Depo
908TRŽIČ TRžIšKI teks 1972
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ
Program nalog in ukrepov v letu 1972
(nadaljevanje)
Osebni dohodki
Eden od naj občutljivejših delov poslovanja podjetja je urejanje problematike in nivoja osebnih dohodkov. Politika osebnih dohodkov bistve-
no vpliva na dohodek, hkrati pa je od tega dohodka tudi odvisna, oz. z njim pogojena.
Iz analize podatkov o OD iz preteklih let navajamo v svrho obveščenosti nekaj številk:
Leto	Prodajna vrednost proizv. (v milij. din)	Popreček netto OD	Verižni indeks
1965	62,8	550.—	158,1
1966	79,0	722.—	131,3
1967	81,8	816,—	113,1
1968	103,4	819.—	100,4
1969	111,5	844,—	103,2
1970	98,1	987,—	116,9
1971	112,0	1.292.—	131,2
S programom je predvidena nadaljnja rast v letu 1972 in to postopoma tako, da naj bi bili decembrski osebni dohodki za najmanj 12 % višji kot v istem mesecu lani.
tudi od povsem našega notranjega urejanja poslov (organizacije, štednje z materialom in pravilnega izkoriščanja delovnih in osebnih kapacitet).
Opomba: Že v prvi tretjini letošnjega leta znese povišanje na lanskoletni december 15 %; (dec. 71 — 1.319.—, I. do IV. — 1.512,— din). S tem je programiran odstotek že prekoračen in s precejšnjo gotovostjo lahko ugotavljamo, da se bo moralo povišanje približati lanskoletnemu odstotku.
Računati je treba s tem, da bo zelo težko, zaradi dražjih surovin in povečanj stroškov, doseči ustrezne prodajne cene izdelkov. Za dosego kritja za zvišanje OD in za vnose v sklade podjetja so potrebni skrajni napori. Vse to je odvisno od poslovne politike podjetja, od zunanjih činite-ljev, ki odrejajo pogoje gospodarjenja naši panogi, pa
Na splošno bo treba stremeti za tem, da se bodo osebni dohodki povečevali v skladu z ekonomskimi učinki (dohodek) in družbenim sporazumom. Nadalje je potrebno, da se osebni dohodki dvigujejo tudi zaradi rasti življenjskih stroškov.
Sistem nagrajevanja bo treba še dopolnjevati in predlagati spremembe, katere bi utegnile pozitivno vplivati na gospodarjenje. Program predvideva tudi preverjanje možnosti delnega prelitja stimulacije v osnovno postavko.
Sirjenje obsega dela po normi in v akordu lahko zboljšuje efekte dela. Nadalje je govora tudi o notranjih razponih in razvrščanju delov-
nih mest v grupe ali razrede z enakimi postavkami.
Organizacija
Tehnologija se z novimi investicijami spreminja, s spremenjenimi zunanjimi razmerami (trg, predpis, itd.) se spreminja tudi vsebina upravljanja in vodenja. Pristopi k nalogam v spremenjenih pogojih naj bi bili obogateni z novimi idejami, novimi metodami dela (metode operacijskega raziskovanja, ipd.), ki omogočajo učinkovito in v odnosu z doseženo učinkovitostjo cenejše poslovanje.
Osnova za uspešno razvijanje smotrnejšega in racionalnejšega delovanja strokovnih služb je ustrezna delitev dolžnosti in odgovornosti. V bližnji prihodnosti nameravamo postopno spreminjati sedanjo organizacijsko obliko. Prvi korak prehoda obsega delitev dolžnosti in odgovornosti sedanjega tehničnega sektorja na proizvodni sektor, razvojno investicijski oddelek in vzdrževalne in energetske obrate ter delitev dolžnosti in odgovornosti sedanjega komercialnega sektorja na nabavni sektor in prodajni sektor. Novo organizirani oddelki, sektorji, itd. bodo podrejeni glavnemu direktorju.
Drugi korak prehoda obsega reorganizacijo kadrovsko družbenega sektorja v splošni sektor in finančni sektor v finančno računovodski sektor.
Za oba primera velja pripomba, da se vzporedno organizirajo (deloma) v spremenjenih pogojih tudi vse prizadete službe, enote, itd. v podjetju.
Tok informacij v podjetju mora biti prilagojen spreme-(nadaljevanje na 2. strani)
V Tržiški kotlini je naša tovarna. Pogled na zgornji vhod. V ozadju stanovanjsko naselje
Karel Destovnik-Kajuh
Pet in dvajset
Pet in dvajset nas je tu zaprtih, pet in dvajset lic udrtih, pet in dvajset src človeških, petdeset oči ledenih.
Kri iz ust nam, s čela in iz prstov lije,
kakor pse nas policija bije,
kdor pa ni ko pes jim vdan,
veš, za take so samice,
trd beton in brez odeje,
od gladu umiraš in od žeje,
po telesu lazijo stenice ...
Misli, trudne misli plazijo se v nas.
Proč vrzimo trudne misli — ni je smrti brez življenja, ni svobode brez trpljenja, vse prešlo bo kakor kalna reka.
Proč je vržeš, če pretesna je obleka. Človek, novi človek vstal bo iz človeka!
ZA PRAZNIKA
4. in 22. julij
ISKRENO ČESTITAJO
SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENO
POLITIČNE ORGANIZACIJE
Stabilizacija mora biti postopna
V petek, 26. maja je na povabilo tovarniškega aktiva ZKS obiskal naše podjetje član predsedstva SFRJ ing. Marko Bulc. Razgovoru. so poleg komunistov in vodstev sindikalne in mladinske organizacije prisostvovale tudi nekatere vodstvene in strokovne službe v podjetju. Tema razgovora je bila vprašanje stabilizacije gospodarstva na splošno, seveda pa nas je še posebej zanimalo na kakšen način in v kakšni meri bodo razni stabilizacijski ukrepi vplivali na tekstilno industrijo. Po uvodni besedi tovariša Tomazina, člana sekretariata ZKS BPT je tov. Bulc navedel nekatere osnovne probleme v zvezi s stabilizacijo in dejal, da je ni mogoče izvesti kar čez noč, temveč sistematično, kar pa seveda zahteva določen čas. Podjetja sama bodo morala veliko prispevati k izvajanju stabilizacije s tem, da bodo povečevala produktivnost, se modernizirala, zmanjševala stroške in vključila v mednarodno delitev dela. Tovariš Bulc si je tudi naše podjetje
ogledal, posebno zanimanje pa je posvetil obratu konfekcije, za katerega meni, da se
bo moral razvijati naprej, tako v tehnološkem smislu kot v razvijanju novih izdelkov.
J. F.
Problematika proizvodnje v maju
a)	predilnica:
Zaloge surovin so se med mesecem občutno zmanjšale. Posebno problematične so bile ob koncu meseca zaloge surovin za rumeno mešanico, ker so zaloge nekaterih vrst bombaža povsem potekle in nismo pravočasno prejeli ustreznega bombaža za nadomestilo. Posledica tega so bile pogoste menjave mešanice. Menjava je bila izvršena tudi v beli mešanici.
tkalnica:
Obstoječe zaloge preje so omogočale povsem normalno oskrbo tkalnice s prejo in niso povzročale nobenih izpadov proizvodnje. Nasprotno so že omenjene pogoste menjave mešanic v predilnici imele za posledico tolikšno razširitev asortimenta preje, da je ponovno nastal problem vskladiščenja le-te, saj je vskladiščena kar v šestih prostorih.
Kar zadeva kakovost preje, so bile še vedno težave z neenakomernostjo, odstopanji v zavojih in krotovičenjem preje iz strojev BD 200.
Med mesecem majem so bili opravljeni tudi poizkusi uporabe preje z BD strojev
II.	Proizvodnja
b)	sukalnica:
—	izvrš. plana pri 0 Nm 10,—
—	izkor. strojev
—	produktivnost: g/vrh
HOK ure
V predilnici se je doseganje plana v efektivnih kilogramih izboljšalo, v baznih kilogramih pa poslabšalo, ker smo v maju občutno znižali povprečno Nm preje (ponovna uvedba proizvodnje Nm 20 za izvoz in začasna proizvodnja Nm 16). Izkoriščanje strojev in baz g/vrh je bilo prav tako slabše in sicer zaradi postopnega izrabljanja dopustov v nočni izmeni. Proizvodni rezultati so slabši od aprilskih, ker smo zaradi bolezni ene od treh sukalk začasno ukinili delo v nočni izmeni, vseeno pa je bil proizvodni plan, ki
za osnovo, ki so pokazali sorazmerno ugodne rezultate.
c)	oplemenitilnica:
Zaloge surovih tkanin za oplemenitenje so tudi v maju kontinuirano upadale in se med mesecem znižale za cca
232.000	m surovih tkanin. Ob tolikšnem asortimentu različnih artiklov povzroča tako nizka zaloga že resen problem pri sestavljanju dnevnih partij, ki ne morejo biti več optimalne. Razen tega se je v zadnjem času zmanjšalo tudi povpraševanje po storitvah beljenja drugim podjetjem, kar je prav tako negativno vplivalo na proizvodnjo.
d)	konfekcija:
Med mesecem so se zmanjšale zaloge bombažnih tkanin, zlasti tistih za izdelavo ka-pen. Razen tega je tudi oplemenitilnica zaradi zmanjšanih partij posameznih artiklov pošiljala blago sicer večkrat, vendar v manjših količinah, kar je terjalo razbijanje posameznih proizvodnih nalogov na več delov in pogoste menjave pri krojenju izdelkov. Edine večje zaloge so bile v tiskanih Koplonih, katerih predelava pa zaradi obstoječih zalog tovrstnih izdelkov ni nujna.
