki je skupno z državnim pravdništvom vsaj malo popravilo, kolikor se je pač popraviti dalo. kar so na obtožencih zagrešili drugi faktorji Sodišče se je z eno besedo izkazalo v tem slučaju kot varuh pravne sigurnosti in osebne varnosti ki v sedanjem času toliko pomeni za varnost državljanskih svoboščin in pravic. Nato je prešel na ljubljanske akademike in jih tako napadal, kakor da bi govoril na kakem shodu. Dr Ogrizek je napravil medklic: »Ali je to zagovor?«, nakar ga je predsednik senata Vidovič opozoril: »Nimate besede! Ne prekinjajte govornika!« Nato je dr. Kalan obžaloval Dolinarjevo 6mrt fer se na koncu svojega govora iskreno zahvalil tudi dr. Ogrizku, ki se je kot zastopnik zasebnega udeleženca omejil samo na kratko zahtevo o zasebni odškodnini. Govor dr. Ogrizka Ko je dr. Kalan kol zadnji branilec končal svoj govor, se je dvignil dr. Oigrizek, ki je poprej po govoru državnega tožilca podal le kratko izjavo, da vzdržuje odškodninski zahtevek. Sedaj je v jedrnatem govoru in odgovoru očrtal značaj današnje obravnave. Med drugim je naglašal tudi tole: »Visoko sodišče! V prvi vrsti je dolžan državni tožilec, da se bavi s kvalifikacijo kazenskih dejanj posameznih obtožencev. To ni moja dolžnost. Zato se doslej v to vprašanje nisem spuščal. Po govoru državnega tožilca in vseh tovarišev branilcev pa smatram za 6vojo dolžnost, da v v splošnem podam nekaj pripomb. Predvsem moram opomniti, da je državni tožilec v svoji obtožnici napravil veliko napako s tistim odstavkom obtožnice, katerega ie dal sam v obtožnico. Tako 60 ljubljanski akademiki v Mariboru zagrešili zločin v smislu § 154/2 k. z. S tem je prejudiciral njihovo dejanje, o čemer bo morda odločalo šele sodišče. S tem je državni pravnik dal danes branilcem podlago, da so lahko v svojih zagovorih na tej napačni podlagi govorili in zapeljali pot čisto drugam, nego bi morala v resnici iti. Obtoženci 60 na tej podlagi naslikani kot junaki, ki so nastopili v samoobrambo javnih dobrin. Akademiki f>a so naslikani kot zločinci in razbojniki, proti katerim je treba vsako dejanje smatrati kot samoobrambo in se torej ne sme kaznovati. Akademiki so res priznali, da so v Mariboru demonstrirali, priznali 60 tudi, da je ob tistih demonstracijah lahko priletel kak kamen ali jajce. To je pa pri vsaki demonstraciji tako in nikjer nihče ni govoril v takem slučaju o kakšnem komplotu v 6mislu § 154 k. z. Saj ni nobenih dokazov, da bi 6e bili akademiki zbrali za kako nasilno dejanje, razen za navadno demonstracijo. Uvaževati je treba tudi, da se pri vsaki demonstraciji pojavljajo tudi drugi ljudje, za katere pa akademiki ne morejo prevzeti nobene odgovornosti. Branilci 6o opisovali razna dejanja ob demonstracijah v Celju in so nekateri gospodje branilci danes javno trdili, da so nekateri akademiki iz Maribora demonstrirali jx>tem v Konjicah in v Celju, kar pa ni res, ker je dognano, da so bile demonstracije v Celju takrat, ko so bili akademiki še zadržani v Prihovi. Nedolžnih demonstracij ljubljanskih akademikov v Mariboru nikakor ni mogoče primerjati z naravnost razbojniškim napadom, katerega so zagrešili današnji obtoženci. Saj je vendar dognano. da akademiki niso imeli pri sebi nobenega orožja, in je na drugi strani tudi dognano, da so današnji obtoženci pripravili zasede, v zasedah pa nagromadili vse mogoče orožje: nože, gruče kamenja, samokrese, grčavke in drugo. Akademiki pa so bili docela neoboroženi. Vprav tej okolnosti se moramo zahvaliti, da v Prihovi ni bilo večjih nesreč. Ako bi bili akademiki oboroženi in bi se bili v takem položaju branili, bi se bile tahko zgodile še mnogo hujše nesreče. Zato v tem položaju res ni umestno govoriti, naj se uporabi § 25 k. z., ki govori o obrambi v skrajni sili. Branilci so namreč danes skušali razbremeniti obtožence na ta način, da so dejanje obtožencev zaznamovali kot samoobrambo, ki je po § 25 k. z. dopustna. Kaj takega ni mogoče dovoliti. To pa toliko manj, ker je javna oblast v polni meri storila svojo dolžnost in v danem položaju do skrajnih mej zaščitila pristaše JNS. V tem oziru je vsak očitek brez vsake podlage. Demonstracije ljubljanskih akademikov