Posamezna številka: 60 vinarjev. „T.ABOR*, uhaja vaafc dan, raeven nedelje in prašnikov, ob 18. uri * da.umom naslednjega dne ter et*ne celoletno 12U ii, polletno *>0 K, četrtletno 30 iv, mesečno 10 K* inserati po dogovoru. Pri večkratru objavi popust. Karo*: se pn upravi „TAB0RA\ MARIBOK, Jurčičeva ulica štev. t POŠTNINA PAVSALIEANA O O O ntnnnirtmnnviimM.n 3 S Posamezna številka: “ : »60 vinarjev. « “ TOSONimO so ntuj. t K«. 5 » boru, Jsrčioar* ul. št. 4, J. nad. J ; »iriipie. ToImou mtwurl>. št. 37«. * JJ UPltAYA nahaja v Jučiusvi ■ m nliei stev. 4, pritličje, iero. Tele« 2 ■ ton ut« 24. SHS poitnočttkovni n« ■’ m cun stev. 11.787. "i * i ’ • Na naročila brez da delajo v teh zadnjih . ciia zmožna tega velikega dela, moramo | prepuščajmo jih same sebi, ne do-jdan {n^oe z vseffl. sredgtwj in ‘ vse naše sile, kar nam jih še preostaja j puščajmo, da v nevednosti in v za-jstrašijo se tudi no'beneqa teroria tam. posvetiti vzgoji te generseije. Gledati j Puščenosti postanejo žrtve Orlovstva -------.--i:;- -. .. -. . ^ moramo, da si v mladosti prisvojil in komunizma. Prvo jih napravi za samo one misli in nazore, ki ji bodo [hlapce farovža, kakor jih je večina dali tak temelj, na katerem bo mogoče j naše generacije, drugo jih napolni s zgraditi res zdrave, resne in napredu-j fantomi 'n s Poznimi fatamorganami, joče osebnosti. Skrbno pa moramo pa- | Naša sveta dolžnost nas zeve, da žiti, da se ta mlada srca nastopajoče j nosvelimo naše moči .vse bolj kakor generacije ne zastruoijo z našim ma-* doslej nastopajoči gerieraciji; če tega ......................... . . , .... I----------- ...... .^Fv.u;ju voa OICU' Lnkostnsm in bo.anim duhom, ki išče. :,-J^*J3UvO o.crni, bomo . proklinjala. * dilo. Ne, našo mladino moramo učiti zidati na skupni stavbi, ne pa podirati. kjer mislijo s takim nepoštenim orožjem vplivati na naše omahljivce. Povdarjam omahljivce, ker naši zavedni narodni Korošci se ne dajo od nemškega denarja količkaj vplivati. Toda zaradi omahljivcev je treba, da po vzgledu osrednje avstrijske vlade, tudi naša vlada da nam na razpolago vsa sred' ......... ..... J Cvetlični dan d Pred vsem pa jo moramo učiti \ riredt Sokol v Mariboru v samozavesti in ponosa; nov rod mora š svoji zemlji svoboden gospod '.nedeljo 25. t. ni. v prid koroški biti na .jvvju ccuiin svUDOTfc!il yu5(;uu..‘ v vsakem oziru, in tega se mora tudi j zavedati. Hlapci smo bili dovolj mi in j— Sloveniji! veriga naših prednikov preko vse iemnih tlačanskih dob nazaj. Nastopi-joča generacija ne sme poznati hlapčevstva v nobenem oziru, najmanj pa v politiUi, tako veliki, kakor 'v msli tSSGBi PsSsž. (Izvirno poročilo). Član našega uredništva je imel sinoči priliko od popolnoma zanesljive » •»'-••V/* V IMS«' »vv. ^ Naprednega duha fe treba vcepiti v osebe, ki je dospela iz Koroške, dobiti mlada srca, da bodo, ko dozore, strla sigurne informaciie o sedanjem polo- ono kar je najbolj merilo nas — našeižaju iz teh danes za dva naroda in črno nazadnjaštvo, naš sramotni kleri* državi vročih tal. Oton Župančič: Slovenski jezik in gledališče. (Priobčuje M. S.) (Dalje.) To je bil tisti 1, radi katerega so 2e starega Husa med Cehi bolela ušesa, da jim je očital, svojim rojakom, kako pačijo in nemčijo svojo govorico’ Videl sem, da je pravi, trdi slovanski? 1, tisti, ki ga je treba po Trubarju izgovarjati ali za u, ali pa debelo, po bezjaško, ki pravi Vodnik, da ga izrekajmo z »jezikam zavalenim« veliki večini našega naroda tuj, našim igralcem neizgovorljiv, in slovanskemu u-šesu, kakoršno naj bi bilo tudi naše, spak In mehkužna prccijoznost. Cour-tenay imenuje to slovensko elovanje naravnost dekadentsko. Zato sem mislil, da je edino umestno in opravičeno zamenjati ga z glasom, ki je našim igralcem domač, ki je razširjen po pretežni večini slovenskega ozemlja in je tudi pravilen — zakaj vsi nsši slovničarji In fonetiki so ga priznali poleg trdega la za pravilnega in odgovarjajočega duhu našega jezika, in edino primernega za njega današnjo razvojno stopnio... Nikarte, gospoda, ne sko-mizgajte z rameni In ne odpravljajte teh resnih delavcev na našem kultur-aem polju 5 prezirljivo gesto — češ, •filolog!