TISKOVINA Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik 24. OKTOBER / VINOTOK 2002, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VII, [TEVILKA 9 (71) OBVESTILO Star{e, ki imajo otroke v vrtcih, prosimo, da do 30. novembra 2002 oddajo Vlogo za zni`ano pla~ilo vrtca za leto 2003. Vloge oddajte v tajni{tvu Ob~ine Destrnik. Metka Kajzer ZADNJA NOVICA V soboto, 19. oktobra 2002, so v Jane`ovcih predstavili projekt za sanacijo devastiranega obmo~ja v Jane`ovcih. Projekt je predstavil mag. Andrej Lapajne iz Geolo{kega zavoda Republike Slovenije. Ve~ o projektu v naslednji {tevilki ~asopisa Ob~an. »Gurmansko – rokodelska pot skozi Slovenske gorice« “MICKINE RO@E” Milena Fridl - Zelenik na MOS 2002 “…pred ve~ kot 100 leti se je na kmetiji v revni kme~ki hi{i v bli`ini Ptuja rodila Micka. Bila je pohabljena. Ker kme~kih del ni mogla opravljati, se je `e kot deklica rada skrila v naravo, kjer je s svojimi prav posebnimi ~uti otroka opazovala njene danosti. Tu se je po~utila varno, zadovoljno in izpopolnjeno. Njen ~ut za opazovanja narave je pripomogel k temu, da je pri~ela zbirati posebne primerke ro`, ki jih je nato su{ila in urejala. Posamezne dele ro` je po svoji domi{ljiji sestavljala v nove in nove oblike, kar se je izkazalo za pravo “poslanstvo” njenega `ivljenja. Micka je od{la na Dunaj, kjer so ji izdelali modele. Po vrnitvi z Dunaja je od{la k sosedovim, kjer je izdelovala povo{~ene ro`e. Iz modelov je izrezovala dele ro`, jih namakala v razli~no obarvan vosek in su{ila, nato pa dele sestavljala v celoto. Nastale so ~udovite ro`e. Glas o njej in njenih ro`ah se je hitro {iril. Bila je znana dale~ naokrog. Izdelala je {opke za 99 novih ma{ in za kdo ve koliko porok ter veliko ven~kov za obhajila in birme. Izdelovanja ro` je nau~ila tudi svojo prijateljico. Veliko let kasneje je Mickina prijateljica rodila sina in kot ta{~a je to umetnost prenesla na svojo snaho Mileno…” Milena je “Mickine ro`e” prvi~ javno predstavila na Mednarodnem Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Renata ^u~ek in Sabina @ampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no. Medij OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v v razvid medijev pod zaporedno {tevilko 275. Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/752-09-00 Telefaks: 02/752-09-02 E po{ta: casopis.obcan@siol.net ^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehni~no urejanje: Pika, Zmagoslav [alamun, s.p., Bi{ 61, 2254 Trnovska vas Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e 2 obrtnem sejmu v Celju (MOS 2002). Po`ela je veliko ob~udovanja, pred kratkim je prejela `e prvo ve~je naro~ilo. Zgodba, ki ste jo prebrali, je resni~na. Z Mileno Fridl-Zelenik iz Destrnika smo se sre~ali, ko smo analizirali zaposlitvene mo`nosti na pode`elju. Ob pomo~i organizacije VITA je “Mickine ro`e” pred nekaj tedni registrirala kot izdelek doma~e obrti in si s tem zagotovila dodatni vir dohodka … Vemo, da je tak{nih “Milen” v ob~ini Destrnik {e ve~. S projektom “Gurmansko-rokodelska pot skozi Slovenske gorice” `elimo vzpostaviti turisti~no pot, ki bo povezovala ob~ine Destrnik, Trnovska vas, Jur{inci, Sveti Andra` in Dornava. Na tej poti bodo posamezne turisti~ne to~ke - zanimivosti, ki jih boste predstavljali Vi - ob~ani navedenih ob~in. Vi boste tisti, ki boste turistom ponudili dobro doma~o hrano, pija~o, spominke itd. Projekt “Gurmansko - rokodelska pot skozi Slovenske gorice” je podprlo Ministrstvo za kmetijstvo in va{e ob~ine, izvaja pa ga organizacija VITA. Projekt je razdeljen v tri faze. V prvi fazi ugotavljamo in evidentiramo imena in priimke posameznikov, ki bi lahko na Gurmansko - rokodelski poti ponudili svoje izdelke ali storitve. V naslednji fazi analiziramo in ugotavljamo mo`nosti in potrebe posameznikov. Tretja, zadnja faza, pa je izvedbena, v njej bodo lahko posamezniki, ki so bili evidentirani v prvih dveh fazah, sodelovali na razpisih za pridobivanje razvojnih sredstev. V prihodnjih tednih vas bo obiskal poobla{~eni informator - anketar, ki bo zabele`il nekaj podatkov, va{e ideje in `elje. Vabimo vas, da se aktivno vklju~ite `e v prvi fazi, da poveste svoja mnenja, predloge ali zadr`ke itd. in se kot ponudnik vklju~ite na “Gurmansko-rokodelsko pot skozi Slovenske gorice” s svojo dejavnostjo, ki bo del skupnega Razvojnega programa pode`elja. ^e bomo program pripravljali skupaj, bo to NA[ PROGRAM, saj bo v njem imela posebno mesto tudi va{a ponudba. Vabimo vas, da sodelujete pri nastajanju va{e “Gurmanskorokodelske poti”, da bo ~im pestrej{a, posebna in zanimiva za ~im ve~ turistov. VITA PRVI PTUJSKI TRIATLON ZA DESTRNI^ANE 3. MESTO Prvi Ptujski triatlon se je odvijal 15.8.2002 pred Termami Ptuj. Tudi Destrni~ani smo imeli svojega predstavnika, ki se je odli~no odrezal. Marko Puk{i~ je v svojem debitantskem triatlonu dosegel 3.mesto v kategoriji od 18-20 let. S triatlonom, ki je bil sestavljen iz 750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka, je opravil v 1 uri 24 minutah in 42 sekundah. Nata{a @i`ek Tanja Puk{i~ OBVESTILO DU SV. URBAN - DESTRNIK obve{~a, da bo 3. novembra sveta ma{a za vse starej{e ob~ane. Po ma{i ste vabljeni v dru{tvene prostore, kjer bo pogostitev. Upravni odbor Ob~an - 24. oktobra 2002 GOMILCI Humanitarna pomo~ mladi dru`ini Ro{kar Dru`ina Ro{kar iz Gomilc Vsak izmed nas ima svoje `elje, neizpolnjene sanje, h katerim stremimo, in tudi vsak na{ korak je usmerjen k uresni~itvi teh sanj. Vendar v koraku s ~asom tudi na{e sanje nenehno rastejo. Vse manj smo zadovoljni z zapolnitvijo fiziolo{kih potreb, potreb po varnosti in sociali, vse bolj pa stremimo k potrebam, kot so spo{tovanje in samouresni~evanje. No, pa se na hitro vpra{ajmo, kar tako v mislih, kaj je to, ~esar si najbolj `elimo? Me res zanima, koliko od nas, bo odgovorilo zdravje! Ja, zdravje! Predstavljam vam mlado ambiciozno dru`ino, ki ji je bolezen o~eta onemogo~ila normalno `ivljenje. O~e dru`ine se je kot mlad fant, z `eljo po delu, odselil iz na{ih krajev na Primorsko, kjer je takrat dobil slu`bo. Zaposlen je bil v Meblu v Novi Gorici, kjer so mu zaupali in prevzemal je odgovorna dela. Tam si je ustvaril dru`ino. Zaradi `elje po vrnitvi v rojstne kraje je dru`ina pri~ela z gradnjo hi{e v Gomilcih (s pomo~jo kredita). Ko so si uredili notranjost hi{e, so se s Primorske, natan~neje iz ^rnega Vrha nad Idrijo, avgusta 1999 preselili v novozgrajeno hi{o. Kot ~lovek poln motivacije in elana je tudi tukaj zelo hitro dobil slu`bo in tako skrbel za svojo {tiri~lansko dru`ino. In ravno ko so se prilagodili okolju in dolo~enim spremembam in uspeli vrniti toku `ivljenja normalen tempo, so se pojavili prve zdravstvene te`ave. To se je zgodilo novembra leta 1999. Pojavijo se mravljinci v roki in hoja v levo. Osebni zdravnik mu predpi{e tablete in ga opozori, naj se vrne, ~e ne bo izbolj{ave. Ko se vrne, dobi napotnico za nevrologijo v Mariboru. Ostane v bolnici v Mariboru in do`ivi epilepti~ne Ob~an - 24. oktobra 2002 napade. Zdravniki postavijo diagnozo: `lezni tumor na malih mo`ganih. In si misli{:«Ravno zdaj, ko je vse na svojem mestu?« Pred operacijo so ga ~akali trije meseci v bolnici. Operacija je pustila posledice, ~akali so {e ga trije meseci in pol v bolnici. Grozno? Po~akajte, da preberete o posledicah operacije: plju~na embolija, rana na `elodcu, tromboza in dva meseca brez govora. Le`al je v postelji, na hrbtu, privezan. Kasneje, ko ti `elijo pomagati hoditi, ne ~uti{ nog, noge se vle~ejo za tabo. Koliko od nas bi v tak{nih trenutkih obupalo, vrglo pu{ko v koruzo? Verjetno veliko. On ne, mo~, volja, upanje, `elja, ne vem, verjetno vse to in {e marsikaj drugega, ga je vleklo naprej. Zraven pa seveda `ena in otroka, ki so mu ves ~as stali ob strani, bili ob njem, ko jih je najbolj potreboval. Sledi trimese~na rehabilitacija v Ljubljani. Ko je sedel na vozi~ku in so mu drugi pomagali jesti! Domov se vrne na invalidskem vozi~ku. Z njegovo voljo, vztrajnostjo in razgibavanjem se je tudi zdravstveno stanje za~elo izbolj{evati. Za~elo se je po~asnimi, majhnimi gibi, nadaljevalo s koraki ob ograji, vsak nov korak je vodil k novemu uspehu. Razen lastne volje so mu pomagale terapije v rehabilitacijskem centu So~a, Ptujskih toplicah in La{kem. Terapije se {e nadaljujejo. Leva stran telesa je {e prizadeta in tudi z o~mi {e ima te`ave, vendar mu je uspela hoja ob eni bergli. Zgodba je samo povzetek skoraj `e {tiriletne borbe z boleznijo, pri kateri je bilo veliko dobljenih bitk, verjamem, da bo tudi vojna. Lahko bi pisala in pisala. Veste, da je neko~ igral harmoniko, zdaj mu jo `ena. Skozi vso zgodbo pa se pojavl- ja velik problem, problem pre`ivetja dru`ine. O~e je {e nekaj ~asa po tistem, ko je zbolel, dobival bolni{ko, zaradi razumevanja njegovega tedanjega delodajalca, ki mu je podalj{eval pogodbo. Dru`ina je ostala prakti~no brez prepotrebnih finan~nih sredstev. Kasneje si je priboril invalidsko pokojnino, ki zna{a borih 60.000 tolarjev. @ena ni bila zaposlena,saj je posku{ala biti ~im ve~ ob mo`u, mu pomagati in skrbeti za njega in otroka, ki sta sedaj stara 11 in 9 let. Prav tako dru`ino pesti {e prej{nja zadol`itev za gradnjo hi{e. Saj veste, tu so {e vse polo`nice za elektriko, zdravstveno zavarovanje, vodo …, ki jih je treba pla~ati vsak mesec. @ena je sedaj delno zaposlena. V minulem letu se je dru`ina s te`avo prebila, posebno pozimi, ker ni bilo sredstev za kurjavo. Na pomo~ je prisko~ila Ob~ina Destrnik in socialna slu`ba, ki sta poskrbeli za kurjavo. Prav tako so svojo solidarnost pokazali tudi prvi sponzorji, predvsem s pomo~jo pod`upana Ob~ine Destrnik Branka Zelenka, ki so videli stisko in pokazali razumevanje. Kot sami vidite, nas vsak dan hladnej{e jutro in mrzel veter v obraz opozarja na to, da bo kmalu zima. Predstavljajte si mrzel bo`i~, brez kurjave v hi{i. Vas strese? Ravno sedaj so stro{ki za dru`ino najve~ji, za~ela se je {ola, potrebne so knjige in zvezki, povrhu vsega jih je prej{nji mesec doletela {e ena nesre~a, umrl je `enin brat. Zlezite iz svoje ko`e in si vsaj za trenutek nadenite njihovo. Da bi prizadeti dru`ini dolgoro~no vsaj delno olaj{ali eksisten~ne te`ave, je g.Branko Zelenko, ki je uvidel te`ave ljudi okrog sebe, s te`avami seznanil ob~inski svet, svetnike in `upana Ob~ine Destrnik. Ti so mu ponudili podporo in mu pomagali po najbolj{ih mo`nih poteh. V ob~ini so se odlo~ili izvesti humanitarno akcijo in na hi{o narediti izolacijsko fasado. S tem bi dru`ini s {oloobveznima otrokoma zagotovili toplej{i dom in znatno zmanj{ali vsakoletne stro{ke za ogrevanje. Humanitarno akcijo bi `eleli zaklju~iti pred zimo. Investicijska vrednost fasade je okrog 1.200.000 tolarjev, akcija `e te~e, tudi sredstev se je nabralo `e precej, vendar pa ne dovolj. Fasado so sponzorsko pripravljeni izvesti doma~i obrtniki. Kljub temu, da je ob~ina sodelovala `e pri ve~ih takih akcijah in jih tudi `e ve~krat sama izvedla, upamo, da jih ne bo veliko potrebovalo tuje pomo~i. Vsako jutro, ko se zbudimo, imamo v glavi svoj urnik. Nikoli pa nismo prepri~ani, kako se bo dan kon~al. Kaj nas ~aka zve~er ali zjutraj. Nikoli ne vemo, kdaj bomo potrebni pomo~i! Mogo~e ~ez leto, mesec, teden, dan, nih~e ne ve! Pomagajmo si. S pro{njo se obra~amo tudi na Vas, ~e je v Va{i mo~i, da s prispevki pomagate izvesti humanitarno akcijo. V ta namen je na ob~ina odprla ra~un pri Banki Slovenije; TR:01218-0100016674. Hvala Vam! Zamislite se:«Sre~a ni v denarju niti v drugih dobrinah tega sveta, ~eprav so ljudem potrebne, za sre~o so dovolj majhna dobra dela in pozornosti, saj je majhna in nevidna, a prostor zanjo je v slehernem izmed nas.