bi se lahko smatrale kot olajševalna okolnost, nekak razlog za uporabo § 25. Olajševalna okolnost se lahko res uvažuje, kakor se uvažuje pri nekaterih obtožencih, da je treba zapeljane manj kaznovati kakor pa kolovodje. Nisem nikak »Scharfmacher«, a treba je vendar za take izgrede primerne kazni, da se taki slučaji ne bodo več ponavljali. Kar se tiče varnosti demokratičnih pravic, pa želim samo to, da bi tovariši branilci, ki so na te strune danes udarjali, v tem pogledu bili vedno tako tenke vesti, kakor so bili danes. S tem hočem reči, naj bodo za demokratične pravice ne samo takrat, kadar je njim prav, ampak tudi takrat, kadar je drugim prav. Jaz sam sem skusil na svoji koži, da tovariši takrat, ko so me vlekli v Bosno, niso bili tako tenkovestni. Ravno take 6tvari pa rodijo posledice, da žanje vihar, kdor seje veter. Demonstracije, ki so bile v Mariboru, so nujne posledice svoječasnih napak. Ako bo posledica današnje obravnave ta, da bo ta ten-kovestnost za varovanje zakonitosti in demokratičnih svoboščin vsesplošna in da bo v vsakem položaju veljala, potem si bomo samo čestitali, da je današnja obravnava imela velik uspeh.« Pravdorek danes opoldne Po kratkih pripombah branilca Mikuletiča je predsednik razglasil, da bo sodba izrečena jutri v petek ob pol 12. dopoldne. Obiščite VI. mariborski teden I •MJ1- ju'«ja do 8. avgusta 1937. (50% popusta na železnicah in jiarobrodih od 29. jul. do 10. avg.) .. , . | . „ v«'«k« gospodarska in kulturna revija! Industrija - Tekstil — Obrt — Trgovina - Kmetijska razstava - Prva fitopatološka raz-Stav^ — P°kusnja vin - Zgodovina - Umetnost - Grafična razstava - Tujski promet - Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava - Razstava malih živali - Modna revija -Mednarodni plesni turnir - »Sen kresne noči« na prostem - Koncerti - Kongresi - Športne prireditve - Vesehcni park na razstavišču. - Mariborski otok. najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gosloljubui, lepi Maribor — vas vabijol Knez Pavle in kneginja Olga pri opelu za patriarhom Varnavo v Ljubljani Ljubljana, 29. julija. Danes dopoldne je bilo v pravoslavni cerkvi v Trubarjevem parku cerkveno opravilo za pokojnim poglavarjem pravoslavne cerkve patriarhom Varnavo. Cerkev je bila drapirana v črno, pred dvema slikama pokojnika pa je bilo položeno cvetje in so gorele sveče. Ko se je zvedelo, da pride k ljubljanskemu bogoslužju tudi Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, se je občinstvo zbralo v močen špalir ob Blei-weisovi cesti in v Trubarjevem parku, pravoslavna cerkvena občina pa je napolnila cerkev. Kmalu po 11 je prišel z avtomobilom z Brda knez namestnik Pavle s svojo soprogo kneginjo Olgo ter njeno materjo kneginjo Heleno. Kneza in kneginji je spremljal kraljevi adjutant general Dekaneva, pred cerkvijo pa jih je spiejel kraljevi adjutant polkovnik Vlado Petkovič. Nato so pozdravili Visočan-stva: gg. ban dr Marko Natlačen, general Popadič in general Dodič ter drugi odličniki. Takoj po prihodu kneza namestnika se je pričelo cerkveno bogoslužje v cerkvi. V cerkvi je bil zbran tudi polnoštevilni zbor tukajšnjih častnikov ter drugi predstavniki, kakor zastopnik mestne občine podžupan dr. Ravnihar, zastopnik univerze rektor dr. Samec, vsi tukajšnji zastopniki tujih držav ter zastopniki raznih organizacij. Ob oltarju so se knez Pavle, kneginja Olga in kneginja Helena postavili na častno mesto ter s prižganimi svečami, enako kakor skoraj vsi udeleženci, prisostvovali bogoslužju za patriarha Varnava. Cerkvene obrede je opravil prota Kokič iz Zagreba, ki nadomešča tukajšnjega pravoslavnega proto, bolnega Budimira Gjorgjeviča. Po cerkvenih molitvah je imel prota Kokič nagovor o veličini patriarha Varnave in njegovih zaslugah za pravoslavno cerkev. Po nagovoru prote Kokiča je občinstvo vzkliknilo v čast pokojnemu patriarhu tri- krat »SlavaI« Okoli tričetrt na 12 je bilo cerkveno bogoslužje v pravoslavni cerkvi zaključeno ter se je knez Pavle z obema kneginjama ter spremstvom vrnil z avtomobilom na Brdo. Prihod kneza-namestaika Pavla, kneginjo Olge in kneginje Heleno v pravoslavno cerkev. Knez-nainestnik in kneginja med opelom v pravoslavni cerkvi. Drobne Koledar Petek. 