126,94	%	116,35	%
43,— %	40,—	%
74,48	66,72	%
10,35	12,23
120,08%	114,32%
112,95	%	116,15	%
107,31 %	118,06	%
84.80%	91,60%
108,56	104,92
je zasnovan na dvoizmenskem obratovanju, presežen.
Proizvodnja tkalnice je kljub pomanjkanju ljudi tekilo normalno, brez kakšnih pomembnejših zastojev in so vsi številčni pokazatelji še celo nekoliko ugodnejši, kot so bili v aprilu.
Proizvodni plan oplemenitil-nice je bil presežen, vendar zaradi občutno znižanih zalog tkanin za dodelavo precej manj kot v aprilu. Ker se zaradi čedalje večje porabe tkanin v konfekciji zmanjšujejo količine adjustiranega
metrskega blaga za prodajo, je obrat z delavkami v adju-stirnici pakiral tudi konfek-cionirane izdelke ter s tem delno prispeval k zmanjšanju medfaznih zalog in izvršitvi plana v obratu konfekcije. Proizvodni rezultati konfekcije se iz meseca v mesec izboljšujejo in je v kumulativnem merilu proizvodni plan koncem maja v m2 dosežen s 100,10 %, v enotah pa z 99,42 %, s čemer je nadokna-den izpad oziroma zaostanek iz letošnjih prvih mesecev. Ker je odstotek povečanja števila zaposlenih v obratu precej večji od odstotka povečanja letnega plana, predvidevamo, da bo letni plan konfekcije do konca leta tudi ustrezno presežen.
III. Delovna sila — izostanki
	april	— maj
— predilnica	8,2 %	9,4 %
— sukalnica	10,- %	10,- %
— tkalnica	11,5 %	11,- %
— oplemenitil.	13,7 %	11,7 %
— konfekcija	9,6 %	5,7 %
V	predilnici so se izostanki povečali zaradi že omenjenega izrabljanja letnih dopustov; v sukalnici so ostali nespremenjeni, v tkalnici so se izostanki zmanjšali zaradi manjšega števila porodnic ter opravičenih in neopravičenih izostankov; v belilnici in konfekciji pa so se zmanjšali izostanki predvsem zaradi dopustov.
Skupno število zaposlenih v predilnici se je med mesecem zmanjšalo za 6 oseb; v sukalnici je ostalo nespremenjeno; v tkalnici se je zmanjšalo za 2 osebi; v oplemenitil-nici zmanjšalo za 3 osebe; v konfekciji pa povečalo za 5 oseb.
V	tkalnici je še vedno problematično zlasti pomanjkanje ljudi za tekoča vzdrževanja reda in snage. Od prvotno planiranih 32 oseb za ta dela, je bilo v maju na razpolago samo 25 oseb, v juniju pa se predvideva ponovno osip 5 oseb (4 na porodniški dopust in 1 v Poreč). Da bi zagotovili določeno stopnjo protipožarne varnosti, razmišlja vodstvo obrata o uvedbi tedenskega enournega splošnega čiščenja med statvami, s katerimi bi odstranjevali vsaj večje usedline prahu pod stroji, kot smo to že delali pred leti, kar pa bi vsekakor vplivalo na obseg proizvodnje.
V	oplemenitilnici je najbolj problematično stalno menjavanje delavcev v belilnici blaga. Problem je še toliko resnejši, ker je prav v tem oddelku zaradi kemičnega procesa proizvodnje možnost poškodbe tkanin največja in bi zaradi tega v njem morali imeti zaposlene najbolj stalne delavce.
IV. Vzdrževanje strojev in naprav
a)	predilnica
Poleg tekočih popravil so bila v maju opravljena nasled-
nja večja vzdrževalna dela:
—	menjava tesnil na kon-denzorju baterja štev. 4
—	popravilo sklopk na ba-terju štev. 3
—	zamenjava levastega pasu na nakladalniku 3—4
—	previjanje tamburja, snemalnega bobna in pokrovčkov na 2 novih mikalnikih (številka 9 in 12)
—	brušenje tamburjev in nastavitve na 6 starih mikalnikih
—	menjava vretenske puše na 17. krilnem stroju
—	razna vzdrževalna dela na raztezalkah
—	dokončna montaža odpi-hovalne naprave na 6 ZIN-SER prst. strojih
—	remont 1 prst. pred. stroja štev. 57
—	razna vzdrževalna dela na 4 BD — pred. strojih
b)	sukalnica:
—	menjava napenjalne jer-menice in popravilo 4 vreten-skih zavor na 1. novem sukal-niku.
c)	tkalnica:
Poleg tekočih popravil se je v maju normalno nadaljeval normirani remont avtocopser-jev, medtem ko je pri normiranem remontu ELITEX avtomatov prihajalo do občasnega zastoja zaradi pomanjkanja delavcev v čistilni koloni.
Obratu je povzročalo težave slabo stanje streh, zlasti nad navijalnico in pregledovalnico ter odtočnih žlebov v stari
predilnica — skupaj sukalnica — skupaj tkalnica — skupaj pregledovalnica — skupaj oplemenitilnica —« skupaj konfekcija — skupaj sklad, gotovega blaga zabojarna BPT — skupaj
(nadaljevanje s 1. strani)
njenemu stanju. Definirati in vskladiti se mora obseg in vsebino poročil (internih), ki dnevno ali periodično tvorijo jedro medsebojnega obveščanja.	•
Pripadnost zaposlenih posameznim enotam, obratom, mora biti jasno vidna na delovnih oblekah. Odražati se mora v barvi ali v kaki drugi oznaki.
V manipulaciji s prejo,
t.	j. vskladiščenjem, evidentiranjem, transportom, izdajo in porabo za prodajo in lastno tkalnico so v preteklih letih stalne težave in ne moremo priti do natančnih podatkov o stvarni porabi. Poleg tega pa nastajajo velike
tkalnici. Vodstvo obrata predlaga, da bi zaradi tega v času ko oddelki ne obratujejo, v ta namen okrepili dežurne službe, katerih naloga naj bi bila preprečevanje posledic raznih neurij.
d)	oplemenitilnica:
—	razna popravila mehanskih in električnih naprav na belilnem agregatu in strižno-čistilnem stroju
—	montiranje ventilatorja in popravilo kompresorja na razpenjalnem sušilniku AR-TOS I
—	struženje in zamenjava valjev ter popravilo reduktorja na novem kalandru
—	zamenjava pogonske vrvi na merilniku
Še vedno ni opravljena vrsta vzdrževalnih del, kot so tlak v adjustirnici, kanal v mungi in apreturi ter odvod prahu od strižnika, kar ob spremenjenem načinu dela ogroža varnost dela in povzroča vir negodovanja ter včasih tudi odhode iz podjetja.
e)	konfekcija:
Daljši zastoji so bili na šivalnem stroju »Plaff« zaradi pomanjkanja rezervnih delov in na 3. vezilnem avtomatu zaradi remonta, obnove električne instalacije ter preureditve zagona. Poseben problem predstavlja preobremenjenost MAN-SEW šivalnih strojev za sestavo proizvodov, ker že v februarju pričakovanih novih strojev še vedno ni v podjetju. Pomanjkanje teh strojev nam povzroča zastoje v proizvodnji in omejuje možnosti povečanja proizvodnje konfekcioniranih plenic.
115,53	%	115,98	%
115,83	%	115,—	%
119,23	%	119,74	%
115,83	%	117,50	%
123,65	%	122,37	%
113,92	%	115,74	%
123,70	%	130,50	%
140,25	%	128,67	%
117,74	%	118,31	%
diference med dejanskim in knjižnim stanjem (inventure), katerih izvor nihče ne more pojasniti. Nujno potrebno je, da se to stanje čim prej odpravi na tak način, da se ponovno ustanovi delovno mesto skladiščnik preje, ki bo za to področje tudi odgovarjal. Vzporedno s tem se bo morala reševati tudi problematika vskladiščevanja in transporta ter interne realizacije I. (sukalnica).
V svrho ugotavljanja stopnje zaposlenosti in pa zaradi predvidene racionalizacije zaposlovanja raznih režijskih delavcev je potrebno proučiti možnosti za uvedbo službe analiz.
(Nadaljevanje prihodnjič)
a) predilnica:
— izvrš. plana v v baz. 1 —■ izkor. strojev
	april —	maj
ef. kg	102,69 %	106,50 %
g-	109,66 %	101,83 %
	74,40 %	66,40 %
: baz g/vrh (prst.)	15,87	13,97
baz g/pred. m./uro (BD)	64,57	61,29
HOK ure	17,46	18,04
c) tkälmcä*
— izvrš. plana: v m2	106,57 %	107,77 %
v votkih	113,77%	105,38 %
—	izkor. strojev: na pogon, statv, ure	92,60 %	92,70	%
na efekt, statv. ure	95,70 %	95,80	%
—	produktivnost: enot/del. uro	41,96	42,44
d)	oplemenitilnica:
—	izvrš. plana v m2
e)	konfekcija:
—	izvrš. plana: v m2
v enotah
—	izkor. strojev
—	produktivnost: ur/100 enot
V. Doseganje norm
april
maj
Program nalog in ukrepov v letu 1972
Obisk iz Makedonije
Leto kvalitete
Letošnja akcija Jugoslavije, »leto kvalitete«, bo trajala, do septembra prihodnje leto. Pokrovitelj je predsednik Tito. Odboru pa predseduje predsednik Zveznega izvršnega sveta Džema! Bijedič.