« (Stanka Glavan). Sabina @ampa Foto: Branko Zelenko SLIKANJE NA SVILO V soboto, 2.novembra, ob 16.uri si lepo vabljen-a, da pride{ barvat na svilo v turisti~ni dom na Destrniku. S seboj prinesi svilene rute, {ale, kravate, plasti~no folijo oz. nakupovalno vre~ko, da za{~itimo mize in debelej{i ~opi~. Dodatne informacije lahko dobite na tel.{t. 02 752-0110 ali 031 220-025 v popoldanskem ~asu. @elimo, da se nam pridru`i{, in te lepo pozdravljamo. Tanja in Sabina 3 V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE LI^KANJE KORUZE Da je bilo li~kanje koruze v 30ih letih dru`abno in veselo delo, razberemo iz Kopriv~evega opisa Li~kanje koruze. Oktober je ~as, ko so bili pastirji {e po travnikih, ko na njivi kmet pospravlja {e zadnje pridelke, ko v vinogradih trgajo grozdje in se po~asi pripravljamo na kratke zimske dneve in dolge ve~ere. Predvsem pa je bilo li~kanje koruze delo, pri katerem so se mladi spoznavali in zabavali. Za delavci je pripeljal hlapec kripo koruze, jo postavil v gumno in izpraznili so jo. Razmetali so obilno, z rumenkastim li~jem pokrito klasje po kupu, porinili voz v uto ter napravili okrog kupa prostor za li~karje. Na deski v kotu je brlela petrolejka in medlo osvetljevala ogromen kup koruze in li~karji so posedli na nizke klopi, segli po klasju, lomili od njega {trclje, nato pa so iztrgali iz ko{atega pla{~a toliko listov, kolikor je treba, da se koruza lahko zve`e. »Vraga, kaj ne bo nikogar?« je vpra{ala v strahu stara dninarica in pogledala skozi gumnska vrata, na katera so se naslanjala doma~a dekleta ter gledala v temo. Po~asi so jeli prihajati li~karji od vseh strani. Najprej dekleta in starej{i ljudje, za temi se je prismejala otro~ad, dolgo za njo pa so pripeli po vasi fantje. Dekleta so postala nemirna. Popravljala so si pe~e1, sla~ila zimske jope in se presedala sem in tja. Pevci so pri{li do gumna. Ustavili so se, strnili v krog ter se prijeli okrog ramen. Potegnili so si klobuke {e ni`e na o~i in peli dalje. Gospodar je stopil po ro~ko, jo dal pri vratih prvemu li~karju in {la je po vrsti naprej, dokler ni bila prazna. To je potegnilo fante v gumno in pili so tudi oni. Ko so se napili, so se za~eli spravljati med dekleta. Oni, ki niso bili `enskarji, pa so sedli med veza~e. @ivahnost je zajela ljudi. Dekleta so se hihitala, se {alila ter zbadala fante, nato pa so zapela. »Ju`ek, se ne bo{ usedel k Liziki?« je vpra{ala starej{a deklina sedemnajstletnega fanta, ki mu je udarila kri v lica. »Kri`e na oknih ji pa li`e{ vsak ve~er in visi{ na njih do jutra. Ti pri lu~i ni zanjo?« Li~karji so se zasmejali. Fantje so s~ipali dekleta, jim segali v 4 razparjake (za bluze) in v~asih je kak poredne` namazal svojo sosedo z gnilim klasom. Tu in tam so potegnili katero s klopi, jo vrgli v kup li~ja, ki so ji ga natla~ili pod janke in za rokavce (pod bluzo). Ko je kup klasja skopnel in je bil zvezan poslednji par, so {li li~karji k pove~erki. Gospodinja je dala na mizo kruh, jabolka, orehe pa tudi jabol~nico. Po ve~erji so spraznili gumno in godec je privlekel harmoniko ter jo raztegnil, da so razgla{eni basi zahre{~ali. Urezal je krepko polko, da so noge mladine za~ele mencati same od sebe. »Stopi, stopi, noga, jutri ne bo toga!« je rekel najveselej{i fant, sko~il po svojo plesalko ter jo zavrtel v divjem diru po gumnu, da so ji janke vihrale po zraku, dvigale prah in sekale prete~e na vse strani, da je lu~ utripala, kot bi hotela ugasniti. ^ez ~as so se pognali v vrtinec {e ostali. Zavili so se v oblak prahu, grabili plesalke za podvezjake2 in jih vla~ili okrog sebe, da so se videli v gumnu le kolobarji belih pe~, ki so se vrtele z vso silo ter divjale iz kota v kot. Pot se jim je prikazal na obrazih, jim drsel po ~elu, jim mo~il srajce in rokavce, godec je pritiskal in pritiskal, vedno hitreje in vedno silneje, kakor bi hotel izmu~iti plesalce do smrti. Pred gumnom je delil gospodar koruzo onim li~karjem, ki niso hoteli ostati na plesu. Vsak mu je nastavil roko in otovoril jo je s klasjem, ki mu ga je nalo`il do komolca, za otroke pa je dal nekoliko manj. Nekaj ~asa so se ~uli po vasi glasovi. Tu pa tam se je celo zamigljala lu~ka, nato pa je {e ta ugasnila, da je ostalo razsvetljeno samo gumno, iz katerega so se ~uli hripavi vriski ter drsanje okovanih podplatov po podu. Zdaj pa zdaj sta se izmuznila iz gumna plesalca, fant in dekle. Objeta sta zdrvela v sadovnjak in on ji je prigovarjal: »Samo nocoj me spusti k sebi, Anika, samo nocoj! Ni {e pozno in no~i so zdaj `e dolge.« Ko je bila ura dve, so se plesalci jeli razhajati. Plesalke, ki niso imele fantov, so {le domov same, sparani pa so se poskrili med hrame. Privijali so drug k drugemu svoja potna telesa ter drgetali od hladu, ki je legel na vas. Dekletom brez spremljevalcev so pripravili fantje strah. Napravili so iz bu~e mrtva{ko glavo. Na notranji strani so prilepili nanjo rde~ papir, pri`gali v nji sve~o ter ~akali v zasedi. Izza ovinka so se prismejala dekleta. Obirala so plesalce in se nor~evala iz njih, naenkrat pa so zagledala na poti pred seboj smrt, ki je buljila vanje s svojimi rde~imi o~mi, zijala proti njim in kazala redke zobe. Krik groze je pretresel ozra~je, nato pa se je ~ul cepet in vsa dru`ba se je razbe`ala. Fantje so se zakrohotali in nesli `are~o bu~o dalje, na okno kak{nemu dekletu. Sredi vasi so se prestra{ena dekleta zbrala. Trepetaje so se stiskala v gru~o in Zorkova slu`kinja je pripovedovala: »Jezus Nazarenski, tak sen se stra{a, da bi se skoro vse spohca!