30. julija: Abdon in Senen, mučenca; Julita, mučenka. Zadnji krajec ob 19.47. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi -J- V Ljubljani je umrl gospod Andrej Volčič, sluga Pokojninskega zavoda za nameščence. Pogreb bo v soboto ob 'A5 popoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne vesti = Porolll se je g. dr. Igo Sil ar, odvetnik v Kranju, z gdč. Anico M n b u 1 j a. Obilo sreče in blagoslova božjegH. = : Nov državni svetnik. Z ukazom kraljevskega namestništva je bil na predlog predsednika ministrskega sveta imenovan za državnega svetnika v II/2. g. dr. Rudolf Steinmetz Sorodolski, načelnik ministrstva trgovine in Industrije v p. Veliki popusti na poletni « •• roki/učn, prodaji od 20. /ull/a do 14. aogutta A. Žlender Manu/aklura LJUBLJANA M* »In I trg 22 Roparji okrog Vrhnike Ljubljana, 20. julija. Vrhniko in okolico nadleguje zadnje dni zelo nevarna vlomilska in roparska tolpa. Nekateri domnevajo, da kradejo in ropajo znani zlikovci, kakor Brdečko, Rakovec, Anžur in drugi in res je, da ee približni opis teh oseb skoro ujema z roparji. Na drugi strani pa nekatere orožniške postaje domnevajo, da so vse te predrzne tatvine zakrivili člani neke ciganske družbe, ki je zlasti mnogo hudega zakrivila na Dolenjskem. Resnica pa je zaenkrat ta, da pred številnimi roparskimi tolpami na deželi sedaj ni varna ne cerkvena lastnina, ne trgovine in niso varne družine. O vlomih pri trgovcih Mavriju in Jernejčiču na Vrhniki smo že poročali. Kmalu nato pa je opazil trgovec Mirko Verlič, da sta mu dva neznanca odpeljala šest metrov dolg in okoli 3000 din vreden čoln po Ljubljanici. Verlič je odhitel za njima z motornim kolirsom ter ju dohitel pri Pod-peči. Zahteval ie od njiju, naj takoj odideta proti Podpeči. Naperil je na nju revolver, da bi ju lažje ustrahoval, toda zločinca sta kar nenadno tudi imela revolverje v rokah, tako da se je moral Verlič umakniti. Obvestil je sicer orožnike in pa prebivalstvo o potepajočih se zločincih. Zločinca sta na begu odvrgla dva nahrbtnika, polna blaga, za katero so oblasti že ugotovile, da je bilo ukradeno pri vlomu v konzumno društvo v Logatcu. Odvrgla sta tudi dvoje koles, od katerih je bilo eno ukradeno mehaniku Leopoldu Omejcu na Vrhniki. Kakor jo Mirko Verlič mogel ugotoviti, sla bila oba zločinca zelo dobro založena z denarjem. Orožniki na Vrhniki so sicer aretirali znanega tatu Albina Hlebša, ki je zadnje dni stikal po trgovinah ter se delal, kakor da bi hotel nakupiti velike množine blaga, pri njem pa so našli v preiskavi le kakšnih 40 din denarja. Hlebš, ki je doma iz Zgornje Hnišice, |e očitno stikal po trgovinah in poizvedoval, kje bi se dalo kaj ukrasti. Sedaj, ko je v zaporu, pa pravi, da s temi ropi in vlomi nima nobene zveze in da teh vlomilcev ter roparjev ne pozna. Zadevo preiskuje tudi ljubljanska policija, ki upa, da bo kmalu izsledila vso nevarno vlomilsko tolpo. Lasta ??? — Redek dogodek. Iz Guštanja poročajo: Letos smo imeli v naši župniji kar tri nove maše. V nedeljo 11. julija sta opravila prvo daritev gg. Jaroš in Janko Kotnik. Cerkveni govor je imel g. Šimen Kotnik, župnik v Podgorju pri Slovenjgradcu, Zadnjo nedeljo 25. julija pa je opravil svojo prvo sveto mašo g. Jevšnikar Viljem. Pridigoval mu je g. stolni dekan dr. Cukala iz Maribora. Da se je udeležilo novih maš mogočno število vernikov iz bližnjih in daljnih krajev Mežiške doline, se razume samo ob sebi. Gospodom novomašnikom želimo na njihovi novi poti obilo sreče in božjega blagoslova. — Lepa prireditev FranHškovih križarjev v Nnzarjn. V nedeljo, 29. julija, ob 8 zvečer so priredili veliki Franciškovi križarji iz, Ljubljane versko igro: Pilat. Zbralo so je nepričakovano mnogo ljudi. P. Odllo je obrazložil pomen igre, ki bi bila brez to razlago nekoliko ložka za ljudi, in pozdravil gosto, ki so prišli od vseh strani. Na povabilo p. Odila. ki jo vodil petje, je pela vsa nuioiii-a ljudske verske posmi, da je bilo med njimi ros zbrano razpoloženje in vsi so zbrano sledili igri, ki jo kazala Pilata, ki je obsodil svojega Boga. in je zato kaznovali, da sc potika po svetu kot večen popotnik, dokler ga njegov sin I.ukrecij in stotnik 1'etronij no spravita z. Rogom. Ljubljanskim križarjem sino za njihovo igro prav hvaležni. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro ln naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Fraoz*Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Rcff. po min soc. pol. In nar. idr. S-br. 13.481. a. V. 8S. — Izzivanje. Za Anino sta od nekod prišla v Fram 2 godca, harmonikar In violinist, ki ita 3 noči romala od gostilne do goitilne in do 2 ponoči budila mirne etanovlce iz spanja. Ko je tretjo noč bilo nekemu stanovalcu le preveč tega razgrajanja in je tkozi okno protestiral, se je nad njim zadri njih spremljevalec domačin F. V. z besedami: »Na moje povelje sokolski marš. "'v "»•'»,'»' ' proti njemu nima nihče nič govoriti.« Ali je tako obnašanje in govorjenje tudi viteško...? — Poslužite se možnosti izletov z najmoder nejšimi avioni *Oleag«-a na Jadran ali Vrbsko jezero. Informacije pri »Putnik«-u. _ Turistični avtobusni izleti v Opatijo-Sušak za 70 Din. InformacHe Putnik, Gajeva 3, tel. 24-72. — Pri znprijii. metajah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarcc naravno »Frani-Josef grenčicec. novice Ljubljana I Vprizorilev veseloigre »Detektiv Megla« na vrtu Rokodelskega doma v soboto, 31. t. m. in v nedeljo, 1. avg., obakrat ob pol 9 zvečer ne bo presegala dosedanjih prireditev tega odra samo po spretno izrežirani predstavi in po pestri vsebini navedene veseloigre, temveč tudi po tehničnih pripravah igralskega odra, katerega so člani 6ami tako mojstrsko izdelali, da bo tudi tega zanimivo pogledati. Zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike, da se udeleži v sobolo ali nedeljo zvečer na vrtu Rokodelskega doma te predstave. V predprodaji v soboto od 5 naprej in nedeljo od 10—12 dopoldne v pisarni v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12, si lahko vsak nabavi potrebne vstopnice. 1 Opozorilo upnikom delavcev, zaposlenih is socialnih fondov. Nekateri brezposelni, zaposleni pri javnih delih in plačani iz socialnih fondov, dolgujejo zasebnikom razne zneske. Upniki so se doslej obračali na mestni sociahiopolitični urad s prošnjami, da odteguje dolžnikom, zaposlenim iz socialnih fondov, v obrokih dolžne znesko od njihovo delovne mezde. Mestno poglavarstvo opozarja upnike na sklep socialnopolitičnega odbora mestnega sveta, sprejet na seji dne 21. julija t. 1., po katerem se smatra mezda teh delavcev ne kot zaslužek, ampak v bistvu kot podbora, zaradi česar se pooblašča soclalnopolitični urad, da v bodoče odkloni odtegovanje dolgov od mezd delavcev, začasno zaposlenih iz socialnih fondov. 1 Dar mestnim revežem. Dediči pok. g. Josipa Eberla, zlatarja v Ljubljani, so nakazali mestni občini znesek 3000 din, ki ga je pokojnik volil v svoji oporoki v prid mestnim revežem. Za plemeniti dar sc mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. 1 Strojepisni pouk. Večerni tečaji. Vpisovanje dnevno od 6 do & 8 zvečer. Pričetek pouka 3. avgusta. Christofov zavod, Domobranska 15. 1 Za stoti nastop svojega marljivega člana gosp. Lojzeta Jančiča vprizori prosvetno društvo »Vodnik« v Zgornji Šiški v nedeljo, 1. avgusta, na prostem veselo opereto »Študentje smo!« Uspeh lanske prireditve je bil nad vse časten, letošnja izvedba pa bo še popolnejša. Vsi ljubitelji operetne glasbe vabljeni. 1 Salezijanska prosveta na Kodeljevem priredi v nedeljo 1. avgusta romanje na Brezje in izlet v Radovljico ter vabi svoje članstvo in prijatelje, da se ga v čim večjem številu udeleže. Odhod z jutranjim vlakom ob 6, ob 8 sv. maša, ki jo daruje g. ravnatelj dr. F. Blatnik, nato odhod v radovljiško okolico. Radi podrobnih informacij bo drevi ob 8 sestanek vseh odsekov v društvenem lokalu v Mladinskem domu. 1 Združenje trgovcev v Ljubljani sklicuje za pelek, 30. t. m. ob 11 dopoldne v prostore Trgovskega doma sestanek interesentov radi predlogov o izpremembi voznega reda z ozirom na prihod in odhekovski jx>močnik Franc Hočevar, doma iz Lužarjev pri Vel. Laščah ter usluž-ben pri mojstru Vrečku. Zavozil pa je iz veže s kolesom naravnost jxxl tramvaj, ki ga je podrl. Hočevar ima hude poškodbe na glavi in telesu. Nesreče si je Hočevar 6am kriv, ker se je držal grde, pa tudi za kolesarje, še bolj pa za pešce nevarne navade, da vozijo naravnost iz veže na cesto, mesto da bi kolesarji sedali na kolesa šele pred hišo. 1 Nesreča na klavnici. Včeraj zjutraj je klal na mestni klavnici tele 27-letni mesarski pomočnik Rudolf Vovk. Pri tem delu mu je odletel nož, ki se je zapičil Vovku globoko v levo 6tegno. Vovk je nevarno ranjen ter je moral v bolnišnico. 