Namen te akcije je omogočiti jugoslovanskim proizvodom in storitvam, da prodrejo na zahtevno svetovno tržišče. Uspeh bo dosežen samo s kvaliteto izdelkov. Podobne akcije kvalitete so imele pred nami že Velika Britanija, Češkoslovaška in Japonska. Seveda pa ne bo akcija zaključena septembra drugo leto. Nasprotno. Mora se širiti in dati rezultate v gospodarstvu in negospodarstvu. Danes uspemo na zahtevnem svetovnem tržišču samo z visoko kvaliteto izdelkov. Vemo pa, da v Jugoslaviji vsako četrto podjetje nima organizirane službe kvalitete. Kjer pa je, so rezultati zelo dobri, izvoz je večji in podjetje se hitreje vključuje v mednarodno delitev dela. Akcija bo, kot so dejali, uspela samo s sodelovanjem gospodarstva in negospodarstva.
Zato ne moremo breme akcije naprtiti na ramena gospodarstvu, čeprav se od njega pričakuje največ.
KUM
V mesecu maju so nas obiskali delavci tekstilne tovarne »Makedonka« iz Stipa, ki so v okviru praznovanja 20-letnice njihovega podjetja obiskali nekatera tekstilna podjetja v Sloveniji, v katerih so bili pred 20 leti na praksi.
Skupina z več kot 50 udeleženci si je najprej ogledala naše podjetje, v katerem so nekateri pred 20. leti prvič videli tekstilne stroje in si na njih pridobili prve izkušnje v uporabljanju. Za vse je bilo pri nas veliko novega, saj se je od takrat marsikaj spremenilo. Zanimalo jih je vse, od tehnološkega procesa pa do dohodkov in načina dela v posameznih obratih. Mnogi med njimi so spraševali o svojih bivših sodelavcih in nadrejenih in nekateri so po dolgem času segli v roko svojim nekdanjim prijateljem in sodelavcem, ki so jim pomagali prd učenju na delovnih mestih. Zato ni čudno, da so nekateri med razgovorom z znanci zaostali za skupino in se izgubili v obratu, vendar so jih nekdanji sodelavci odpeljali na pravo mesto, tako da smo se po uri in pol ogleda zbrali v učilnici centra za izobraževanje na razgovoru. Iz našega podjetja so na razgovoru sodelovali: direktor kadrovsko
Člani DS so razpravljali tudi o regresu in sprejeli sklep, da se le-ta izplača v drugi polovici meseca junija, in sicer v znesku 600,00 din.
Regres bo izplačan:
—	delavcem, ki so v rednem delovnem razmerju z BPT Tržič
—	vajencem BPT
—	delavcem, ki so na rehabilitaciji
—	osebju počitniškega doma v Poreču, ki so v rednem delovnem razmerju z BPT
—	pripravnikom.
Regres pripada vsem zgoraj navedenim, ki bodo v rednem delovnem razmerju z
družbenega sektorja, tehnični direktor, vodja priprave dela ter predstavnik družbeno-poli-tičnih organizacij. V razgovoru smo izmenjali mnenja o organizaciji dela, o sistemu nagrajevanja, o delovanju družbeno-političnih organizacij, o strokovnih službah, o nagrajevanju za minulo delo, o težavah s katerimi se kot tekstilci srečujemo in še bi lahko naštevali. Predstavnik »Makedonke« je ob tej priliki izročil predstavniku našega podjetja spominsko diplomo in plaketo ter izrazil zahvalo v imenu podjetja iz Stipa, katerega člani so bili
BPT Tržič 15. 6. 1972, razen tistih, ki bodo takrat v odpovednem roku. Ce se je kdo zaposlil v BPT po 1. 1. 1972, se mu izplača le za mesece dejanske zaposlitve (po 50,00 din za vsak mesec). Tistim pa, ki se bodo zaposlili po
15.	6. 1972 pripada regres le za toliko mesecev, kolikor bodo v BPT zaposleni do konca leta 1972; ustrezni znesek na račun regresa jim bo izplačan v decembru 1972 oz. prej, če bodo prej izstopili iz podjetja.
Tisti, ki bodo dobili regres junija, pa bodo izstopili iz podjetja pred 31. 12. 1972, ra-
pred 20. leti v našem podjetju.
Po razgovoru smo skupaj z njimi odšli v restavracijo »Deteljica«, kjer so se razgovori nadaljevali, seveda ne več v strogo uradnem smislu, temveč bolj »po domače« in sproščeno. Tudi ta del je hitro minil in naši gostje so odšli na ogled Kranja in okolice, zvečer pa smo se zopet sešld v Gami hotelu na Ljubelju, kjer smo ob kegljanju zaključili obisk ter zaželeli gostom srečno vožnjo na poti po Sloveniji, saj so že naslednje jutro imeli v programu obisk Mariborske tekstilne tovarne.
zen tistih, ki se bodo v tem času upokojili ali odšli na odslužitev kadrovskega roka, bodo dolžni vrniti za vsak mesec, od izstopa do konca leta, po 50,00 din.
Upokojencem, ki delajo skrajšan delovni čas, se izplača temu primeren znesek.
Odbor za organizacijo dela in delitev dohodka je na
4.	redni seji 24. 5. 1972 potrdil predlog organizacijskega oddelka glede načina obračunavanja šoferjev tovornih vozil:
Za vsak prevožen kilometer nad 1.500 km mesečno (velja od L 5. 1972) na relaciji nad 20 km se pri vožnji s tovorom obračuna po 0,32 din brutto, brez tovora pa 0,16 din brutto; na relaciii mani kot 20 km pa po 0,48 din brutto za vožnio s tovorom in 0,24 din brutto brez tovora.
V primeru, da io avtomobil v popravilu ali šofer na bolo-vanju oz. dopustu, se mesečni
normativ (1500 km) ustrezno zmanjša.
Hkrati je odbor potrdil tudi predlagano vezavo za vodjo avtomehanične delavnice in avtomehanika; prvega se veže z 0,02 din brutto, drugega pa 0,15 din za vsak prevožen km vseh avtomobilov v podjetju (velja od 1. 5. 1972). V primeru pismenih pritožb vodij DE, zaradi nepravočasnega popravila viličarjev in avtokar. se jima zniža vezava za 10 % (za posamezno pritožbo).
Nadalje je odbor obravnaval in nato potrdil pravilnik o vezavi na kakovost dela v obratu belilnice, ki je v veljavi s L 5. 1972.
Po tem pravilniku se veže za meseca maj in junij del. mesta I. grupe (mojster belilnice, kontrolor tehnološkega procesa in pripravljalec raztopin) s 100 din, II. grupe (vodja izmene, tehnolog belilnice, belilec tkanin — vodja stroja, vlagalec tkanin) s 50 din stimulacije.
Od L 7. 1972 dalje pa se obračunava stimulacija za 6 mesecev (januar—julij, julij— december) m sicer se delovno mesto I. grupe veže s 600 din,
II.	grupe pa s 300 din stimulacije. 100 % stimulacijo (600 din oz. 300 din) prejmejo delavci na omenjenih delovnih mestih, če v ustreznih 6 mesecih ni bila ugotovljena kaka škoda.
S seje sveta za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo republiškega odbora delavcev industrije in rudarstva Slovenije Svet je v začetku aprila zbral nekaj podatkov o posledicah devalvacije dinarja, podražitve surovin in drugih ukrepov na predvideni dohodek tekstilnih in usnjarskih podjetij letos. Na seji, ki je bila pred kratkim, je 56 tek-
Če pa je bila v času 6 mesecev ugotovljena škoda — do 1.000 din — prejmejo 50 % stimulacijo; od 1.000 do
5.000	din — ne prejmejo nobene stimulacije; od 5.000 do
10.000	din vrnejo od svojega rednega OD znesek v višini 50 % premije; — od 10.000 do
20.000	din — vrnejo znesek v višini 100 % premije; — nad
20.000	din — določi višino povračila škode odbor za obravnavanje kršitev materialne škode.
Končno je odbor za organizacijo dela in delitev dohodka potrdil še predlog sprememb pravilnika o nagradah praktikantov: za dijake in študente, ki bodo na obvezni počitniški praksi v podjetju, je določena naj višja nagrada 800 din oz. 1.000 din; višino nagrade določi vodja DE oz. direktor sektorja.
Za osebe, ki bodo na neobveznem počitniškem delu v podjetju, bo veljal naslednji način nagrajevanja:
—	za opravljanje različnih del je določen OD v višini do 80% do 100% vrednosti delovnega mesta »čistilec cevk v predilnici«, pri čemer se upošteva tudi vrednost točke;
—	če je oseba razporejena na delovno mesto ji pripada OD v višini od 80 % do 100 % vrednosti tega delovnega mesta, morebitno preseganje norme in vrednost točke.
stilnih gospodarskih organizacij (vseh je 61) poslalo poročila, iz katerih je bilo razvidno, da se je gospodarski položaj poslabšal. Tako bo imela naša branža — tekstilna industrija — samo zaradi podražitve surovin in večjih materialnih stroškov za 11 odstotkov manjši dohodek za letos. Med prizadetimi je tudi naša tovarna. Nekaj pod-(nadaljevanje na 5. strani)
Predstavnik »Makedonke« predaja diplomo in plaketo
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet je na svoji 3. redni seji, 15. 5. 1972 imenoval na podlagi predloga političnega aktiva komisijo za izvedbo razpisnega postopka za mesto glavnega direktorja, ki jo tvorijo: tov. Hrovatič Rudi — predsednik, tov. Milič Breda — tajnik in tov. Roblek Danilo, Bečan Karel in Pemuš Marjan — člani.