« Ostale so dodale {e kaj svojega, nato pa so se porazgubile po svojih domovih in nad vas se je privlekel mir. Literatura: Ignac Koprivec, Kmetje v~eraj in danes, Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, 1939, str. 243-250 Zapisala: Jelka P{ajd 1 Pe~a je na bela ruta, v trikotnih koncih zvezena. Vezla so si jo dekleta navadno sama. Vendar je tu, predvidevam, Ignacij Koprivec malo za{el v svojih opisih, saj je bila pe~a vedno prazni~en kos obla~ila, nikoli delaven, kar pa li~kanje koruze je. Prav tako so belo pe~o `enske ali dekleta kot prazni~en kos obla~ila imele zavezano naprej, pod brado. 2 @enske so imele dolga krila in ob priklanjanju se jim je spodnji rob vlekel po tleh in jih motil pri delu. Zato so si z doma narejenim pasom krila zavezovale navzgor. SVETOVNI DAN BOJA PROTI MU^ENJU @IVALI 4. oktober je svetovni dan boja proti mu~enju `ivali. Ob tej prilo`nosti smo ~lani biolo{kega kro`ka organizirali sre~anje otrok z doma~imi `ivalmi. Na {olskem dvori{~u je bilo ta dan precej veselo. U~enci so prinesli pokazat svoje pse, muce, ptice, hr~ke, skaka~e, ribe in zajce, najve~ja zanimivost pa so bili konji. Na svoje ljubljen~ke so bili zelo ponosni. Ta dan nas je obiskal tudi veterinar g. Kozelj, ki je spregovoril o prehrani, negi in boleznih `ivali. Sre~anja se je udele`ilo veliko otrok in star{ev, ki so prinesli v {olo pokazat pribli`no 30 `ivali. Poslovili smo se z obljubo o ponovnem snidenju prihodnje leto. Nata{a Ranta{a Ob~an - 24. oktobra 2002 Leto VII, {tevilka 8 24. oktobra 2002 VSEBINA 1. ODLOK 3. SPREMEMBE PRAVILNIKA o na~inu opravljanja gospodarske javne slu`be ravnanja s komunalnimi odpadki o pla~ah ob~inskih funkcionarjev in nagradah ~lanov delovnih teles ob~inskega sveta in ~lanov drugih organov ter o povra~ilu stro{kov 2. ODLOK o vra~anju vlaganj upravi~encev v javno telekomunikacijsko omre`je na obmo~ju ob~ine Destrnik 1. Na podlagi 29. in 61. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93, 6/94 – odl. US, {t. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 74/98, 59/99 – odl. US in 70/00), 3. in 7. ~lena Zakona o gospodarskih javnih slu`bah (Uradni list RS, {t. 32/93 in 30/98), 26. ~lena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, {t. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 - ZON, 22/00 - ZJS) in 9 to~ke 6. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 28. redni seji 23.09.2002 sprejel ODLOK o na~inu opravljanja gospodarske javne slu`be ravnanja s komunalnimi odpadki 1. SPLO[NE DOLO^BE 1. ~len Ta odlok dolo~a na~in opravljanja obvezne gospodarske lokalne javne slu`be ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna slu`ba) na obmo~ju ob~ine Destrnik. Ravnanje s komunalnimi odpadki po tem odloku zajema zbiranje komunalnih odpadkov na obmo~ju ob~ine Destrnik in njihovo preva`anje na regijski Center za ravnanje z odpadki v Mestni ob~ini Ptuj (v nadaljnjem besedilu: regijski center), medtem ko se predelava in njihovo odstranjevanje, vklju~no s kontrolo tega ravnanja in z okoljevarstvenimi ukrepi po zaklju~ku delovanja objekta ali naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov, izvaja v regijskem centru v skladu z veljavnimi republi{kimi predpisi in odlokom Mestne ob~ine Ptuj. Ta odlok ureja tudi ravnanje z neurejenimi oziroma divjimi odlagali{~i na obmo~ju ob~ine Destrnik. Ob~an - 24. oktobra 2002 4. SKLEP o delni povrnitvi stro{kov volilne kampanje za lokalne volitve v Ob~ini Destrnik 2. ~len S tem odlokom se dolo~ajo: 1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne slu`be, 2. vrste in obseg storitev javne slu`be ter njihova prostorska razporeditev, 3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne slu`be, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne slu`be, 5. viri financiranja in oblikovanje cen storitev javne slu`be, 6. obra~un storitev javne slu`be, 7. vrste objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne slu`be, 8. nadzor nad izvajanjem javne slu`be. 3. ~len Subjekti ravnanja z odpadki so: 1. Ob~ina Destrnik, 2. Mestna ob~ina Ptuj, na obmo~ju katere le`i regijski center, 3. izvajalci javne slu`be, 4. povzro~itelji komunalnih odpadkov: - vsak prebivalec in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na obmo~ju ob~ine Destrnik in povzro~a nastajanje komunalnih odpadkov, ter vsaka oseba, ki po pooblastilu povzro~itelja komunalnih odpadkov prepu{~a komunalne odpadke izvajalcu javne slu`be, - upravljalci javnih povr{in, zelenic, pokopali{~, - organizatorji kulturnih, {portnih in drugih javnih prireditev, ki uporabljajo javne ali zasebne povr{ine in druge nepremi~nine v namen, ki odstopa od njihove obi~ajne javne ali zasebne rabe, - organizatorji ~istilnih akcij. 4. ~len Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: 1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na obmo~ju ob~ine Destrnik. 2. Povzro~itelj komunalnih odpadkov je vsak prebivalec ob~ine Destrnik in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na obmo~ju ob~ine Destrnik in povzro~a nastajanje komunalnih odpadkov. Povzro~itelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzro~itelja komunalnih odpadkov prepu{~a komunalne odpadke izvajalcu javne slu`be. 3. Lo~eno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »Lo~eno zbrane frakcije« in lo~eno zbrana odpadna embala`a, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embala`a vklju~no z lo~eno zbrano embala`o, ki je komunalni odpadek« s klasifikacijskega seznama odpadkov, dolo~enega v predpisu o ravnanju z odpadki. 4. Lo~ene frakcije so lo~eno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so dolo~ene v predpisu o ravnanju z lo~eno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne slu`be ravnanja s komunalnimi odpadki. 