«, Bohorič. Trubnr, Vodnik, Uno prašali, ali nemara naposled ni* Metej/o, Prešeren, Stritar, strekell sta-j majo nrav, Naj bi nam stal vedno rfna Skrabec da ne omenim drugih j pred dušo častitljivi rek: »Mi soio, Bog še žival znanstvenikov—to so možje, j ve. mnogo primišlievali.« Ti ljudje so ki so s tenkim ušesom in globokim)vtisnili svojo podobo nanaša narodne čutom poslušali zvok_ in ritem našega .svetinje, In prazne nam bodo ostale, jezika, ne črkogrizi, ’ o blagoslavlja ali neblagoslasvlju? In kako se tukaj, kjer naj bi odločal čut za bistvo naše fonetike in ortoepije, kako se tukaj šopirijo apriorlstlčne te ^ iid* jnanu lund) SOpinjO cipnoriSt!CII6 IS* na s eoo klaniamr, Lr!če-no' da se kar ?,riie- ki se naslanjajo na neko idealno Sa če ?e oSka i«s^0r'letafu’ meni'm blagoslasje, ki visi v zraku, slina kra-ItrSJl enIh miTS, L“0S, °X"» javila clrugih jezikov, reci vprašanju enih misli, da bi še mi njih pritlikavi nasledniki, za katere šo si oni- trli g.avo, vendarle zavedeli svo*° skromnosli in se vsaj na tihem pehie- mo italijanščine. Tako recimo, slišim trditev, da je u »grd* ušssu neprijeten vokal, da so zamolki glasovi neesteti- tični, napioti čisti glasovi lepi in bla.reš Slovenci ooglasnl. Potem bi se morali Franco-zie svoiega jez’ka strašno sramovati ker Imsjo vsepolno zamolklih ejev in besedo atrtour — kako to, da položi vendar E?cam!Ifo svoji Carmen v ta grdi u toliko sladkosti, ognja In hrepenenja. In — ali bomo iskali res v tujin jezikih, v italijanščini vzora blago-zvočju na« ; slovenščini?'.Slišal sem že ljudi, ki iih grozno bob, da ne pi-šemo več vert, smert - In radi česa? Ker tujec najde, Nemec ali Italijan, k! vzame slučajno slovenski list v roke m ga iz kurijeznosti malo preletava v njem glasovne skupine, ki se mu zae ne zgovorljive. Resen, Izobražen mož mt ie govoril to popolnoma resno du je celo slovenski pisatelj. Ali nimamo ml svojega jezika zase? Tista govornica, ki jo ja ustvarila množica ^S' ■ naroc!a» nam mora biti edino merodajna — vprašanje blagoglasja ali neolagoglasja se mora gibati samo izključno v mejah’ ritmike našega jezika: Kar mat’ me učila me mika zapet, kar starka zložila, jo lično posmet. ... F-*? — Vodnik nam je pokazal s stmmi preprostimi vrsticami v svojem epigramsko prišpičenem kratkorečju pravo pot. Tu moramo biti samostojni in . .. (Dalie pr.). Labud, kjer se je pričelo preprosto ljudstvo radi tega pomanjkanja že razburjati. Toda tudi proti temu mamilu so naši domačini iznašli primerna sredstva •— samopomoči. Povejte pa, ponovno vsej naši izven Koroški javnosti, da naš Korotan baš na ta račun potrebuje tudi pomoči, žrtev od svojih jugoslovenskih bratov. Na opozoritev na včerajšnjo dunajsko vest, ki trdi, da dunajska vlada zopet resno misli na direktna pogajanja z Jugoslavijo glede Koroške se je isti informator najpreje nasmehnil, češ, to so pač zopet že zastarele pobožne želje Nemcev, morda tudi onih, ki sede pri pri dunajski vladi. Toda resno mi teh želj ne smemo vzeti. Vse te želje iz Dunaja imajo svoj pravi vir v Celovcu samem, kjer obstoja nekakšna zmernejša politična struja, ki hoče kompromis na .podlagi, da bš se vzelo Dravo kot mejo. Toda taka meja in tak kompromis je že iz prometnih ozirov za nas absolutno nemogoč. In to odklanjajo, tudi vsi Korošci. Mi ne iščemo nobenega kompromisa, najmanj pa takega, ki bi bil za pas tudi naša gospodarska smrt. Ker isto včerajšnjo dunajsko poročilo naglaŠa tudi gospodarske koristi, ki jih dunajska vlada pričakuje od Jugoslavije, lahko ob tej priliki tudi poveste zakaj Nemci hrepene po pasu A. Vidite, tre-notno jim ni toliko za naše slovenske Korošce, ampak veliko večjo važnost polagajo na našo mnogoštevilno — lepo živino. Da, le smejite se, naglašam, naša lepa” živina jim tako ugaja, da so dobili njih zaupniki od Avstrije, iz Gradca in Dunaja nalog, da to živino seštejejo, ker jo rabijo za oddajo v smislu mirovne pogodbe. Ako tega v Beogradu že ne vedo, bo dobro, če tem potom zvedo, kako malo iskrena bi bila taka pogajanja tudi na obeh merodajnih mestih, v kar pa mi vsaj glede naše strani vkljub