Hkrati je bil potrjen predlog, da se direktorjem sektorjev podaljša mandat za 3 mesece, t. j. do 1. 9. 1972 ter se bo razpis zanje izvedel potem, ko bo glavni direktor že imenovan.
Povečati produktivnost in izkoristiti notranje rezerve
Naši zgledni krvodajalci
Pred nekaj dnevi je bila letošnja proslava Dneva krvodajalcev, ki jo je pripravil Občinski odbor Rdečega križa Tržič. V slavnostnem programu je nastopil Tržiški oktet, pod vodstvom Francija Šarabona.
Zbrani večkratni krvodajalci in gostje so z aplavzom nagradili odlične domače pevce, še zlasti njihove ubrane glasove. Tudi recitacija: »KAPLJA KRVI« nam je segla globoko v srce.
Po pozdravnem nagovoru predsednika Občinskega odbora RK Tržič, je spregovoril organizator krvodajalstva na Gorenjskem dr. Branko Štangl iz Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. Njegove tople besede o tem, kako vse občine na Gorenjskem uspešno izpolnjujejo vsakoletne planirane krvodajalske akcije pri zbiranju edinstvenega zdravila za reševanje in zdravljenje mnogoterih bolnikov ali ponesrečencev, so bili izraz neomajne hvaležnosti.
Na proslavi, v lepo urejeni dvorani, je zdravnik dr. Branko Štangl izročil posebno priznanje in darilo najbolj zaslužnemu krvodajalcu v naši občini, tovarišu Francu Perku, ki je daroval kri že 70 krat. Z dolgotrajnim aplavzom vseh zbranih občanov, mu je pionirka izročila šopek gorenjskih nageljnov, predsednica komisije Marija Karo pa še diplomo.
Nove značke so v znak priznanja prejeli vsi večkratni krvodajalci in sicer: za 20-kratno darovanje krvi so bili odlikovani 3 krvodajalci.
za 15-ikratno darovanje krvi je bilo odlikovanih 6 krvodajalcev,
za 10-kratno darovanje krvi je bilo odlikovanih 10 krvodajalcev,
za 5-kratno darovanje krvi je bilo odlikovanih 75 krvodajalcev.
Naša sodelavka Ivanka Potočnik, tkalka, je darovala kri že 20 krat, torej redno vsako leto. Ob izročitvi priznanja, diplome in značke ji je dr. Štangl še posebno čestital, predsednica komisije za krvodajalstvo pa ji je izročila šopek cvetja, člani delovne skupnosti BPT smo lahko ponosni, da imamo v svoji sredini zvesto krvodajalko, ki je vedno mladostno razpoložena, izredno pridna pri delu, tako v podjetju kot doma pri 5 članski družini. Mislimo, da je njen primer vreden posnemanja.
10	krat so darovali kri naslednji delavci:
— Franc Mali, tkalnica, Nada Gregorčič, tkalnica, Jakob Smolej, tkalnica in Anica Žabkar, predilnica.
5 krat je darovalo kri 27 članov naše delovne skupnosti, največ iz obrata tkalnice, ki so na proslavi prejeli značke in priznanja. KRVODAJALCI —
HVALA VAM!
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA TRŽIČ
Varstvo in mi
Dne 19. 5. je bil posvet vseh vodilnih delavcev BPT Tržič v zvezi s predpisi glede varstva članov delovne skupnosti pri delu. Posvet je vodil predsednik društva varnostnih inženirjev in tehnikov tovariš Adolf Trobentar. Cilj tega predavanja je bil Seznaniti vodilne uslužbence s predpisi o varnosti pri delu. Na osnovi tega zakona mora podjetje seznanjati vse člane delovne skupnosti, posebno pa vodilne člane del. skupnosti o tem, kako naj ravnajo, da ne bi prišlo do poškodb in telesnih okvar. Vsi povabljeni so se posveta udeležili (39 oseb).
Po izčrpnem predavanju tov. Trobentarja, ki je obravnaval problematiko varno sti pri delu. so nekateri člani postavljali konkretna vprašanja, ki so se nanašala na razmere v našem podjetju.
Za varnost v podjetju so odgovorni prav vsi člani delovne skupnosti, ne glede na položaj, ki ga imajo. Odgo vomost je materialna in kazenska, ne glede na moralno obveznost, ki je po svojem bistvu morda še najtežja.
Kot rečeno je ta prvi posvet zajemal vodilne osebe
podjetja. Temu bodo sledili v poletnih mesecih še drugi posveti in sicer najprej za mojstre, nato pa tudi za ostale člane delovne skupnosti. Na koncu predavanj pa bo sledil preizkus znanja iz varstva pri delu, pri čemer je potrebno pripomniti, da je polovica članov delovnega kolektiva ta preizkus že z uspehom opravila.
Le z zbranostjo in pridnostjo dosegamo dobre rezultate, kot dekle na sliki
Dejavnost društva inženirjev in tehnikov, tekstilcev BPT
V preteklih mesecih je bila dejavnost društva inženirjev in tehnikov tekstilcev BPT precej razgibana. Navezali smo medsebojne stike s kranjskim in novomeškim društvom, kar je razvidno iz sledečih akcij:
Dne 24. marca se je 34 članov društva udeležilo strokovne ekskurzije in prijateljskega srečanja v NOVO-TEKSU — Novo mesto. Novomeški tekstilci so nas prisrčno sprejeli, razkazali so nam celotno podjetje in nas ob prijateljskem pogovoru tudi pogostili. Z njimi smo domenjeni, da nas ob priliki tudi oni obiščejo.
Dne 18. aprila smo imeli v Tržiču skupno sejo našega odbora in odbora kranjskega društva. Na tej seji smo iz-
Na ta način bo do konca leta celotni kolektiv seznanjen s predpisi o varstvu pri delu ter z načinom, kako ravnati, da bo pri delu čim manj poškodb.
delali program sodelovanja in skupnih akcij obeh društev.
Dne 19. maja se je 20 članov našega društva udeležilo strokovne ekskurzije v Tek-stilindus — Kranj in strokovnega razgovora z vodilnim tehničnim osebjem podjetja. S tehničnim direktorjem in obratovodji Tekstilindusa smo se izčrpno pogovorili o raznih strokovnih problemih. Ob tej priliki so nas tudi pogostili. Enak obisk in strokovne razgovore bomo s Kranjčani organizirali tudi v Tržiču.
Dne 30. maja smo imeli Tržičam in Kranjčani skupno sejo v Kranju, kjer smo se dogovorili o organizaciji piknika.
Dne 9. junija se je 17 članov našega društva udeležilo piknika na Ovčanah pri Kranju. Za organizacijo prehrane je bilo zadolženo kranjsko društvo, za organizacijo tekmovanja in razvedrilo pa tr-žiško društvo.
Zmagovalci tekmovanj so prejeli praktična darila kranjskih podjetij. Tudi naše podjetje »BPT» je dalo nekaj nagrad. Enak piknik namerava naše društvo organizirati jeseni v Loškem potoku.
Z ekskurzijami in družabnostjo nam je uspelo pritegniti precejšen del članstva k aktivnemu delovanju društva. Želimo le, da bi aktivno sodelovali prav vsi člani društva.
ODBOR ZITT-a
BREGAR:
OBČANOVE TEŽAVE
A. S.
Počitniška praksa
Tudi v letošnjih počitnicah bo v našem podjetju opravljalo obvezno počitniško prakso precejšnje število naših štipendistov in ostalih srednješolcev. V teh mesecih se bo zvrstilo 27 dijakov, ki bodo pri nas od 14 dni do enega meseca, odvisno od zahteve šole. Zanimivo je predvsem dejstvo, da bodo dijaki Tehnične tekstilne šole v tem letu na obvezni praksi le 14 dni, kar nam daje določene pomisleke, saj vemo, da se v 14 dneh pridobi lahko le bore malo praktičnega znanja. Postavlja se vprašanje,
kakšen namen ima takšna praksa; ali je namen z obvezno prakso pridobiti na praktičnem znanju, ali pa samo zadostiti predpisom. Vsi praktikanti bodo morali izdelati dnevnik o počitniški praksi, seveda doma im ne v podjetju, kot je bil običaj prejšnja leta. Za vse praktikante bo izveden sprejemno uvajalni seminar, na katerem bodo dobili osnovne informacije o podjetju in varnosti pri delu. Poleg obvezne prakse bo delalo v podjetju določeno število učencev iz osnovnih šol pod pogojem, da so stari vsaj 15 let.
Nerodna reč! Kadar so cene zamrznjene, me po desni strani zebe; če se pa tajajo, mi pa na levi postane vroče...
Hvala lepa,
tovarišica Jelka Peharc
Začenjamo rubriko pogovorov z našimi upokojenci. Za začetek smo obiskali upokojenko, ki je bila pred meseci še v tovarni. Obiskali smo jo na domu. Stanuje v bloku, na Cankarjevi cesti. Vsi jo poznate, vratarico Jelko Peharc, ki ima v delovni knjižici napisano, da je delala 35 let in 12 dni.