5. Nevarne frakcije so lo~eno zbrane frakcije, ki imajo eno ali ve~ nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so dolo~ene v predpisu o ravnanju z lo~eno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne slu`be ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, dolo~enega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali te`e niso primerni za prepu{~anje v zabojnikih, posodah ali vre~kah za odpadke. 7. Biolo{ko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski odpadki iz podskupine »Lo~eno zbrane frakcije«, odpadki, primerni za kompostiranje iz podskupine »Odpadki z vrtov in parkov (vklju~no z odpadki s pokopali{~)« in po sestavi organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki z `ivilskih trgov iz podskupine »Drugi komunalni odpadki«, s 5 klasifikacijskega seznama odpadkov, dolo~enega v predpisu o ravnanju z odpadki. 8. Preostali odpadki so komunalni odpadki, iz katerih so povzro~itelji komunalnih odpadkov izlo~ili lo~ene frakcije, biolo{ko razgradljive odpadke, kosovne odpadke in nevarne frakcije ter jih prepu{~ajo izvajalcu javne slu`be v posodah za preostale odpadke. Praviloma mora izvajalec javne slu`be iz preostalih odpadkov dodatno izlo~ati lo~ene frakcije in biolo{ko razgradljive odpadke z razvr{~anjem zbranih preostalih odpadkov v sortirnici. 9. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izlo~ene lo~eno zbrane frakcije, in ostanki, ki nastanejo pri predelavi lo~eno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov. Praviloma so ostanki komunalnih odpadkov odpadki, ki se jih zaradi sestave ali na~ina nastajanja ne more razvrstiti v eno od skupin lo~enih frakcij komunalnih odpadkov s klasifikacijsko {tevilko 16 00 in 20 01 ali v druge skupine komunalnih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki. 10. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej dolo~eno mesto, kjer povzro~itelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici te odpadke prepu{~ajo izvajalcu javne slu`be. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je obi~ajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov. Povzro~itelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne slu`be na prevzemnem mestu prepu{~a kosovne odpadke po vnaprej dolo~enem in javno objavljenem urniku. 11. Prevzemno mesto preostalih odpadkov je mesto, kjer povzro~itelji komunalnih odpadkov prepu{~ajo po vnaprej dolo~enem urniku izvajalcu javne slu`be preostale odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto preostalih odpadkov, ki je praviloma na javni povr{ini, se za posamezno stavbo dolo~i v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. ^e v postopku iz prej{njega stavka prevzemno mesto preostalih odpadkov ni bilo dolo~eno, se ga dolo~i ob za~etku uporabe storitev slu`be prevzemanja preostalih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest. 12. Zbirno mesto preostalih odpadkov je mesto, kjer so name{~ene posode, v katere povzro~itelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo preostale odpadke. Zbirno mesto preostalih odpadkov praviloma ni na javni povr{ini. 13. Zbiralnica lo~enih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za lo~eno zbiranje lo~enih frakcij, kjer povzro~itelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne slu`be te frakcije prepu{~ajo. 14. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za lo~eno zbiranje in za~asno skladi{~enje nevarnih frakcij, kjer 6 povzro~itelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne slu`be te frakcije oddajajo. 15. Premi~na zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za lo~eno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih obmo~jih po dolo~enem urniku omogo~a, da povzro~itelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne slu`be te frakcije oddajo. Premi~na zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za dolo~en kraj{i ~as uredi in opremi za oddajanje in lo~eno zbiranje teh frakcij. 16. Zbirni center je ustrezno urejen pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in za~asno hranjenje vseh vrst lo~enih frakcij. V zbirnem centru povzro~itelji komunalnih odpadkov iz {ir{e okolice zbirnega centra prepu{~ajo izvajalcu javne slu`be te frakcije in kosovne odpadke. 2.ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLU@BE 5. ~len Ob~ina Destrnik zagotavlja javno slu`bo z dajanjem koncesije eni ali ve~ osebam zasebnega prava za: - zbiranje in preva`anje komunalnih odpadkov, - predelavo komunalnih odpadkov, - odstranjevanje komunalnih odpadkov. 6. ~len Opravljanje javne slu`be ravnanja s komunalnimi odpadki se izvaja na celotnem obmo~je ob~ine Destrnik. 7. ~len Zbiranje odpadkov, dolo~eno s tem odlokom, razen zbiranja biolo{ko razgradljivih odpadkov, ki jih povzro~itelji komunalnih odpadkov kompostirajo sami, se izvaja, glede na pogoje za prevzem odpadkov, za vse uporabnike storitev javne slu`be na enak na~in. 3. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLU@BE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 8. ~len Javna slu`ba po tem odloku obsega naslednja dela: 1. zbiranje in preva`anje komunalnih odpadkov, ki vklju~uje tudi obdelavo, sortiranje in za~asno skladi{~enje komunalnih odpadkov v regijskem centru pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu: - lo~eno zbiranje in odvoz lo~enih frakcij, - obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje lo~enih frakcij ter za~asno skladi{~enje v regijskem centru pred oddajo v predelavo, - lo~eno zbiranje in odvoz biolo{ko razgradljivih odpadkov, - zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, - obdelavo kosovnih odpadkov v regijskem centru pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje, - zbiranje in odvoz nevarnih frakcij, - zbiranje in odvoz preostalih odpadkov, - izlo~anje lo~enih frakcij in biolo{ko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra, - obdelavo ostankov komunalnih odpadkov v regijskem centru s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanj{anja volumna odpadkov, ki se odlagajo, - zbiranje in odvoz odpadkov z javnih povr{in, zelenic in pokopali{~; 2. predelavo komunalnih odpadkov v regijskem centru v naslednjem obsegu: - obdelavo in predelavo biolo{ko razgradljivih odpadkov; 3. odstranjevanje komunalnih odpadkov v regijskem centru v naslednjem obsegu: - odlaganje ostankov komunalnih odpadkov. 