1 Janežičeva cesta končana. Zadnje dni so mestni delavci končali ureditev JanežiČeve ulice, ki veže Karlovško cesto s Prulami. Cesta je sedaj z gradivom iz Ljubljanice dobro utrjena in ima tudi širok hodnik. Zaenkrat je cesta za vozni promet še zaprta, ker 6e mora cestišče še utrditi, čeprav ga je mestni parni valjar dobro potlačil. Klanec na cesti je skoraj izginil. 1 Prepleskanje ograj. Mestna občina je dala zadnje dni na novo prepleskati Z minijem razne ograje okoli svojih parkov in pa raznih spomenikov. Tako so prepleskali razne ograje v Tivolskem parku, okoli Vodnikovega spomenika in drugod. Te ograje so namreč že slare ter jih je močno ogrožala rja, proti kateri je minij najboljše sredstvo. 1 Popravljen dolenjski tramvaj. Ta teden je tramvajska družba dala temeljito popraviti progo cestne železnice v 6korai v6ej dolžini od magistrata do dolenjske mitnice. Proga je bila že zelo raz-rvana ter je bil promet že v nevarnosti, čim dalje bolj jasno je, da 1» treba to progo v najbližji bodočnosti povsem izmenjati in na novo preurediti. Tudi pred glavno pošto so zadnje dni delavci morali ob tramvajski progi premenjati in popravili cestni tlak. Tam so 6icer tračnice še dobre, toda na tej točki je toliko tramvajskega prometa, da se tlak od časa do časa razruje In ga je treba pogosto popravljati. 1 Napad v Mestnem logu. V koloniji ita Cesti dveh cesarjev v Mestnem logu jc v noči na včeraj nekdo napadel 48-lctnega inkasanta mestnega socialnega urada. Leopolda Pajserja, ter ga tako močno rani! po glavi in po telesu, da ga je moral reševalni avto prepeljati v bolnišnico. Napadalec je to storil najbrže Iz maščevanja. 1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tjrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c .62; in mr. Gartus, Moste. Trbovlje Občina razpisuje nova službena mesta. Občina razpisuje sledeča siužbena mesta: knjigovodjo, občinskega zdravnika, nadstražnika, dostavljalca, cestarja, 2 nočna čuvaja, gozdnega čuvaja in upravitelja občinskega vodovoda. Čuje se, da je »koro za vsa mesta že določeno, kdo jih bo dobil in je razpi« samo navidezen. Nore zgradbe. Tudi v Trbovljah «e čuti, da se gospodarski položaj zboljšuje Delavci pri rudniku delajo več lihtov kot kdaj poprej in tako pa preide vsa dobrina, ki jo ima delavec pri rudniku tudi na druge stroke. Zato se potebno leto« opaža, da se mnogo gradi Nove ttanovanjik* hiše zidajo: Ba-rovič Konrad, Blatnik Alojz, Baloh Rudolf, Haupt-man Frančiška, Kovač Mirko, Košir Peter, Koren Jože, Poser Franc, Prašnikar Albin (v Knczdolu), oniid Marij« (v Kllezuulu), škobčlii« Afiluii, Rtflvn teh je predvidenih še več adaptacij, več se jih pripravlja za zidavo drugo leto. Maribor m Slovesna otvoritev VI. Mariborskega tedna ho v soboto dopoldne ob pol enajstih na razstavišču. m Ilustriran program Mariborskega tedna Je ludi letos izšel in vsebuje vse prireditve in razstave, ki se vriijo v okviru Mariborskega ledna. Program je brezplačno dobiti pri vseh poslovalnicah Putnika, v vseh večjih potovalnih pisarnah ln naših konzularnih ln diplomatskih zastopstvih v inozemstvu. Naročiti ga jo mogoče tudi neposredno pri upravi »Mariborskega tednat, Maribor, Aleksandrova cesta 95. m Afera B. Schonskj. Kakor znano, je bil lastnik tekstilne tvornice Zelenka in Co. Bedrich Schonsky od finančnega sodišča Finančne direkcije v Ljubljani obsojen radi prikrivanja dohodkov na pet in pol milijona dinarjev globe. Kakor je slišati, je upravno sodišče v Celju Schonskyjevi pritožbi deloma ugodilo ln mu znižalo kazen na okroglo tri milijone dinarjev. m Mestna občina kostanjarjem. Mestna občina poziva