Ob pogovoru, ki smo ga imeli, je Jelka govorila, da je pero komaj sledilo vsem, kar je povedala. Njene žive, vesele in žalostne oči so potrjevale, to kar je povedala.
Povejte nam nekaj o svoji mladosti.
»Iz Kovorja smo. Bilo nas je šest otrok, šest ust in kmalu smo odšli služit kruh. Jaz sem odšla s 14 leti -delat. Najprej sem začela pri Raz-boršku, sedanjem TRIU, nato -sem 16. decembra 1936 prišla v tovarno.«
Nam lahko poveste, kako ste delali v tovarni in kje?
»Začela sem v tkalnici, seveda najprej pri vsakem delu. Nikoli mi ni bilo žal, vseh 28 let, ki sem jih preživela v tkalnici in šest let in pol kot vratarica. Vedno sem se trudila, spozmavala in se učila, bila sem začetnica, tkalka in nato preddelavka.«
Bili ste 24 kratna udarnica imate orden dela III. stopnje. Kako to?
Nasmehnila se je, roke, ki so uravnavale pot milijonom nitk v tovarni, so oživele, tudi oči so dobile poseben lesk. »Bilo je 1951. leta. Tekmovale smo, katera bo bolj presegla plan in normo, bila sem urna in postala 24 kratna udarnica. Joj, koliko delovnega poleta smo imele takrat! Knjižica Ministrstva za delo — udarniška knjižica — se je polnila in nato sem dobila še medaljo dela III. stopnje.
Za vsako preseganje norme in plana smo dobile denarno nagrado. Tekmovale smo tudi z Mariborčankami.«
Kako pa ste preživeli 6 let in pol kot vratarka?
»Joj«, se malo oddahne, Jelka, pomisli, mimogrede nam postreže z dišečo kavo in že nadaljuje: »Res sem bila prva ženska — vratar. Na
začetku je bilo bolj nenavadno. Privadila sem se in delala na dve izmeni, dopoldne in popoldne. Poznala sem vse v tovarni, delo je bilo odgovorno in zanimivo po svoje. Vendar včasih tudi težko. Ni se zmotil tisti, ki je napisal, da je delo z ljudmi najtežje. Vedno smo bili nemočni, ko je dan za dnem pet ali več minut pred končano službo stalo vse preveč ljudi pred vrati. Delala sem pri zgornji vratarnici. Zjutraj smo morali v eno izmed šestih knjig zapisovati tudi tiste, ki so jih petelini prepozno zbudili. Je že tako, red mora biti. Služba je bila zame vedno služba. Vedela sem
za svoje dolžnosti in pravice.
Kaj pa sedaj, ko ste doma v pokoju?
»Po 35 in več letih se človek utrudi, potreben je počitka. Vendar ne mislim, da smo upokojenoi kar za staro šaro«, se je zvonko zasmejala Jelka. »Tudi doma imava z možem Mihom, ki dela v tovarni, dovolj dela.«
Pa bi šli ponovno kakor
16.	decembra 1936 v tovarno?
Vstala je, odšla do štedilnika, se vrnila in odločno povedala: »Seveda. In nikoli bi mi ne bilo žal, tako kot mi ni sedaj.« Ko sem s pogledom zajel kuhinjo, ki je srce vsakega stanovanja, sem opazil, da ima Jelka rada vse lepo očiščeno in pospravljeno.
Kar prijetno sem se počutil. Tudi mnogo zelenja v kuhinji poživlja vsakdanje življenje Jelke, ki ni nikoli zamudila službe. Njena misel,
da lepa beseda lepo mesto najde in, da se veliko doseže s sodelovanjem, je zelo lepo in verjamemo da je res tako.
še to nam je ob koncu dejala:
»Pozdravite vse znance, mladim pa povejte, da je pomemben v življenju tudi odnos do starejših.«
Ko sem odhajal od Jelke Peharc, mi je bilo kar hudo, da imamo za razgovore določen prostor. Izvedel sem veliko zanimivega, lahko bi popisal še dosti več, saj spomini kar vro — veseli in žalostni, takšni, kakršno je pač življenje. Včasih veselo, včasih pa žalostno.
Tovarišica Jelka Peharc, želimo Vam srečno im zdravo jesen življenja.
KUM
Povečati produktivnost in izkoristiti notranje rezerve
(Nadaljevanje s 3. strani) jetij, predvsem tistih, ki proizvajajo trikotažo in konfekcijo, pa omenjeni ukrepi niso prizadeli.
Govorili so tudi o prizadevanju delovnih organizacij za odpravo negativnih učinkov devalvacije in podražitve surovin. Zavzeli so se za povečanje produktivnosti, zmanjšanje proizvodnih in režijskih stroškov in za povečanje izvoza. Poudarili so, da je v vseh delovnih organizacijah še veliko skritih rezerv, ki bi se jih z boljšo organizacijo dela in poslovanja dalo izkoristiti za bolj učinkovito premagovanje omenjenih težav. Tudi podatek, da samo 14 tekstilnih podjetij lahko izplačuje osebne dohodke po samoupravnem sporazumu, medtem ko jih 10 ne more zagotoviti niti kalkulativmega osebnega dohodka, je zaskrbljujoč.
Z administrativnimi ukrepi lahko ZIS pomaga samo začasno. V razpravi je bila izrečena tudi misel, da bodo problemi dosti manjši, če bomo uredili razmere doma, v podjetjih in nesposobnosti pokazali vrata, ne pa iskali izhod v podražitvah.
Na seji sveta so med drugim sklenili, da bodo sindikalne organizacije v tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji zahtevale od samoupravnih vodstev, naj pripravijo konkretne programe za izboljšanje proizvodnje in poslovanja. O tem naj se dogovorijo vsi samoupravljalci. Delovni dogovori naj temeljijo na čistih računih in resničnih podatkih.
Po delavski enotnosti priredil KUM
Nezgode
V mescu marcu, aprilu in maju so se pripetile naslednje obratne nezgode:
Oman Franc, zaposlen v mizarski delavnici, si je pri poliranju modela, poškodoval na polirnem stroju prste obeh rok.
Vzrok: Odstopilo lepilo vsled temperature pri obdelavi lesa na stroju.
Pozaršek Bojan, zaposlen v skladišču gotovega blaga, si je pri tovornem dvigalu na zaboju poškodoval prste.
Vzrok: slaba organizacija dela v skupini.
Mohorko Marija, zaposlena v obratu oplemenitilnice, si je pri transportiranju blagovnega voza poškodovala desno roko.
Vzrok: Slaba izvedba voza.
Lombar Marija, zaposlena v obratu tkalnice, si je pri snemanju blagovnega komada iz merilnega stroja poškodovala desno roko.
Vzrok: Naglica pri delu.
Dolinar Berta, zaposlena v obratu tkalnice, v oddelku navijalnica se je urezala z nožem na peti prst leve roke.
Vzrok: Nevaren način dela.
Dolinar Stanko, zaposlen v mehanični delavnici si je pri montaži stroja poškodoval peti prst desne roke.
Vzrok: Nevaren način dela.
Đorđevič Branko, zaposlen v obratu tkalnice kot vozač viličarja in avtokare. Pri razvrščanju zaboja na vilicah viličarja se mu je odlomila deska. Pri padcu si je poškodoval križ.
Vzrok: Nevaren način dela.
Hafner Maks, zaposlen v obratu tkalnice je pri prevozu osnovnega valja pritisnil na cev z roko, ter si poškodoval dlan desne roke.
Vzrok: Nevaren način transportiranja.
Ivančič Helena, zaposlena v obratu tkalnice na oddelku navijalnice. Stopila je na žebelj, ter si pri tem poškodovala stopalo desne noge.
Vzrok: Nered okrog strojev in zabojev je velikokrat vzrok nezgod.
Klemenc Janez, zaposlen v obratu predilnica, si je na stopnišču poškodoval stopalo desne noge.
Vzrok: Naglica pri hoji.
Veronika Peranec, zaposlena v obratu tkalnice na oddelku navijalnice, si je pri menjavi avtomatske cevke poškodovala tretji prst desne roke.
Vzrok: Nevaren način dela.
Cvek Jože, zaposlen v obratu predilnice je pri zamašitvi mešalne celice stopil z nogo na tračnico po katerem teče voz za mešanje preje. Voz ga je pritisnil in mu poškodoval desno nogo.
Vzrok: Nevaren način dela pri takih okvarah.
Kovač Mira, zaposlena v obratu predilnice, je z žico čistila osovino, na kateri je bila navita preja. Med obratovanjem je žico zgrabilo ter jo udarilo po palcu leve roke.
Vzrok: Motnje v tehnološkem postopku.
Menegallja Milka, zaposlena v obratu tkalnice na oddelku navijalnice se je pri čiščenju cevk zbodla in si pri tem poškodovala tretji prst leve roke.
Vzrok: Naglica pri delu.
Bezjak Silva, zaposlena v obratu tkalnice, je pri prekladanju košar zadela ob pločevino in si pri tem poškodovala desno roko.
Vzrok: Pokvarjene košare.
Ropret Ciril, zaposlen v obratu tkalnice. Pri čiščenju oken mu je spodletela deska in si je pri padcu poškodoval desno nogo.
Vzrok: Nevaren način dela.