vsem takim vestem ne verujemo. I Zunanja in notranja politika. ? * Pogajanja med Rusijo in Anglijo se nadaljujejo. „Berliner Tageblatt“ poroča iz Bazla: Da se nadaljujejo pogajanja z Anglijo, je zamenjala moskovska vlada Angliji neljubega delegata Kameneva s komisarjem Riza-novom, ki je na poti v London že dospel 1 6 tajniki v Stockkolm. * Ukrajinsko vojno poročilo. Ukrajinski dop. urad poroča iz Tamova : V noči od 20. na 21. t. m. so ukrajinske čete prekoračile v široki fronti pri Ivanji-Pusti reko Zbručo in vrgli bolševiške čete v zadaj stoječe postojanke vzhodnega brega. Kamenec-Podolsk, glavno mesto Po-doljske, je zavzeto. Sovražnika, ki'beži, zasledujemo,v vzhodni smeri proti Novi Užici., Kamenev o angleški vladi. Kamcnev je dospel v Moskvo. O zadržanju angleške vlade se jc izrazil, da se je po zadnjih poljskih uspehih popolnoma spremenila. Vedno se bolj opaža vpliv pristašev ruske blakade in zimskega pohoda. Istega dne, ko mu je izrazil LIoyd Georges, da ne more več ostati v Londonu, so pričele sprejemati jbanke menice Wranglove vlade. Vojaško vmešavanje ni angleška navada in jdelavstvo zahteva mir z Rusijo. Stiki med sovjetsko, Rusijo in Anglijo ter levolucijonarno gibanje v Angliji je v rvezi z zmagami „ idfiph ar.mad-n.ari Wiaiiglpm,' * Ul-Islam je izročil po poročilu agencije MHavas“ sultanu svojo de-misijo. * Na južnem Tirolskem se po poročilih iz italijanskih virov širi močno’ iredentistično gibanje. Doslej je bilo iz severne Tirolske v južno baje vtihotapljenih že nad 60.000 pušk. * Položaj v Italiji. Med delavskimi voditelji .ter gospodarji se je dosegel s posredovanjem vlade sicer sporazum, ter se sestavil v poseben pakt, toda radi tega sporazumna gibanje še ni končano. Delavci drže po večini še vedno zasedene vse one tovarne, katerih so se polastili. V poedinih krajih prihaja še vedno do krvavriih spopadov. Italijansko gospodarstvo in notranji mir vsled tega grozno trpita. „Avanti“ pa napoveduje za najbližjo bodočnost pravcato revolucijo. Sedanje gibanje je bilo po njegovem mnenju le etapa na poti do revolucije, ki bo končno obračunala z meščanskim sistemom. Mi smo že opeiovario povedali, da bo v Italiji vrelo daije ter da ne reši Italije noben še tako dober „sporazun/.“ To bi morali imeti pred očmi tudi 'naši diplomati, ko se bodo sedaj pogajali -s Slorzo. ........... — "i 1 "■. i , —-- ' Dnevna kronika, — Drugi bog v Sloveniji. Prekmurski bog nam je žfc dovolj znan. Dobro bi bilo da se seznanimo tudi še z bogom v Sloveniji, ki nam je bližji in kateri tudi ne dela časti ter ne daje ugleda upravi juž. žel., še manj pa svojim kolegom in narodu. Ta gospod-bog je vodja gospodarske poslovalnice v Ljubljani z učlovečenim imenom Planinšek. Znan nam je še. vsem slučaj nakupa velike množine žita v času, ko je bilo to najdražje. Ne ekonomskemu gospodarstvu in netrgovskemu znanju tega gospoda sledil je neizogiben ogromen deficit ljubljanskega in inaribprsksga živilskega skladišča. — Ta deficit skuša in hoče sedaj gospod Planinšek milostno za pokoro naložit uslužbencem obeh skladišč. Noče jim. zvišati plač, arogantno odklanja zahteve teh glede pripoznanja železničarjem, grozi deputa-cijam, da bode skladišča razpustil, ako bodejo zahtevali več plače, Ako pomislimo, da ima nekvalificiran navadni delavec na železnici takoj pri vstopu v delo do 1800 K mesečno, medtem ko imajo ušlužbenci skladišča s trgovsko ali podobno izobrazbo po enoletnem službovanju 1300 K; se pač ne moremo čuditi poslednjim, ako so ogorčeni nad ravnanjem tega srednjeveškega boga. Želeti bi mu bilo, da bi on sam skušal pol leta živeti in se oblačiti s plačo skladiščnega uslužbenca. V spopolnjenje njegovih šikan napram uslužbencem protežira gospod Planinšek okrog 10 gospodičen, katere bi glasom naredbe, obr. ravnateljstva že davno morale zapustiti ljubljansko skladišče, s teni da izvanredno hitro napredujejo, vsled česar so izvežbane moške moči zapostavljene. Toliko glede socijalnega naziranja. Da pa ni omenjeni gospod tudi glede narodnosti nič boljši, priča njegova izjava, da on ne pripozna zveze jug. železničarjev, v kateri je večina uslužbencev