vso kostanjarje, ki želijo v letu 1987/1088 peči kostanj v območju mesta Maribora, da so javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu do 31. julija med uradnimi urami. Zglasijo naj so lo oni kosta-njarji, ki imajo obrtno pravico in ki so že lansko leto pekli kostanj. Osebam, ki nimajo obrtnega pooblastila, so dovoljenja za pečenje kostanja ne bodo izdajala. Na kasnejše prijavo ee v nobenem primeru ne bo oziralo. m Na mestnem vojaškem uradu so razvidni pogoji za sprejem gojonccv v zrakoplovno podofi-cirsko šolo v Novem sadu. m Krožek mariborskega upokojenega učitelj-stva bo imel dno 5. avgusta ob treh popoldno v gostilni »Pri turistuc na Betnavski cesti svoj sestanek. Zunanji tovariši, jiosetniki Mariborskega tedna, in drugi gosti dobrodošli I m Pisarna mestnega avtobusnega prometa sporoča, da bo v nedeljo, 1. avgusta, med 15 in 16 uro promet na otok zaradi tekme ustavljen. m Smrt kosi. V mariborski bolnišnici sta umrla Ivan Cangl, 78 letni strojevodja v pokoju, in uslužbenka mestnega kopališča, 27 letna Cecilija Ko-hont. Na Pobrežju jc umrl Alojz Prime, 61 letni državni upokojcncc in gostilničar. Naj v miru počivajo! m V Kamilici pri Mariboru so prebivalci razburjeni, odkar so doznall, da namerava neka mariborska tvrdka graditi skladišče za smodnik, ki bi naj 6talo v obljudenem Kamniškem jarku. Prizadeli prebivali'! eo pri oblasteh napravili primerne korake, da do gradnje skladišča ne bi prišlo. m S konja je padel pri jahanju 28 letni hlapec Dominik Ivan iz Limbusa lako nesrečno, da si je zlomil ključnico in levo nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. m Motociklistične dirke, ki jih bo v nedeljo, 1. avgusta, popoldne na progi Maribor—Kamnica— Maribor priredil Moto-klub Maribor, vzbujajo med mariborskimi športniki veliko zanimanje. Nastopili bodo poleg Avstrijcev in Italijanov naši domači priznani dirkači: Lotz, čerič, NVresnik, Zgura, Al. čerič, Tomažič, feela in mladi Viljem Herič. Darila z,a zmagovalce so darovalo tvrdkc Kcmindustrija, Shell-Company in Lotz- m Mestni avtobus na Pohorje. V primeru lc-jiega vremena bo mestni avtobus vozil v nedeljo zjutraj ob 5.40 z Glavnega trga na Pohorje in se bo vračal zvečer ob pol osmih s cestnega križišča. Voznina v eno 6iner 20 din, povratna karta 30 din. Prijave sprejema do sobote zvečer ob sedmih prometna pisarna na Glavnem trgu. m Neznosen prah po mariborskih ulicah se pojavlja ob vročih dnevih in škropljenje ulic v dosedanji meri no zadostuje. Zla6ti si želijo stanovalci Koroške ceste, po kateri teče ves promet proti Mariborskemu otoku, da bi to prometno cesto v večji meri škropili. m Ogenj uničuje. V Legnu je zaradi prezakur-jenega štedilnika nastal požar v hiši izdelovalca orgel, jiosestnika Rafaela Konečnika. Požar Jc uničil hišo in gosjiodarsko poslopje z mnogoštevilnim inventarjem ter je povzročil 35.000 din škode. m Oba pustniovca, ki sla poskušala v sirotišnici šolskih sester v Slovenski Bistrici izvesti drzno goljufijo, so videli tudi v Mariboru, ko sla sc čez glavni most vozila v elegantni limuzini. Celje c Celjska obrtna razstava. V nedeljo 1. avgusta ob 9 dopoldne bo slavnostna otvoritev celjske razstave. Kakor je razvidno iz predpriprav, ho letošnja razstava še mnogo zanimivejša kot je bila prva in bo gotovo vsakega zadovoljila. Za zabavo bo skrbel veselični prostor, ki bo napolnjen z najrazličnejšimi atrakcijami. c Zmaga celjskega šahovskega kluba. V sredo zvečer se je odigral v hotelu »Evropa« šahovski mateh med CŠK in oficirji tukajšnje garnizije. Celjski šahovski klub, ki je nastopil s I. in II. moštvom, je zmagal v razmerju 8:0. c Radi 8.30 din ga je zabodel t nožem. V torek dopoldne je bila pred malim senatom tukajšnjega sodišča razprava proti Stahlu Alojziju, 33 letnemu delavcu iz Polzele, ki je bil obdolžen, da je 29. junija t. 1. v Medlogu pri Celju z nožem zabodel Li-povška Jožeta iz okolice Celja. Stahel je bil v družbi nekega dekleta v gostilni. Tam jc popil nekaj pijače, nato pa sedel na kolo in se odpeljal. Gostilničar je tekel za njim in ga vpričo dekleta prosil, da mu plača pijačo v znesku 8.50 din, Stahel pa ga je zavrnil, češ da jc