9. ~len Za zagotavljanje kakovostne javne slu`be je na celotnem obmo~ju ob~ine Destrnik uvedeno lo~eno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzro~itelje komunalnih odpadkov in uporabnike vsake stavbe, ki je na obmo~ju ob~ine Destrnik, v kateri imajo prebivalci stalno ali za~asno prebivali{~e, je po~itni{ka hi{a ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki. Za stavbo iz prej{njega odstavka se {teje tudi vsaka posamezna eta`na enota v stavbi, ~e se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik z upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz eta`ne enote prepu{~ajo izvajalcu javne slu`be posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe. 10. ~len Lo~eno zbiranje frakcij se zagotavlja v zbirnem centru »CERO Gajke« Ptuj in v zbiralnicah lo~enih frakcij. 11. ~len Zbirni center in zbiralnice lo~enih frakcij morajo biti opremljene z namenskimi zabojniki za lo~eno zbiranje tako kot to dolo~a predpis o ravnanju z lo~eno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne slu`be ravnanja s komunalnimi odpadki. Ne glede na dolo~be prej{njega odstavka tega ~lena mora biti zbirni center opremljen tudi za prepu{~anje biolo{ko razgradljivih odpadkov z vrtov, kot so trava, vejevje, listje, ro`e, zeleni obrez in podobno, ter manj{ih koli~in gradbenih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih pri vzdr`evanju stanovanjskih prostorov. Izvajalec javne slu`be, ki je upravljalec zbirnega centra, mora na vhodu v zbirni center postaviti tablo, na kateri so podatki o izvajalcu javne slu`be, odgovorni in kontaktni osebi zbirnega centra, vrstah odpadkov, ki se zbirajo in prevzemajo v zbirnem cen- Ob~an - 24. oktobra 2002 tru, ter ~as obratovanja zbirnega centra. Zbirni center mora biti ograjen in opremljen s tehtnico za tehtanje odpadne embala`e, ki jo izvajalec javne slu`be predaja v skladu s predpisi o ravnanju z embala`o in odpadno embala`o ter lo~enih frakcij, ki gredo v predelavo, ~e tehtanje ni zagotovljeno izven obmo~ja zbirnega centra ali s tehtnicami na vozilih za prevoz odpadkov. 12. ~len Zbiralnice lo~enih frakcij je treba urediti v vsakem naselju, stanovanjskih, poslovnostanovanjskih in poslovnih obmo~jih, ob trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, {olah in otro{kih vrtcih. [tevilo zbiralnic lo~enih frakcij, v katerih povzro~itelji komunalnih odpadkov prepu{~ajo lo~ene frakcije, je na posameznem obmo~ju ob~ine Destrnik sorazmerno gostoti poselitve na tem obmo~ju in se ga dolo~i tako, da je po ena zbiralnica lo~enih frakcij na najve~ 500 prebivalcev s stalnim prebivali{~em na tem obmo~ju. Ne glede na dolo~be 2. odstavka tega ~lena je treba urediti zbiralnico lo~enih frakcij v obmo~jih razpr{ene poselitve tako, da radialna razdalja od najbolj oddaljenega objekta ne presega 1000 metrov. 13. ~len V okviru lo~enega zbiranja biolo{ko razgradljivih odpadkov se povzro~iteljem komunalnih odpadkov, ki biolo{ko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, zagotavlja prepu{~anje biolo{ko razgradljivih odpadkov v namenskih zabojnikih, ki se namestijo ob posodah za prepu{~anje preostalih komunalnih odpadkov. 14. ~len Ob~asno prevzemanje kosovnih odpadkov izvaja izvajalec javne slu`be najmanj enkrat letno na celotnem obmo~ju ob~ine Destrnik. 15. ~len Prevzemanje nevarnih frakcij opravlja izvajalec javne slu`be s premi~no zbiralnico nevarnih frakcij, in sicer tako kot je predpisano s predpisom o ravnanju z lo~eno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne slu`be ravnanja s komunalnimi odpadki. Oddajanje nevarnih frakcij v premi~nih zbiralnicah nevarnih frakcij se povzro~iteljem komunalnih odpadkov zagotavlja najmanj enkrat letno na najmanj dveh mestih, ki so, upo{tevajo~ gostoto poselitve, enakomerno razporejena po celotnem obmo~ju Ob~ine Destrnik. 16. ~len Preostale odpadke izvajalec javne slu`be prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak na~in in skupno vsi povzro~itelji komunalnih odpadkov v stavbi. Ob~an - 24. oktobra 2002 17. ~len Prevzemanje preostalih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih povzro~itelji komunalnih odpadkov prepu{~ajo v posodah naslednjih velikosti: - 80, 120, 240, 770, 1.100, 4.000, 5.000 in 7.000. Povzro~itelji komunalnih odpadkov lahko ob~asno prepu{~ajo preostale odpadke tudi v tipiziranih vre~kah, ~e v posodah ni prostora za vse odpadke. Prepu{~anje preostalih odpadkov v tipiziranih vre~kah je lahko tudi redno, ~e izvajalec javne slu`be tako prepu{~anje odobri zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe, v kateri komunalni odpadki nastajajo. 18. ~len ^e skupna ob~inska uprava, ki je pristojna za ravnanje s komunalnimi odpadki v ob~ini Destrnik (v nadaljnjem besedilu: pristojna uprava), v soglasju z ob~insko upravo ob~ine Destrnik (v nadaljnjem besedilu: ob~inska uprava), za posamezno obmo~je poselitve odlo~i, da imajo povzro~itelji komunalnih odpadkov mo`nost prepu{~anja preostalih odpadkov v tipiziranih vre~kah, in se za tako prepu{~anje odlo~i ve~ina uporabnikov posamezne stavbe, je prepu{~anje preostalih odpadkov v tipiziranih vre~kah obvezno za vse uporabnike te stavbe. Pristojna uprava v soglasju z ob~insko upravo odlo~i o mo`nosti prepu{~anja preostalih odpadkov v tipiziranih vre~kah, ~e na podlagi evidenc treh zaporednih preteklih let o zbranih lo~enih frakcijah sledi, da je v vsakem letu tega triletnega obdobja masa zbranih lo~enih frakcij na posameznem obmo~ju poselitve presegla 30% mase vseh preostalih odpadkov, ki nastanejo na tem obmo~ju v enem letu. Letno koli~ino mase vseh preostalih odpadkov iz prej{njega odstavka se izra~una kot zmno`ek {tevila prebivalcev, ki imajo stalno ali za~asno prebivali{~e na tem obmo~ju poselitve, in povpre~ne letne koli~ine zbranih preostalih odpadkov na prebivalca na obmo~ju ob~ine Destrnik. 