Turupič Ivica, zaposlena v obratu tkalnice, si je na spolzkih tleh poškodovala hrbtenico.
Vzrok: Mokra tla.
Langus Nada, zaposlena v obratu tkalnice. Pri glavnem vhodu jo je podrl viličar, ter ji poškodoval obe nogi.
Vzrok: Slaba vidljivost pri nihalnih vratih.
Hribar Anton, zaposlen v obratu tkalnice, si je pri izbijanju ročice od šekirične gredi poškodoval levo roko.
Vzrok: Nevaren način dela.
Horvat Stanislav, zaposlen v obratu tkalnice. Na mokrih tleh v stranišču, mu je spodletelo. Pri padcu si je poškodoval desno roko.
Vzrok: mokra tla.
Ahačič Helena, zaposlena v obratu predilnice si je na prstančevem stroju poškodovala levo roko.
Vzrok: Naglica pri delu.
Kam na dopust
lahko vprašate, ko se vrnem, vendar sem prepričan, da ne bo slabo. Odpočili se bomo, kopali v morju in sončili.«
Sonce ne pripeka več tako rahitično, vedno močneje sije in kmalu bomo, ali pa ne, poležavali ob obali in praznili denarnice ter embalažo krem in olj za sončenje. Dopusti bodo sladki in slani, tuji in domači, kratki in dolgi, dragi in manj dragi.
Letos so nas obiskale »črne kozice«, ki bodo vzrok za vse, kar nam ne bo šlo v skupni turistični obračun. Upanje, da bomo letovali dosti ceneje ob obali in da bomo končno tudi mi, domačini dobrodošli ob mizah restavracij in hotelov in ne samo »devizni« turisti, je vendar zelo majhno.
Rešuje nas samo počitniški dom v Poreču, škoda, da ni šest krat večji. Saj je to edino naše upanje na bolj poceni dopust. Vsi ostali pa bodo morali letos ob obali odpirati denarnice od 65,00 dinarjev naprej. Samo izračunajmo koliko znese to na teden, pomnožimo s številom družine in dodajmo še prevoz, pa bomo videli. Vendar korajžno, kamorkoli že greste. V največjo pomoč vam bo 600,00 din regresa. Zanimalo nas je, kako in kam gredo na dopust naši sodelavci in takole so nam odgovorili:	i ;
Francka Cotič, tkalka na KOVO 275:
»Letošnji regres je prišel kot naročen. Z mojim in moževim, ki prav tako dela v tovarni, bomo odšli z družino za teden dni na morje — v Poreč. Ostali dopust bom
preživela doma, da si odpočijem in pripravim za službo, ki je troizmenska. V tovarni sem zaposlena že 24 let.«
Janez Smolej, vodja čistilne kolone v tkalnici:
»Oba z ženo Slavko, ki je prav tako zaposlena v tovar-ni, bova dobila regres. Letos ga je kar precej. Sam sem lani preživel dopust v Čateš-kih toplicah, letos pa bova najbrž odšla kam v planine, skupaj z otroki.
Z delom sem kar zadovoljen, veliko mi pomeni, kako delamo in prodajamo, saj je to naš vsakdanji kruh« je dejal Janez.
Erika Verstovšek, pomaga l-ka snovanja:
»Doma sem iz Trbovelj. V tovarni delam dve leti. Štirinajst dni dopusta imam.
greva z avtomobilom po Jugoslaviji za kakšen teden. Vedno smo samo »Sparali«; najprej za hišo v Križah, nato za avto. Mož dela v Iskri, sin Marjan je podmojster v tovarni in tako kar gre. Res, dopusta se prav veselim kot tudi regresa, ki je letos dober.«
Gostimir Radosavac, mazač mikalnikov:
»Odšli bomo v Fieso. Žena Dragica, oba fanta in jaz. Pomagal nam bo seveda tudi regres, ki je zelo dobrodošel, posebno pri današnjih cenah. Doma sem iz Celinca pri Banja Luki, vendar sem že 15 let v Tržiču. Lani smo bili v Senju, kako bo letos, pa me
Delam na tri izmene, zato se bom med letošnjim dopu-r stom odpočila. Ostala bom kar v Tržiču; tu imam fanta, pa si bova že kako krajšala dneve. Z regresom sem zadovoljna, ne bo pa ga težko zapraviti pri današnjih cenah«.
Marija Mali, vodnica snemalne kolone;
»Osemnajsto leto sem v tovarni in imam 25 dni pusta. Letošnji dopust najbrž najlepši. Z
Lovrenc Fartek, vozač svitkov na mikalnikih:
»Ker imam 56 let, si želim včasih drugačno delo v tovarni, kjer sem že 15. leto. Doma sem iz Prekmurja, z ženo, ki je v pokoju, imava hčerko. Ker smo bili že nekajkrat na morju, bom letošnji dopust preživel doma, kjer nas čaka dovolj dela. Malo bom počival, malo delal, pa bo čas hitro minil.«
Tako nekateri. Vsem, ki bodo na dopustu doma, v planinah, na morju ali kjer si že bodi, želimo, da proste dneve preživijo kar najlepše in se spočiti vrnejo v tovarno. Torej srečno, predvsem pa prijeten dopust.
KUM
— Znanje, ki se ne dopolnjuje vsak dan, se vsak dan zmanjšuje
(kitajski pregovor)
Gasilski
nasveti
Nikoli ne reci: Pri nas nima kaj goreti.
Ne pozabi, kako boš hitro alarmiral gasilce.
Ne izgubljaj živcev, če začne goreti. Preudarnost rešuje tvoje in druga življenja ter imetje.
Zapomni si, kje visi najbližji gasilski aparat in kako ga boš uporabljal.
Prepreči prepih. Zapri okna in vrata, da se dim in ogenj ne moreta razširiti v prostor, kjer še ne gori.
odbra! KUM
X. Tekstiliada
Kot je že omenjeno, bo 2.,
3.	in 4. julija v Travniku jubilejna X. TEKSTILIADA v organizaciji tekstilne tovarne iz Travnika. Naše podjetje bo na tej športni manifestaciji sodelovalo s 26 udeleženci, in to v rokometu, streljanju in namiznem tenisu. Vsi naši
Nasveti za
Koledar nam ne laže, poletje je tu in z njim dopusti. Tistim, ki bodo odšli z avtomobilom na dopust, nekaj nasvetov:
Statistiki so izračunali, da ima že vsaka peta slovenska družina avtomobil. Le malo-katera motorizirana družina se bo letos odpovedala dopustu, s seboj pa bodo seveda vzeli svojega ljubljenca — avto.
Pred odhodom na dopust moramo pripraviti veliko stvari.
Najpomembnejše so zavore. Preizkusite jih na neprometni in suhi cesti. Pri hitrosti 50 km na uro močno pritisnite na zavore, potem pa preglejte sledi, ki ne smejo biti daljše kot 30 metrov. Sledi obeh koles morata biti enako dolgi. Vsako odstopanje pomeni, da z zavorami nekaj ni v redu. Na dopust se odpeljite le z brezhibnimi gumami; pazite, da bo dovolj pritiska v njih. Z dobrimi gumami boste vozili varno.
športniki se vestno pripravljajo in upamo, da uspeh ne bo izostal. O poteku tekmovanja bomo poročali v naši naslednji številki, sedaj pa zaželimo našim športnikom veliko uspeha in športne sreče na X. TEKSTILIADI.
dopuste
Brezhibne zavore vas lahko rešijo najhujšega; poskrbeti pa morate tudi za motor. Dober pregled, zamenjava olja in drugo, pa boste dopust preživeli še lepše.
Ce se odpravljate na morje, vzemite s seboj preprosto garderobo. Stare kavbojke, mornarsko majico, debel pulover in kakšne kopalke, brez katerih ne moreš hiti na morju-
Bodimo sproščeni, nobenih make-upov, posebnih frizur. Obutev naj bo udobna, lahka in zračna. Tisti, ki bodo potovali naj si po možnosti ogledajo zanimivosti krajev, ne samo bifejev in restavracij. Cim več se poskusite gibati. V vsakem večjem kraju je dovolj priložnosti za rekreacijo, ki je med dopustom nikakor ne zanemarite.
Želimo vam, da bi dopust, kjerkoli že boste, preživeli kar najlepše,2iicer pa vam želimo obilo zabave in spraznjene žepe, saj se boste dopusta tako še dolgo spominjali.
P. K. P.
Poletje, 72 je tu
Začenja se poletje, zato vam rada napisala nekaj besed o preprosti in udobni poletni garderobi.
Kmečki stil je zelo privlačen, saj predstavlja novo modno smer. Značilne zanj so tkanine in vzorci: bombaž in platno; spominčice, marjetice, mak, sadeži na kontrastnih osnovah, lahko tudi karo in črte.
Druga varianta so hlače, ki so zelo široke. Lahko so
bi vzorčaste ali črtaste. K hlačam sodijo bombažne majice vseh barv ali pa ohlapne blu-zu, prerezane in nabrane nad prsmi.
Za konec pa še nekaj besed k obutvi: h kratkim krilom in bluzam sodijo sandale z visokimi petami, k hlačam pa usnjene cokle v vseh barvah. Kot dodatek pa veliko lesenih ogrlic in prstanov ter prave rože v laseh.