organizirana, ako ta posreduje za zboljšanje* gmotnega položaja svojih članov. Za to njegovo izjavo je dovolj prič, kraj in datum sta tudi na razpolago. Zvezo jug. žel. pa bi bilo tem potom opomniti, da omenjenemu gospodu pokaže čemu je tu, ako noče zgubiti ,«krog 50 člano-vin, in ako ima respn nainen zastopati svoje člane tudi v gmotnem in kot moralnem interesu ter odvrniti dvome, da je vodstvu samo za uradniške kroge in .njihove cilje. Osobito bi bilo to priporočati mariborski podružnici ozir. predsedniku iste. Narodnost še mora pokazali tudi idealno v dejanju, ne samo z frazami. Da pa ne bode centrala zveze napačno razumela, naj ve, da mislimo tu edinole uslužbence živilskih skladišč. Cas bi že bil da bi se merodajni faktorji z gospod Planinsekom vred enkrat zavedli, da ne živimo več v Avstriji, ampak v svobodni demokratični Jugoslaviji, Ker so v Avstriji uslužjjgua iiv. skladišč že davno pripoznani železničarje, se le čudimo, da to pri nas ni mogoče. Bilo bi to tudi v interesu vseh železničarjev. Ker spadajo uslužb. živ. sklad, v Jugoslaviji pod ravno isto upravo kakor v Avstriji ter se je od strani .ljublj. ravnateljstva juž. žel. svoječasno tudi obljubilo, da v slučaju, ako pripozna gen. ravnateljstvo^ na Dunaju uslužb. živ. sklad, v Avstriji za železničarje, tudi tu ne bode nikakih zadržkov, se upravičeno čudimo radi kakšnih interesov gospod Planinšek nasprotuje pripoznanju uslužb. tukajšnjih skladišč za železničerje. Pripomniti bi bilo še, da. se s tem strinjajo vsi železničarji ne glede na politično naziranje. Toliko za danes. *k* — Oskrbnica »Dijaškega Doma“ je še vedno Nemka Simon. Kolikor nam znano, se je v mestnem sosvetu že opetovano zahtevalo nameščenje. te službe s Slovenko. Mi si damo napram Nemcem žalostno spričevalo, če jim ne pokažemo, da premore ‘Jugoslavija na tisoče tudi za to mesto sposobnih Jugo-slovenk. Da je Nemka Simon izredno dobro postregla Orlice ob času Orlovskega tabora, to vendar ne more biti dokaz, da je kot Nemka neobhodno potrebna na tem slovenskem zavodu. Da bi pa kdo naših prvakov zagovarjal Nemko za slovenski zavod, tega ne moremo verjeti. — Legatov učni zavod zaprt. Včeraj dopoldne se je poverjenik za uk iti bogočastje dr. Verstovšek domjslil, da treba Legatov trgovski učni zavod takoj zapreti. Misel sama ni nova, grozilo se je vsem sličnim zavodom s tem že celo leto, toda kot novost tega nepričakovanega ukinjenja bi bilo to, da dr. Verstovšek ni mogel počakati, da bi se bilo ukinjenje — če res že mora tako biti — izvršilo ob enem z zaključkom stečaja, koncem tega meseca. Tako pa so učenci in učenke tega zavoda tik pred zaključkom brez izpitov. Ker je zaprl ta privatni zavod, pričakujemo, da se stori isto tudi z vsemi ostalimi — neizvzemši. samostanskih. — Okrajnim šolskim nadzornikom za mesto Ljubljano je imenovan g. Hočevar. Svojo službo naspoti tekom tega tedna. • — G. Urban, znani, urednik praž-kega dnevnika »Narodni Listy“, je dospel te dni v Ljubljano, odkoder se poda v Zagreb. — Carinska in prometna komisija je včeraj v Mariboru dovršila svojo, konferenco, ki bo velikega pomena v prvi vrsti za Maribor in celo Sloveniio. Konference so se to pot vršile čisto stvarno in mirno. Zastopnik generalne direkcije carinam iz Beograda je na podlagi.stvarnih dokazov moral uvideti, da zastareli srbski carinski sistem nikakor ni več primeren sedanjim čisto novi m razmeram v povečani državi. Kolikor je sam mogel, je ugodil marsikaterim nasvetom od strani zastopnikov južne železnice, tako, da se bo 'marsikatera ovira že zdaj odpravila. Druge važnejše reforme se bodo uvaževale, čim komisija konča svoje -informativno delo še v Ljubljani in Zagrebu in se ves referat predloži na pristojnih mestih v Beogradu. Važno je, da je južna železnica dobila dovoljenje za deklaracije za transit uvoz in izvoz. Kar je dozdaj pri preziranju deklaracij od strani železnice zelo ozir. najbolj oviralo promet in povzročalo ‘ strankam nepotrebnih stroškov in zamude pri sprejemu ozir. oddaji blaga. Zastopniki čehoslovaške vlade zlasti ministrski svetnik dr. Lankaš so se pokazali naprart zastopniku generalne