4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLU@BE 4.1. Splo{ni pogoji 19. ~len Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem, se opravlja s posebnimi vozili, katerih opremljenost zagotavlja praznjenje posod in zabojnikov, nakladanje, prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, ~ezmernega hrupa in raztresanja odpadkov. 20. ~len Izvajalec javne slu`be, ki je zbiralec odpad- kov, predelovalec oziroma odstranjevalec odpadkov, mora voditi predpisane evidence o ravnanju z odpadki v skladu z dolo~ili predpisov, ki veljajo za to podro~je. Razen predpisane evidence iz 1. odstavka tega ~lena mora izvajalec javne slu`be, v skladu z dejavnostjo, ki jo opravlja, voditi: - register prevzemnih mest, - evidenco o lokacijah zbiralnic lo~enih frakcij s podatki o vrstah, tipih in volumnu zabojnikov za posamezne lo~ene frakcije, lo~eno po posameznih naseljih, - evidenco o letni koli~ini zbranih vseh komunalnih odpadkov, - evidenco o letni koli~ini zbranih lo~enih in nevarnih frakcij za vsako frakcijo posebej, - evidenco o letni koli~ini zbranih kosovnih odpadkov, lo~eno po vrstah kosovnih odpadkov, - evidenco o letnih koli~inah in vrstah komunalnih odpadkov, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem, - evidenco o letnih koli~inah in vrstah komunalnih odpadkov, ki jih izvajalec javne slu`be predela ali odstrani sam, - druge vrste evidence, ki jo za potrebe spremljanja ravnanja z odpadki dolo~i pristojna uprava. Izvajalec javne slu`be mora zagotoviti, da je stehtana vsaka po{iljka: - odpadne embala`e, ki je oddana v skladu s predpisi o ravnanju z embala`o in odpadno embala`o, - lo~enih frakcij, ki gredo v predelavo, - nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje. Izvajalec javne slu`be mora za vsako po{iljko iz 3. odstavka tega ~lena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti eviden~ni list, ~e je ta predpisan. Izvajalec javne slu`be mora dokumentacijo in evidence za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let. 21. ~len Izvajalec javne slu`be mora povzro~itelje komunalnih odpadkov, naznanilom v sredstvih javnega obve{~anja in na krajevno obi~ajen na~in najmanj enkrat letno, obve{~ati o: - lokacijah zbiralnic lo~enih frakcij in zbirnega centra ter o vrstah odpadkov, ki se v njih lo~eno zbirajo, - ~asu obratovanja zbirnega centra, - na~inu prepu{~anja odpadkov, - na~inu in pogojih prevzemanja odpadkov, - na~inu obdelave, predelave in odstranjevanja prevzetih odpadkov. 4.2. Lo~ene frakcije 22. ~len Izvajalec javne slu`be mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepu{~anje posameznih vrst lo~enih frakcij v zbiralnicah lo~enih frakcij, enakega tipa in ustrezno ozna~eni. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna 7 vrsta lo~ene frakcije, ki se lahko odlaga v zabojnik, in pogoji za prepu{~anje, ~e obstajajo. Tipsko obliko, barvo, velikost in ozna~enost zabojnikov iz prej{njih odstavkov tega ~lena dolo~i pristojna uprava na predlog izvajalca javne slu`be. Izvajalec javne slu`be mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta lo~ene frakcije, ki se lahko odlaga v zabojnik, in pogoji za prepu{~anje, ~e obstajajo. 23. ~len Izvajalec javne slu`be, ki opravlja storitve lo~enega zbiranja, odvoza, obdelave, sortiranja in za~asnega skladi{~enja zbranih lo~enih frakcij, mora zagotoviti: - redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepu{~anje posameznih vrst lo~enih frakcij, - dodatno sortiranje, obdelavo in za~asno skladi{~enje zbranih lo~enih frakcij, kadar je to potrebno pred oddajo zbranih lo~enih frakcij v predelavo, - redno oddajanje zbranih lo~enih frakcij v predelavo, - redno oddajanje odpadne embala`e v skladu s predpisi o ravnanju z embala`o in odpadno embala`o, - sna`nost prostorov zbiralnic lo~enih frakcij in zbirnih centrov ter redno vzdr`evanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepu{~anje lo~enih frakcij, tako glede njihovega videza kot namena, - zamenjavo dotrajanih zabojnikov, - opremljanje obstoje~ih zbiralnic lo~enih frakcij z zabojniki za lo~ene frakcije, za katere prepu{~anje {e ni zagotovljeno, - opremljanje novih zbiralnic lo~enih frakcij z zabojniki, - vzdr`evanje in nabavo vozil za prevoz lo~enih frakcij, - druga dela potrebna za izvajanje javne slu`be lo~enega zbiranja, odvoza, obdelave, sortiranja in za~asnega skladi{~enja zbranih lo~enih frakcij. 24. ~len [tevilo zbiralnic lo~enih frakcij na posameznem obmo~ju poselitve ob~ine Destrnik in njihove lokacije, na~rt opremljanja obstoje~ih ter na~rt vzpostavljanja novih zbiralnic se dolo~i v programu opremljanja stavbnih zemlji{~ z zbiralnicami lo~enih frakcij in zbirnimi centri za prepu{~anje lo~enih frakcij. Lokacije zbiralnic lo~enih frakcij in zbirnega centra na obmo~ju mestne ob~ine Ptuj se vnesejo v tematsko karto zbiralnic lo~enih frakcij in zbirnih centrov. 25. ~len Zbiranje, obdelava, sortiranje in za~asno skladi{~enje lo~enih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja lo~enih frakcij, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne slu`be, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja lo~enih frakcij pripravi izvajalec javne slu`be 8 v skladu z navodili pristojne uprave. 