to že storil, medtem pa )e prišel do njih še Lipovšek, ki jc prav tako zahteval, da plača 8.50 din. Obdolženec, ki je bil užaljen in močno jezen, jc segel po nož in zabodel Lipovška v levi komolec in v levo prsno »tran, kjer mu ie zadal smrtnonevarno globoko rano. Ker je bil obdolženec radi pretepašlva žc večkrat pred-kaznovan, ga je sodišče obsodilo na 14 mesecev zapora. C Kino Metropol. Danes zadnjikrat prekrasni film >Zetev - Julika« (Die Ernte). V gavni vlogi Paula Westely. Prečna Srebrna poroka. Naš župan g. Zagorc Josip in njegova žena Jožefa sta obhajala 28. Julija 25 letnico svoje poroke. V zelo srečnem zakonu vz.gnjata pet otrok, od katerih Jo Jožo v železniški službi, ličerkn Mlml pa je letos absolvlrala učiteljišče. — Naš župan Je vzor Žilave pridnosti in delavnosti. V prav okromni hiši je bil rojen. Z lastno pridnostjo so je izučil kamnoseštva in po smrti svojega mojstra prevzel obrt. Vojska ga je zalotila sredi dela. V ruskem ujetništvu je bil več časa. Pa Bog. ki gn naš župan kot pošten kristjan rad ima, ga je srečnega nazaj pripeljal. — Kot župan Je zelo vesten in skrben občinski oče, čeprav ima pri lom gmotno škodo. Zelo socialno čuteč Je. Želimo mu, da bi se zlato poroko v za-dovoljnosli praznoval in v boljših gospodarskih in družabnih razmerah; lelos moli njegovo slovesnost velika nesreča, k! je zadela vso občino: toča in vihar sta naredila po občiui Prečna due 20. julija milijonsko škodo. v Šport in „šport" Menda nI prijatelja športa ali športnika, ki bi sam v sebi nc umel povedati, ka Je prav za prav šport — pravi šport. Pravi šport šo obstoja in mnogo jib je, ki so mu z vsem srcem vdani. Obstoja v zdravem urjenju telesa in volja do zmago pravemu športniku je hkratu vzpodbuda k vztrajnemu športnemu delovanju. Ti60ci ljudi so naklonjeni športu v želji po telesni sprostitvi in razvedrilu — in vendar kaj vso se šo dogaja pod imenom šport! Pojem besede »športe jo dobil pač preširok pomen, kajti v resnici so tri vrste telesnega udejstvovanja, ki Jih dandanes vse nahajamo pod i6to označbo, ki bi jih pa morali razlikovati. To tri vrste »športa« so: 1. Šport i* čistega veselja do telesno kulture, iz veselja spričo zmožnosti, spričo zmage. 2. Šport z izkoriščanjem zmožnosti, za zaslužek, t. j. profesijonalizem, ki ga nikakor ni treba odklanjati. 3. Šport ljudi, ki ni6o športniki, ljudi, ki 60 v njem našli pota, kjer morejo delovati v skladu.s svojimi nizkimi nagoni in nagnenji, ki pod krinko športa uganjajo nedovoljeno, ki so morajo za športno karijero zahvaliti svoji premetnosti in drznosti. Čo bomo te tri pojme med soboj razlikovali, bomo pred svetom čisti in mnogim prijateljem športa so ni treba bati, da bi morali poslušati očitke, ki jih čujemo ob vsaki priliki, pri vsakem športnem tekmovanju. »Catch ae catch caiK (surova ameriška roko-borba) nosi ime šporl, častno ime, ki ga imajo prav tako n. pr. tekmovanja v vodi, ki to ime zaslužijo. Isto Imo nosi n. pr. boks, sicer eden od najlepših in najbolj moških športov, ki pa sc jo v današnji dobi izrodil v najzahrbtnojše intrigo, v borbo spletk, ki naj bi namesto zmožnosti in znanja odločile, komu bo pripadel ta ali drugi častni naslov in — kup denarja. Pri tein pa no smemo pozabljati na ono, ki imajo pri športu največkrat večjo besedo, kot šport-nikl-tekinovalci. Na one, ki šport vodijo iu ki jo njihova naloga, da učijo športnike-tekmovalce, da prav pojmujejo besedo »Sj>ort<. Boljše: kaj naj bi i I h učili, kajti dandanee imamo nešteto primerov, ;o ti snini nc vedo za pravi pomen te besede in s svojimi zgledi zavajajo tekmovalce in ustvarjajo pri prijateljih športa razpoloženje, ki SjKirtu škoduje in široko množice odbija. Ni tako dolgo, ko smo pri nas imeli lak primer, ki pa ga časopisjo nI prezrlo in jc povzročiteljem posvetilo primerno besede. Rod naj sc napravi, izločijo naj so iz vrst voditeljev športa ljudje, ki jim je pravi šport sredstvo za osebne namene (reputacijo?), namesto da bi jim bil končni cilj. Športna senzacija v Maribora Po lanskoletnem velikem uspehu, ko so mariborski sodniki premagali ljubljanske s 4:1, so letos jx>vabiJi v goste kolege iz Graza ter sc