direkcije carinam kot izborni veščaki, katerih strokovnjaške nasvete je Jugoslavija pri reformi carine primorana vpoštevati. Izjavili so, da ne odnehajo preje, dokler ne dosežejo rednega prometa med Jugoslavijo in Cehoslovaško. Komisija se je s popoldanskim vlakom odpeljala v Ljubljano, od koder poseti še Zagreb, kjer so spričo premale postaje največje ovire. Plebiscitne znake za koroško glasovalno cono A se bodo izdale v nekaj dneh. Za podlago se uporabijo preostale časopisne znamke, ki so še do konca tega meseca v rabi. Znamke dobijo . nutiii.ktt viulnosti z pritiskom ;• K, g. c, A 1920. Izdale sd bodo znamke za 5, 15, 25, 45, 50 par in za 2 dinarja. Prodajale se bodo po trajni nominalni vrednosti. Kar je preko nominalne vrednosti, gre za plebiscitni fond. — Za plebiscit na Koroškem je nabral g. Andrej Oset v hotelu „Beo-grad“ v Slovenjgradcu 500 K, ob prilike fantovščine gospod Alfonza Debelaka, davčnem uradnika v Slovenjgradcu, ki se poroči ž gdč. Faniko Cicej, iz St. Ruperta pri Gomilskem. Znesek se je poslal Narodnemu svetu v Velikovec. — Predavanje o Koroški, ki bo danes, v petek 24. septern. ob 20. uri v Narodnem domu, I. nadstropje, je javno in pristopno vsem. Predavanje se tiče problemov, ki so danes za nas najbolj aktualni. ’ „ Sokol. “ • — Otvoritev novih prog. S 25. t. m. se izroči proga Bosanski Novi— Bosanska Krupa. V najkrajšem času bo tudi dogotovljen del železniške proge ■ od, Bosanska Krupe do Puhača. T? proga se bo cepila od banjaluške. — V skupno vojsko so sprejet! kot aktivni častniki: Pri pehoti: poručnik Stanko Palčič, Franc Remic, Ivo Klajič, Slavko Dujc, Milan Peterlin, A. Bezjak, Jernej Paulič, Anton Vrečko, Marjan Cernovič, Josip Kordiš, Josip Videnšek, Luka Demšar, Ferdo Tratnik, Iv. Janc, Lovro Treo, Oskar Umek, Ivan Prezelj, Milko Vizjak, Karel Bratuš, Ivan Pristov, Vilko Križanec, Jakob Potočnik in Rafael Legiša. Podporučniki: Franjo Polak, Anton Sedmak, Martin Cesar, Vladimir Vodopivec, Janko Žirovnik, Pankracij Pangeršič, Anton Verstovšek, Iv. Oblak, Ctibor Bloudek, Egid Kodele, Milko Cesar, Josip Gr6znik, Anton Kervina, Josip Dežman, Vladimir Jaklič,- Josip Koricki, Franjo Pirc, Avgust Pretnar, Stefan Srabotnjak, Ivan Deraič, Vladimir Arko, Stanko Žirovnik, Rudolf Hvala in Stanislav Kajfež. — Dohodki od carine. V statističnem oddelka generalne direkcije carine je izdelan pregled o naši zunanji trgovini. Po teh podatkih je znašal uvoz leta 1918 3,850.136 dinarjev. Ker zbirajo^sfatističuci podatke o uvozu carinske oblasti in keri so bile leta 1018 ustanovljene samo na južni meji proti Solunu, predstavlja gorenje število samo del uvoza V poslednjih treh mesecih leta 1918 in sicer za južno Srbijo. Mnogo popolnejši so podatki za 1. 1919, po kalerih predstavlja uvoz vrednost 2.982,(507.276 dinarjev. Podatki za leto 1920 so urejeni dosedaj samo za prvo polovico t. I. ter znaša uvoz v lem času 1.850,104,633 dinarjev. — Pri občrtem zboru Ciril-Metod. podružnice v Rogaški Slatini je nabral nag nad vse marljivi član gospod notar Ašič od vdeleženih gospodov znesek 720 K kot darilo za Glasbeno Matico v Mariboru. Za ta velikodušni dar se odbor g. nabiralcu in darovalcem iskreno zahvaljuje. Prva narodna dolžnost vsakega je, da pripomore temu glavnemu kulturnemu društvu, katero se vzdržuje samo in jedino iz prostovoljnih prispevkov darovalcev, k nadaljnemu obstoju. Društvo ja imelo že prvo leto svojega obstoja 328 učencev in 5 profesorjev, samih absolventov konservatorija ter dva učitelja, toraj ogromne izdatke za plače in z* sedaj tako drage ostale potrebščine. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru vabi vse svoje člane na stanovsko posvetovanje, ki se vrši petek dne 24. septembra ob. 18. uri v restavraciji „Pri stari pivovarni* v Jurčičevi ulici. Ker se bode razpravljalo o začasni regulaciji plač, ter o načinu vezi z društvom zasebnega urad-ništva za Slovenijo, ki ima dne 26. septembra zborovanje v Narodnem domu v Mariboru, prosimo, da v%i dan* brez izjeme pridejo. Odbor. — Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru je imelo pretekli teden svoj semestralni občtai zbor. Po poročilu od-borovih funkcijonarjev o društvenem delovanju v prvem polletju, se je razvila živahna debata o novem (svobodomiselnem) programu in o notranji in zunanji reorganizaciji društva. Društvo bo raztegnilo svoj delokrog na celo mariborsko okrožje in pritegnilo k sodelovanju vse svobodomiselno dijaštvo brez o^ira na politično prepričanje posameznikov. Nadalje olvori 'v ki;ulk^m ^Lvv» .ciklus Maiibur, 2b. septembra 1D20. ,! A 15 U iv' btran o. javnih predavanj znanstvene, literarn* in poljudne vsebine. Kakor hitro se bo gmotno stanje društva izboljšalo, razpiše ustanove za revne svobodomiselne akademike marib. okrožja. l’ri volitvah so bili voljeni v odbor za dobo drugega • policija sledeči tovariši: Predsed. Moškon ’ Stanko, jurist, podpred. Merčun Vitko, medic, tajnik Brolili Mirko, jurist, blagaj. Tominšek Helena, filoz., I. pregl. rac. Rosina Igor, jurist, II. pr. rac. Lipnjak Dane, medic., I. odb. Kos Ivan, akad. slikar, II. odb. Lutman Stanko, medic., !• namest. Ogrizek Srečko, eks. akadem., II. nam. Vabič Vera, filoz. — Ker ima društvo za bodočnost polno lepih nartov, prosimo vse napredne in svobodomiselne kroge, da ga podpirajo v gmotam in moralnem oziru. Vse dopise in event. prispevke je pošiljati na naslov: »Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru". S. M. — Invalidom in njihovim družinam! Popis invalidov, družin padlih, Umrlih in pogrešanih vojakov, sirot brez °četa in matere, siromašnih bivših interniranih in konfiniranih civilnih oseb obojega spola, ki so zadobile poškodbo a}i bolezen, siromašnih družin onih oseb, ki so pomrle za časa internacije ali poznejo, toda radi bolezni, ki so jo takrat zadobile odnosno se jim je ista Poslabšala, civilnih invalidov in tujih državljanov invalidov in družin padlih se bo vršil v mestnem vojaškem uradu, na Rotovškem trgu hiš. št. 5 soba št. 1 počenši z dnem 25. septembra ob 8. uri zjutraj do 26. septembra do 18. ure. (Stranke se ta dva dneva sprejemajo nied 8. in 12. uro ter med 14. in 18. uro.) Vsi invalidi in ostale osebe., katere Pii popisu pridejo v poštev,. so dolžne, da se same prijavijo v gori omenjenem času in v gori navedenem kraju, ker •bodo v nasprotnem slučaju same nosile posledice. Seboj morajo prinesti izkaze, iz katerih je razvidno, da pridejo pri tein popisu v poštev. -, — Splošna organizacija vojnih in- validov, vdov in sirot, priredi dne 10. 1920 v Križevem dvoru veliko veselico (Vinsko trgatev). Svirala bode železničarska godba. Sodelovalo bode tudi telovadno društvo »Sloga* in pevsko društvo „Frohsinn“. Odbor prosi, da bi se darovalo za srečo- in ribolov razna darila. Predplačila se hvaležno sprejme. — Odbor. — Našemu fondu je darovala neimenovana pod „Sokol" K 40-—, g. Ljudevit Šetina pa K 14.— Srčna hvala. — Izgubil se je 21. t. m. 10 letni Adolf Ružič, sin sprevodnika vlakovodje 'Alojza Ružič, stanujoč na Jugosloven-skem trgu št. 3. Oblečen je bilvrujavo suknjo, modre kratke hlače ter je bil brez čevljev in pokrivala. Govori nemško in malo slovensko. Baje so ga videli isti večer ob 7. uri še v Vetrinjski ulici. Ako bi vedel kedo kakih podatkov o njem, se naproša, da javi to starišem, '»ji pa našemu uredništvu. / — Večkratni roparski zavratni iniorHec Gašperič. Danes v petek se je pričela porotna razprava proti 20 let* nemu Rudolfu Gašperiču, ki je obtožen dvojnega zavratnega roparskega umora in osumljen še tretjega strašnega roparskega umora ter raznih drugih hudodelstev. Opozarjamo na tozadevno zanimivo poročilo v jutrajšnji izdaji lista. — Kako se ceno obleče? To za današnje čase neznane draginje Jako aktualno vprašanje je rešil doslej še neznani modrijan na ta način, da je vkradel 36letnemu Matiji. Bizjaku iz Orehove vasi, hlapcu pri Lorberju na Tržaški cesti v noči od 21 na 22. t. m. a zaprtega hleva par novih Čevljev, vrednih 700 K, par ponošenih hlač, vrednih 140 K ter več drugih predmetov v skupni vrednosti 900 K. Roka pravice ga išče. — Da ni Nemčija čez vse, sta v prebridkem razočaranju spoznala natakarja Emil Hahn ter Adolf Bratschko, ki sta vkrog ene ure ponoči 22. t. m. prepevala po mariborskih ulicah »Deutsch-land, Deutschland tlber alles ..kajU, Jugoslavija je še čez, ker so ju njeni policisti radi tega utaknili pod ključ. — Do enake usode pa privede prepolna germanska srca tudi »preljuba* Avstrija, ■J0 ^resnico JdhJio_ pujf&u. Pavla Špindler in njena sestra, Stolni ulici št. 5, prvo nadstropje. Poštni sluga Franjo Hemer ju je namreč naznanil, da sta 21. t. m.zvečer pri oknu svojega stanovanja izzivalno prepevali .O du mein Oesterreich* ter bosta radi tega kaznovani. — Iz šale je nastala resnica. Dne 22. t. m. se je šetalo ob Dravi več rokodelskih vajencev in ker jim je bilo dolgčas so sklenili, da pomočijo malo v Dravo svojega tovariša 1. 1904 v Ptuju rojenega zidarskega vajenca Fr. Kranečka. Ker pa ta ni vedel gre li res za šolo ali za resnico, je v razburjenju pograbil kamen ter vdaril ž njim 19-let-nega tovariša Hinkota Cafarja po glavi ter mu ža desnim ušesom zadal 8 cm. dolgo rano lahkega začaja. — Zasebno uradništvo mariborskega okraja! Za mesto in okrajno glavarstvo Maribor se "snuje krajevna skupina „Društva zasebnega uradništva za Slovenijo v Ljubljani". Tozadevno se vrši v nedeljo, dne 26. septembra t. 1. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru zborovanje zasebnepa uradništva za mesto in okrajno glavarstvo Maribor z sledečim dnevnim redom: A. Dopoldne od 9. do 12, uri zborovanje krajevne skupine, a) Pozdrav predsednika osred-nega odbora „ Društva zasebnega uradništva za Slovenijo", b) Pomen organizacije in razvoj društva-poroča podpredsednik tovariš Hiter, c) Ustanovitev krajevne skupine, č) Volitev «dbora krajevne skupine. d) Raznoterosti. B. Popoludne od 14. do 17. ure zborovanje strokovnih skupin, a) Notranja organizacija in obs.eg njihovega delokroga. b) Ustanovitev strokovnih skupin, c) Volitev odbora strokovnih skupin, č) Raznoterosti.— Tovariši! Tovarišice! Zadeva je zelo važna in nujna! Udeležite se vsi zborovanja, brez razlike strank, stroke in narodnosti. Zboljšanje našega položaja leži v tesni in močni organizaciji vseh poedincev, ki prihajajo v vrsto zasebnega uradništva. Skrbite med seboj, da bodejo vsi tovariši in tovarišice obveščeni in da bode udeležba kar najštevilnejša. stanujoči v Anton Vidovič dva soda vina. Ko je Kultura in umetnost. + „Na dnu.« — „Hlapci.“ V sredo zvečer se je ponovila iz lanske sezone znana Gorkijeva dramska slika „Na dnu." Vprizoritev je bila prilično dobra, obisk pa zopet slab. — V če trtek so doživeli Cankarjevi „Hlapci" prvo reprizo na abonnement A-l, kljub temu je bilo gledališče le srednje za--sedeno. Repriza je bila v glavnem še boljša nego premijera. G. Skrbinšek ikot Jerman na višini, Železnik kot Ko-Vnar izboren. Sploli se opaža, da je g. Železnik v vstvarjanju Cankarjevih tipov ‘pravi mojster. Rasbergerjev Hvastja je tudi njegova srečna vloga. Kalander g. Povheta vseskozi pristen tip izrezan iz življenja ter prednašan s skrajno konsekvenco. Kraljeva kot, Lojzka v splošnem dobra, istotatoko ostali. Preobrat koncem prvega dejanje malo prehiter. Prehitro je padalo tudi zagrinjalo ter parkrat naravnost odrezalo konec. —r. + Prof. Druzovičeva zasebna šola za otroke začne svoje tretje šolsko leto z vpisovanjem dne 1.oktobra, od 3.—4. ure popoldne v drž. učiteljišču (pritličje levo) Redni pouk se začne za začetnike v sredo, dne 6. oktobra, za nadaljevalni tečaj v četrtek, dne 7. oktobra, vsakokrat od 15. — 16. ura popoldan. -r Glasbena Matica Maribor. Redne pevske vaje za ženski zbor se prično zo^ct v soboto, dne 25. t. m. ob. 8 uri zvečer v društvenih prostorih pri „G<3tzul‘ Vpisovanje novih pevk se prične istotain v soboto ob pol 8 uri. Stare in nove pevke dobrodošle! „Odbor“ Sodišča. . Porota. Maribor, 23. septembra. Cestni pobijalec. Na večer 5. junija se je vozil posestnik Ivan Vindiš iz Breja iz svojega vinograda na Leskovcu domov s svojim lvjipljiiiu iiliorn. ^4 njim je vyzju iuiijfcc hlapec pripeljal do Tomaničeve gostilne v Turnšah, so ga napadli trije fantje z besedami »marš vstran*. Ko je hlapec vozil dalje, je opazil, da ga fantje zasledujejo. Pognal je konje in kričal proti spredaj vozečemu gospodarju: bežimo! A stari Vindiš je svoj voz