S. L.
V spomin
Z žalostjo smo člani delovne skupnosti, zlasti še delovna enota tkalnice, zvedeli o hudi prometni nesreči med Bledom in Bohinjsko Bistrico. V nesreči je podlegla težkim telesnim poškodbam naša sodelavka KRISTINA VRTIČ, stara 16 let, natikalka votka.
Izgubili smo mlado in pridno delavko. V podjetju je delala le dobrih 10 mesecev. V prostem času je z veliko ljubeznijo varovala in negovala otroke svoje sodelavke v Kovorju.
V	Tržič je prišla kot deklica, da bi si z delom in znanjem ustvarila svojo bodočnost. Toda prehitra vožnja z osebnim avtomobilom se je žalostno končala; med štirimi potniki, dve smrtni žrtvi!
V	najlepšem cvetu mladosti je bila pretrgana nit življenja! Ugasnilo je srce, polno vere v prihodnost in samostojnost od rodnega kraja.
Skupina sodelavcev tkalnice, sindikata in mladinske organizacije, ki je dne 7. junija nesla cvetje in izraze globokega sožalja njenim domačim, je izpolnila svojo dolžnost na pogrebu v njenem domačem kraju — Vidmu ob Ščavnici.
Kot pridno sodelavko jo bomo ohranili v lepem spominu.
Športno srečanje Tekstilindus : BPT
Kakor vsako leto, tako so se tudi letos srečali športniki Tekstilindusa Kranj in naše tovarne. Srečanje je bilo 17. maja v Kranju. Tekmovali so v petih panogah: nogometu, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu.
V	sredo, 17. maja je odpotovalo s posebnih avtobusom v Kranj 39 tekmovalcev in ena tekmovalka. Ob prihodu v tovarno »Tekstilindus« so nas pričakali predstavniki tovarne. Dokončno smo se zmenili, kje in kako bomo tekmovali.
Nogometaši so igrali v športnem parku »Staneta Žagarja«, kamor jih je odpeljal naš avtobus. (Sama tekma je bila na trenutke zelo dobra). Naši so dobro igrali v prvem polčasu in so tako vodili že 3:0; v nadaljevanju pa je uspelo nogometašem iz Tekstilindusa znižati rezultat na 3:2, kar je bil končni rezultat. Naši so igrali v postavi: Žonta, Valjavec, Zupan Niko, Zupan Jože, Čadež Slavko, Hvala, Tišler, Laibacher, Mežek, Šerbec in Ivanovski.
V	Stražišču, na kegljišču gostilne Benedik, so tekmovali kegljači v borbenih igrah. Naši kegljači so pripravili pravo presenečenje, saj so prvič premagali (v Kranju) kegljače Tekstilindusa in to z visokim rezultatom 426:366 podrtimi keglji. Razlika 60 podrtih kegljev v našo korist je velika in predstavlja za našo ekipo zelo lep uspeh.
Naši so nastopali v postavi: Košir Joža, Lang Vili, Ahačič Tomaž, Bečan Karel, Nunar Slavko, Koder Drago, Ahačič Marjan, Lavsegar Lojze, Logar Joža, Špendal Janko in kot rezerva Zaletel Cveto.
Namizni tenis so prav tako igrali v Stražišču, v dvorani TVD Partizan. V tem dvoboju naši niso imeli uspeha in so izgubili s 5:0. Toda kljub neuspehu lahko rečemo, da smo igrali z lastnimi igralci, medtem ko je Tekstilindus postavil nekatere zelo dobre igralce iz drugih tovarn. Nastopali so: Furlan Janez, Aljančič Franci in Na-dišar Miro.
V dvorani tovarne so imeli dvoboj strelci. Naši strelci so odločili dvoboj nam v korist z rezultatom 726:712 krogov. Omeniti je treba, da je v tej ekipi tekmovala edina tekmovalka in to iz našega podjetja — Valjavec Vilma. Naši so nastopali v postavi: Valjavec Vilma 132 krogov, Rustja Jelko 158 krogov, Ru-stja Milan 162 krogov, Štam-car Marjan 129 krogov in Valjavec Jože 145 krogov.
Posebno težko je pri nas sestaviti ekipo za šah, zato je na tekmovanju nastopil samo en igralec. Pri nas imamo namreč precej dobrih igralcev šaha, zato je žalostno, da nimajo skoraj nikoli časa, da bi se udeležili takšnih tekmovanj. Dvoboj v šahu smo izgubili s 6:0.
Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov
v okrepčevalnici tovarne. Končni rezultat je bil 3:2 v korist BPT. Naša ekipa je prejela lep prehodni pokal. Po razglasitvi smo ob dobri postrežbi preživeli prijeten večer. Naslednje leto pa bo tekmovanje v Tržiču.
Danilo Roblek
Sindikalno prvenstvo v streljanju
Dne 14. aprila 1972 je bilo sindikalno prvenstvo BPT v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo v strelski dvorani na Ravnah. Tekmovali so na razdalji 10 m in to po 5 preizkusnih strelov in po 20 strelov za uvrstitev. Tekmovanja se je udeležilo 14 žensk in 36 moških iz vseh delovnih enot podjetja. Udeležba je bila lepa in upamo, da bo prihodnje leto še večja. Sindikalna podružnica je pripravila lepa darila, tako, da so bili skoraj vsi tekmovalci nagrajeni.
V ekipo so se šteli tudi najboljši rezultati treh posameznikov in tako je lep prehodni pokal osvojila ekipa V. delovne enote.
Rezultati: Ekipno: I. mesto, V. DE: Rustja Milan, 168 krogov, Rustja Jelko 153 krogov. Valjavec Jože 149 krogov skupaj 470 krogov.
II.	mesto, V. DE: štamcar Marjan 146 krogov, Radon Matija 141 krogov, Štefe Pavel 134 krogov (421 krogov).
III.	mesto, V. DE: Lang Vili 132 krogov, Nemec Franc 131 krogov, Perko Pavel 128 krogov (391 krogov).
Posamezniki:
Ženske: 1. Valjavec Vilma 142 krogov, 2. Ahačič Nina 93 krogov, 3. Šter Helena 84 krogov, 4. Rupar Angela 82 krogov, 5. Gortnar Marija 77 krogov.
Moški: 1. Rustja Milan 168 krogov, 2. Rustja Jelko 153 krogov, 3. Valjavec Jože 149 krogov, 4. Štamcar Marjan 146 krogov, 5. Zaletel Cveto 142 krogov, 6. Radon Matija 141 krogov, 7. Polajnar Boris 136 krogov, 8. Štefe Pavel 134 krogov, 9. Lang Vili 132 krogov in 10. Nemec Franc 131 krogov.
26.	maja 1972 je bilo strelsko tekmovanje sindikalnih ekip v počastitev praznika dela — 1. MAJA Tekmovalo je 13 ekip.
I.	mesto: PEKO, II. mesto EKIPA DRUŽBENO-POLI-TICNIH ORGANIZACIJ, III. mesto »BPT«.
—	Mnogo denarja, mnogo skrbi
(latinski pregovor)
—	Bolje je pretrpeti ve-
liko krivico, kot storiti malo	(Bon)
—	Reci enkrat, a dvakrat poslušaj
(Rabelais)
Štipendiranje
Na podlagi potreb po strokovnem kadru razpisuje naše podjetje naslednje štipendije in študijska posojila:
—	SREDNA TEHNIČNA TEKSTILNA ŠOLA:
0 za predilsko smer:	10 moških
• za tkalsko smer:	10 moških
9 za kemijsko smer:	5 moških
0 za konfekcijsko smer:	2 moška
-	SREDNJA TEHNIČNA ŠOLA:
0 za strojni oddelek	2
0 za elektro oddelek	1
—	EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA: 7 od tega 4 moški, 3 ženske
—	FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO:
% tekstilna smer	4	moški
0 kemijska smer	2
—	EKONOMSKA FAKULTETA 4 (od tega 2 moška, 2 ženski)
—	STROJNA FAKULTETA 3
Višina redne štipendije za srednje šole znaša od I. do IV. letnika od 380,00 do 500,00 din,
Višina študijskega posojila pa znaša od 350,00 do 500,00 din mes., ne glede na letnik, ki ga obiskuje.
Višina za višje in visoke šole znaša od I. do IV. letnika od 570,00 do 750,00 din mesečno.
Višina študijskega posojila pa od 450,00 do 600,00 din mesečno, ne glede na letnik, ki ga obiskuje.
Vsak kandidat, ki prosi za štipendijo ali študijsko posojilo mora poleg prošnje za dodelitev štipendije oz. študijskega posojila predložiti še:
—	zadnje šolsko spričevalo (ali indeks)
—	kratek življenjepis
—	potrdilo o premoženjskem stanju
—	potrdilo o povprečnem osebnem dohodku staršev. Prošnje sprejma Center za izobraževanje BPT Tržič, kjer
lahko dobite vse potrebne informacije.
Poleg navedenih pa podjetje razpisuje tudi potrebo za sprejem učencev v uk in sicer:
strojni ključavničar
—	obratni elektrikar
—	obratni elektrikar
—	pleskar
—	avtomehanikar
—	mizar
10 oseb
1 osebo za jaki tok 1 osebo za šibki tok 1 osebo 1 osebo 3 osebe
Višina mesečne nagrade, katera se določi na podlagi učnega uspeha v šoli in praktičnega dela v podjetju znaša za:
I. letnik od 300,00 do 380,00 din mesečno II. letnik od 380,00 do 480,00 din mesečno
III. letnik od 480,00 do 600,00 din mesečno
Poleg tega prejme vajenec ob polletju in ob koncu šolskega leta z ozirom na učni uspeh, še posebno nagrado.