bo ta važna tekma odigrala v okviru Mariborskega tedna dne 1. avgusta ob IG na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti. Mariborski sodniki so se odločili za sledečo postavo: v golu Bizjak, ki je svoječasno nadvse častno branil vrata ISSK Maribora in ki so jc za to tekmo podvrgel temeljitemu študiju žogo, branilca sta Kasper, ki ima kot načelnik nogometno sekcije Rapida nogometno modrost v malem prstu, in prosluli »Julac Klipstadtcr, bivša zvezda Rapida. Kriteka vrata: na desni strani Peleln, ki ga njegov poklic diplomiranega optika žc vnaprej usposoblia, da pregleda vse kočljivo situacije; ceiiter-hdlf bo neizčrpni »ata« Nemec, na levem pa bo »po žkot-skoc reprezentiral vrhunski nogomet Klanjščck. Največje nade polagajo vsi v napadalno vrsto, ki jc znana po ostrih strelih iz, vsake situacijc. Desno krilo bo ?.zastopak vitki Murko, njegova zveza bo Kopic, ki ima momentano konalcijski trening pri vojakih, duša moštva in srednji napadalec bo žilavi Konič, ki 6edaj noč in dan trenira v pisarni Mariborskega tedna; leva zveza bo ex Skopljanoc Jančič, ki ga vsi klubi Maribora že težko pričakujejo, dočim bo na levem krilu znani »luftakrobat« Bergant. Gotovo jc, da jc to najboljša postava, ki bo z vsemi silami gledala, da pribori zmago Mariboru. Gračanl nastopijo z najmočnejšim moštvom, v katerem je cela vrsta bivših reprezonlativcev (dr. Reintlialer in drugi). Po večletnem odmoru bo vodil to važno tekmo priljubljeni sodnik dr. Plaiiinšekl Kdor hoče videti spet »pravi« nogomet, naj v nedeljo, dne 1. avgusta, ob 16 pohiti na stadion. Za obiskovalce Mariborskega otoka bodo na razpolago jiosebni avtobusi, ki bodo vozili naravnost na igrišče. ASK Primorjc (lahkoaUrttka sekcija). Na Športnem dnovu SK Bralstva (Jesenice) v nedeljo, 1. av-giiHla oh S dopoldne so za nastop določeni li l« tekmovalni: Srakar Ivan, Krpan, KaJfeZ, Kruu.ic, ftuHtnriift, Raloh. Pogačnik. Sknšck. Uabršek, Nabornik, Kosec. Odhod lz Ljubljano oh 5 z.Jutraj. Vsi Imenovani morajo biti na postaji najpoznejo oh 4.45. Opremo naj dvignejo na igrišču v sobolo popoldno od 17 naprej. Na proslavi SK Železničarja (Maribor) v nedeljo, 1. avgusta oli 8.1*1 dopoldne ko za nastop določeni tl-lo atleti: Pleterčok. tloršek, tjrbančlč, Požar, Stok, Grgl« In Zorga. Kapc-tan moštva ,ie Peteršck, ki bo razporedil tckinuvalnc za poedino discipline. Opozarjamo vso Imenovane, da morajo prinesti s seboj čisto opremo. Nnčelstvo. — Pri tem opozarjamo vse atlete, naj redno trenirajo xa nastop na driavnom prvenstvu z.a klubo in poedinco v Zagrebu od ai. do 22. avgusta t. 1. In so najvestnejšo pripravijo z.a dvoboj Dravska banovina : .Tillljska Be nečija v Ljubljani od 25.-26. septembra. Kandidata za državno prvenstvo pa poseboj opozarjamo nu Balkansko igre, ki bodo od 5,—12. septembra v Bukarešti (Romunija!, kakor tudi, da jc državno prvenstvo za imenovane Igre Izbirno. Fram Smrtna kosa. Prošli teden smo pokopali 83 let staro gospo Marijo Longino, ki ie v tvojih mladih letih pridno pomagala pri zidavi farne cerkve v lclu 1875. Naj v miru počival Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani NOVOSTI Feekes Carl Dr. Professor, Die Harinonle des Scins. Ein Blick in das niethaphysische Welt-gebiiude des Tliomas von Aquin. 192 strani, vezano 54 din. — Gtiardinl Romano, Der Engel ln Dantes gSUlicher KoinOdie, 134 strani, vez. 42 djn. — Her-zog Peter, Herrlichkeit Gottes. Grundgedankon katbolischer FrOnimigkeit, 270 strani, vez. 50 din. — Hessen Johannes, \Vertj)hi!osophle, 202 strani, vezano 70 din. — Kuckhoff, Christus und der Mann. Darslellung dor Kirche jn den katholisehen Mlin-nern. 200 sir., vez. 36 din. — Maxsein Anton. Miinch-lum heute. 177 strani, vez 90 din. — Metzger Jo-»eph. Das katholisehe Schrlfltum Im heutigen Eng-land. 407 strani, vez. 81 din. — Rudolf Kari Dr. Lilurgie und Seelsorge. Zur religiiisen Formung des Chrislen von heute. 139 strani, nevez. 80 din. — Srhneider Friedrich, Bildungskriifte Im Kalholl-tlsinus der \Volt selt dem Ende de<« Krieges. 403 strani, vez. OS din. — Schniirer Gustav Dr.. Katholisehe Kirche und Kultur in der Barockzelt. 801 strani, vez. 150 iin.