ustavil in šel nazaj proti hlapčevemu voza. Tam okoli so bili že vsi trije napadalci, katerih eden ga je z dežnikom sunil s tako silo v desno okcj, da se je ost dežnika zlomila v očesu. Stari Vindiš je vkljub strašni bolečini iztrgal napadalcu dežnik iz rok; med tem sta ga druga dva tepla po glavi. K sreči je prišla takoj nato orožniška patrulja (Novak, Valenčič in Pišek), ki je dva pobijalca prijela, tretji pa jim je. ko je oddal strel, pobegnil. Od prijetih dveh pobijalcev je Vindiš v osebi Antona Tementa ugotovil tistega, ki mu je porinil dežnik v oko. Anton Tement je rojen leta 1898 v Pobrežju; zagovarja se, da ga je Vindiš ozmerjal s smrkavcem, to je fante razburilo in zato so šli za njimi. Z dežnikom se je napram staremu Vindišu le branil. Porotniki mu te pravljice niso verjeli. Obsojen je na 4 leta težke ječe, Vindišu pa mora za zgubljeno oko plačati 4000 K in 800 K za zdravnika. Tement se je izjavil, da obsodbe ne sprejme. 15 letni slepar kolporter ljubljanskih listov. Tementu sledi na zatožno klop 15 let stari deček, Ivan Gabrovec, ki je vkljub svoji mladosti že dejansko pokazal izreden talent za sleparije. Njegov oče, Jakob Gabrovec, usnjarski pomočnik v Mariboru, je že od lani dalje naročal v kolportažne svrhe »Slov. Narod* in »Slovenca*. Svojega sina Irana pa je vporabljal za kolportažo listo?. Fantu se je to življenle tako depadlo, da je vkljub svoji mladosti sklenil postati samostojen. Se pred Vel. nočjo je zginil iz Maribora ter se »etabliral* kot kolporter na postaji Pragersko, kjer je razprodajal ljubljanske liste v vlakih in na peronu. Kakor deček trdi, je oče svoje račune z upravništvom »Sl. Naroda* vodil redno; mati se je vozila osebno v Ljubljano k obračunu. To priliko je deček izrabil v svoje samostojne namene. Naročal je liste ter jih izprva redno plačeval. Uverjen, da je s tem dobil kredit in zaupanje v Ljubljani, je prijel naročevati pod tujim in svojim imenom" večje množine listov polagoma od vseh ljubljanskih dnevnikov in sicer kar v večjih množinah, n. pr. »Slov. Narod* po 100—150 izvodov na dan, dasi je glede tega lista vedel, da neprodanih izvodov upravništvo ne prevzema nazaj, tako saj on sam trdi. Tako je naročil pod Ivan Gabrovec, Pragersko poštno ležeče več iztisov »Napreja", ga dobival od 18. febr. do 31. marca šest dni po 100, potem pa po 60 izvodov 18. februarja j* naročil »Slovenca* po 100 izvodov in sicer na ime Franjo Val, trgovec. Pragersko. »Slovenca* je dobival do 2. maja. »Sloven. Narod* po 150 izvodov od 24. februarja do 8. maja. Upravništvo »Slov. Naroda* mu je nekaj časa kreditiralo, pozneje se ga je terjalo, nakar je odpisal, da bo vse poravnal, ko pride osebno k obračunu v Ljubljano. Ko so pri upravništvu zastonj čakali na g. kolporterja iz Pragerskega, so mu list ustavili. Pri naročilu »Jugoslavije* se je upravništvo obrnilo na druge liste in ker je tam zvedelo, da je to velik kolporter, so mu pošiljali tudi »Jugoslavijo Oškodovani so: ,Sloven. Narod* za 7172K, »Slovenec* za 3510K. »Naprej* za 1110 K, »Jugoslavija* za 3S90 kron. Obtoženec je izprva priznal, da je najpreje naročal na ime svojega očeta, ki je bil upravništvu »Slov. Naroda* in »Slovencu" znan, da je ves izkupiček pošiljal svojemu očetu, ki je bil radi tega tudi soosumljen. Ko se je to izkazalo kot neresnično, ie priznal, da je naročal na svoje oz. tudi na tuje ime, da je ves izkupiček sam potrošil. Oče v preiskavi zaslišan, je zanikal, da bi bil količkaj vedel o sinovi slepariji, nima sploh nobene^ zveze ž njim. Ker ta čudna naročila od strani 15 letnega dečka niso povsem pojasfijena, se je razprava v svrho na daljnih po-izvčfot. nrftložfl*. Najnovejša poročila. Pred novo vladno krizo. B e o g r a d, 24. septembra. (Izvirno). Napovedan sestanek radikalne stranke se ni vršil in radi tega tudi ni prišlo do' poravnave. Proti Protiču so odločno poleg Pasica še Vesnič, Jovanovič, Markovič in več drugih. Radi tega Je mo-j goče, da podajo radikalni ministri ostavko. Težko stališče ima vlada tusimu«,s V: riVn , y r.vr vn,. M Izdam: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska; Mariborska tiskarna d, d.