Pogoj za sprejem v uk je predvsem uspešno dokončana osemletka.
Interesenti morajo poleg spričeval o uspešno opravljeni osemletki predložiti še:
—	prošnjo v kateri naj bodo tudi osebni podatki enega od staršev,
—	rojstni list.
Prošnje sprejema center za izobraževanje do 15. avgusta 1972,	CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE BPT
Razpis
Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja razpisuje v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani za Gorenjsko regijo vpis v Poslovni oddelek Ekonomske fakultete za šolsko leto 1972/73.
Studijski program dveletnega poslovnega študija zajema teoretična in praktična znanja, ki omogočajo diplomantom, da prevzamejo v delovnih organizacijah zahtevnejša in odgovornejša operativna dela s področja blagovnega prometa (komercialna dela), računovodskega, turističnega in bančnega poslovanja.
Zaradi zaposlenosti slušateljev je dveletni poslovni študij organiziran tako, da traja učni proces v vsakem letniku 3 semestre. Zato traja dveletni poslovni študij za izredne slušatelje praviloma 3 leta. Po opravljenem izpitu dobe absolventi naziv ekonomista.
Stroški šolanja, celotna šolnina za vsa tri šolska leta znašajo 5.400,— dinarjev, ki se plačajo lahko v 30 obrokih.
Vpišejo se lahko vsi, ki so redno zaposleni in imajo končano gimnazijo ali ekonomsko srednjo šolo. Izjemoma se lahko vpišejo tudi vsi, ki nimajo prej navedene srednje šole. Pogoj v tem primeru je uspešno opravljen sprejemni izpit.
K prijavi je treba predložiti: rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o zaposlitvi, kolek za 2 dinarja in dve sliki.
Prijave pošljite na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc, Kranj, cesta Staneta Žagarja 1.
Nagradna križanka
IZŽREBANI REŠEVALCI:
Izmed 36 rešitev je bilo 22 pravilnih križank, od teh smo izžrebali štiri nagrajence.
Nagrade prejmejo:
1.	Ahačič Slavka — prodajni oddelek	40,00 din
2.	Mohorko Ančka — KDS	30,00 din
3. Plajbes Metka — KDS	20,00 din
4. Radon Matija — Mehanična delavnica 10,00 din
Rešitve današnje križanke pošljite do 15. julija v nabiralnik TT.
Vodoravno:
1.	prostor v cirkusu, 6. de-seterokotnik, 13. obsežen, 14, prekletstvo, 15. mesto v Vojvodini, 16. žensko ime, 17. grški bog ljubezni, 18. tuje moško ime, 19. lasje olepšano pomanjševalno, 21. figura pri četverki, 22. ime pesnika Zupančiča, 23. omama, 25. kemični znak za iridi j, 26. nikalnica, 27. okrajšava za elaborat, 29. mesto na Japonskem, 31. neznanka v matematiki, 33. mesto pod Fruško goro, 35. mineral — sjuda, 38. velika reka, 41. pritrdilni-ca, 42. okrajšava za mesto Velenje, 43. okostnjak, 45. del telesa, 47. les, 48. znamka foto aparata, 49. domača žival mn., 50, tkanina, 51. hiter, 52. priimek šoferja v BPT, 53. druščina, 54. samo v nemškem jeziku, 55. pritisk, 56. izdelovalec vreč, 57. dve različni črki, 58. Ivan Kranjc,
59.	nasprotno od skoposti, 61. nemška tovarna športne opreme, 64. del telesa, 65. organ vonja, 68. angleški pisatelj, 70. indijski drobiž, 72.
kemični znak za litij, 73. enaka samoglasnika, 75. glasbilo, 77. tur, 79. orientalski prašek za lase, 81. glavno mesto Gr-čije, 82. vonjava, 83. očka, 85. tekstilna tovarna v Kranju, 86. materialistični filozof — grški, 87. mesto v Bosni, 89. edinec srbohrvaško, 90. letovišče ob slovenski obali, 91. služabnik.
Navpično:
1.	znane terme pri Padovi v Italiji, 2. tkanina — kodrasto sukno, 3. grška pokrajina, 4. reka v Angliji brez zadnje črke, 5. Anton Novak,
6.	evropska država, 7. eno od gesel francoske revolucije, 8. oznaka za Karlovac, 9. grška boginja nesreče, 10. naša atletinja skakalka v višino Olga, 11. zavitek mn., 12. umrli egiptovski predsednik, 13. usnje na zadnjem delu čevlja, 15. mesto v Indiji, 16. germanski orel, 19. mesto in dolina na Koroškem, 20. svetopisemski prerok, 23. del smučarske skakalnice, 24. mozoljavost, 28. tanka kožica, 30. dve različni črki, 32.
orodje za vrtanje, 34. mesto na otoku Sahalinu v Sibiriji,
36.	naša celina — kontinent,
37.	delavec na cesti, 39. tovarna v Begunjah, 40. stožčast vrh, 43. ameriški dihur dvojina, 44. vrsta rudnine, 46. Karel Ipavec, 47. kdor dela tlako, 49. okusna morska riba brez zadnje črke, 50. spodnji prostor v hiši, 52. okrajšava za mlajši, 53. velika žaba, 55. delavka v tekstilni industriji, 56. ptica, 58. tuje moško ime, 60. moško ime tudi ime najboljšega slovenskega nogometaša, 62. naša in tuja črka. 63. mineralna voda, 66. mesto na Češkoslovaškem, 67. izdelovalec sira, 69. žaljivo ime za tistega ki rad sreba, 71. očetova sestra — mn. 73. mesto v Jo-daniji, 74. ime našega filmskega igralca Nalis, 76. okrajšava za iniciativo, 78. samoglasnik, 80. štiri različne črke, 82. sveti bik Egipčanov, 84. vstavi KOA, 86. moško ime, 88. različni črki, 89. pripovedna pesem.
D.	R.
Prišli - odšli
PRIŠLI
V maju so v naše podjetje prišli naslednji sodelavci in sodelavke:
—	v tkalnico: Asima Demo, Anđa Brkič, Mirza Žilič, Franc Hrovat iz JLA, Drago čelikovič iz JLA, Branko Meglič iz JLA;
—	v oplemenitilnico: Slavko Bauman;
—	v konfekcijo: Amalija Kuzmanič, Olga Grmič, Marija Grbanovič, Antonija Sa-peta v šivalnico Hrib;
—	v vzdrž. obrate: Franc Švegelj iz JLA;
—	v upravo: Francka Lombar;
ODŠLI
—	samovoljno: Jožica Pe-teh, Antonija Meglič, Franc Hribar, Kadira Grbič, Marija Meglič, Zdravka Andrič, Franc Kranjec, Tehvida Uzei-rovič, Stanko Kemperle, Janez Avsenek, Husein Osmič, Anton1 Komočar;
—	pravilno odpovedala: Amalija Fartek;
—	v JLA: Anton Kolman, Marjan Rupar.
Vojaki nam pišejo
Iz lepe Biileče nam je pisal Stojan Saje. V dolgem pismu je poslal oceno 4/5 številke Tekstilca, opisal Bilečo, svoje počutje in življenje. Pismo je žal predolgo za objavo, zato povzemamo samo konec pisma: »prisrčne pozdrave za vse zveste sodelavce in bralce Tekstilca
Vaš sodelavec — sedaj vojak Stojan.«
Vojaku Stojanu najlepša hvala za pismo. Veseli smo pozdravov in strokovne ocene Tekstilca. Obljubljamo, da se bomo poskusili ravnati po njegovih nasvetih.
KUM
Prav tako se nam je oglasil sodelavec, sedaj vojak Tone Kolman iz Postojne. Pravi,
da sicer ni daleč, vendar ne more nikamor. Je pač vojak, zato mu pišite na naslov: Tone Kolman, V. P. 1493/3 66230 Postojna
Tone, upamo, da bo toliko pošte, da je prebrati ne boš mogel. Hvala za pozdrave in piši še kaj.
Ena kancona od enega soldata
Jest se nisem nikdar ženil, ledik sem ostal, da samo bi puško ljubil, puško le štemal.
Puška ni urezana iz lipovega lesa, puška je sestavljena iz jekla in železa.
Tole pesemco sim zložil, ko sim jest na valeti stal, da se ne bi zvezdam tožil in po domu vzdihoval.
Po motivih slovenske ljudske pesmi
zložil prof. Tone Pretnar
ZAHVALA
Ob bridki in boleči izgubi najine hčerke
KRISTINE VRTIČ,
se kolektivu Bombažne predilnice in tkalnice Tržič iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč in sočustvovanje
oče in mama
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega očeta
JANEZA LAUSEGERJA
se zahvaljujemo delovni skupnosti iin sodelavcem, ki so nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje.
žalujoča žena, sin Joža, Ciril, Lojze, ter hčerke Štefka in Silva.
amr jr mar r mar r mm r mm r maar r mar r mm r mar r jaar r mar r mmr r mm r mm
\	j
k »Tržiškl tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombaž- * ' ne predilnice In tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor k
1	— Glavni in odgovorni urednik Janez Furlan — Naslov J J uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 70340 int. 90—2
2 Tisk CP Gorenjski tisk Kranj v 1500 izvodih — Izhaja J I enkrat mesečno. — List dobijo člani delovno skupnosti > £	brezplačno.
!	I