4.4. Kosovni odpadki 26. ~len Postopnost opremljanja zbiralnic lo~enih frakcij na posameznem obmo~ju poselitve, druge pogoje glede uvajanja in izvajanja zbiranja lo~enih frakcij na posameznem obmo~ju poselitve ter druge obveznosti izvajanja javne slu`be uredita pristojna slu`ba in izvajalec zbiranja lo~enih frakcij v koncesijski pogodbi. 30. ~len Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja kosovnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne slu`be, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja kosovnih odpadkov pripravi izvajalec javne slu`be, v skladu z navodili pristojne uprave. 4.3. Biolo{ko razgradljivi odpadki 4.5. Nevarne frakcije 27. ~len Povzro~itelji komunalnih odpadkov lahko biolo{ko razgradljive odpadke kompostirajo sami, ~e izpolnjujejo pogoje za kompostiranje lastnih biolo{ko razgradljivih odpadkov. 31. ~len Prevzem nevarnih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja nevarnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne slu`be, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja nevarnih frakcij pripravi izvajalec javne slu`be, v skladu z navodili pristojne uprave. Povzro~iteljem komunalnih odpadkov, ki biolo{ko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec javne slu`be zagotoviti zabojnike za prepu{~anje biolo{ko razgradljivih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrezno ozna~eni. Za name{~anje zabojnikov za prepu{~anje biolo{ko razgradljivih odpadkov na zbirno ali prevzemno mesto se smiselno uporabljajo dolo~ila 1. odstavka 17. in 42. ~lena tega odloka. Tipsko obliko, barvo, velikost in ozna~enost zabojnikov iz prej{njega odstavka tega ~lena dolo~i pristojna uprava na predlog izvajalca javne slu`be. 28. ~len Izvajalec javne slu`be, ki opravlja storitve lo~enega zbiranja, odvoza, obdelave in predelave biolo{ko razgradljivih odpadkov, mora zagotoviti: - redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepu{~anje biolo{ko razgradljivih odpadkov, - zamenjavo dotrajanih zabojnikov, - vzdr`evanje in nabavo vozil za pranje zabojnikov in prevoz biolo{ko razgradljivih odpadkov, - pranje zabojnikov, - obdelavo in predelavo biolo{ko razgradljivih odpadkov v kompostarni na obmo~ju regijskega centra (v nadaljnjem besedilu: kompostarna), - druga dela potrebna za izvajanje javne slu`be lo~enega zbiranja, odvoza, obdelave in predelave biolo{ko razgradljivih odpadkov. 29. ~len Prevzem, obdelava in predelava biolo{ko razgradljivih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja in predelave biolo{ko razgradljivih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne slu`be, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja in predelave biolo{ko razgradljivih odpadkov pripravi izvajalec javne slu`be, v skladu z navodili pristojne uprave. 4.6. Preostali odpadki 32. ~len Izvajalec javne slu`be prazni posode in nalaga tipizirane vre~ke v vozilo tako, da ne onesna`i prevzemnega mesta ali mesta praznjenja in njune okolice ter ne po{koduje posod. ^e pri prevzemu preostalih odpadkov pride do onesna`enja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora izvajalec javne slu`be zagotoviti odstranitev odpadkov in ~i{~enje onesna`enih povr{in. 33. ~len Izvajalec javne slu`be zagotavlja pranje posod za prepu{~anje preostalih odpadkov najmanj enkrat letno. 34. ~len Tipsko obliko, velikost, barvo in ozna~enost posod in vre~k za prepu{~anje preostalih odpadkov dolo~i pristojna uprava na predlog izvajalca javne slu`be. 35. ~len Izvajalec javne slu`be, ki opravlja storitve zbiranja, odvoza in sortiranja preostalih odpadkov, mora zagotavljati: - zamenjavo dotrajanih posod z novimi, - nabavo novih posod za nove uporabnike storitev prevzemanja preostalih odpadkov, - zamenjavo posod s posodami drugih velikosti pod pogoji, dolo~enimi s tem odlokom, - nabavo tipiziranih vre~k in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne slu`be, - vzdr`evanje in nabavo vozil za prevoz preostalih odpadkov v sortirnico regijskega centra, - vzdr`evanje in nabavo opreme in vozil za pranje posod, - izlo~anje lo~enih frakcij in biolo{ko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra, - druga dela, potrebna za izvajanje javne slu`be zbiranja, odvoza in sortiranja preostalih odpadkov. Ob~an - 24. oktobra 2002 36. ~len Najmanj{a {irina dostopne poti za vozilo za prevoz odpadkov do prevzemnega mesta za preostale odpadke mora biti 3,5 m, oziroma mora biti {irina in vi{ina dostopne poti v skladu z veljavnimi tehni~nimi predpisi in normativi. Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za preostale odpadke, mora imeti zaklju~ek z obra~ali{~em, izvedenim v skladu z veljavnimi tehni~nimi predpisi in normativi za obra~anje vozil za prevoz komunalnih odpadkov. 37. ~len Prevzemno mesto za preostale odpadke je lahko na povr{ini, ki je v lasti uporabnika storitev javne slu`be, ~e so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem preostalih odpadkov. Prevzemno mesto za preostale odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko isto~asno tudi mesto praznjenja posode v vozilo, oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja posode najve~ 10 m. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. 38. ~len Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za preostale odpadke, na~in prepu{~anja preostalih odpadkov (v posodi ali v vre~kah), koli~ino preostalih odpadkov ter velikost in {tevilo posod za prepu{~anje preostalih odpadkov se dolo~i za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo komunalni odpadki. Zbirko podatkov iz prej{njega odstavka vodi izvajalec javne slu`be, ki opravlja storitve zbiranja preostalih odpadkov, v registru prevzemnih mest. 39. ~len Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest iz prej{njega ~lena lahko spremenijo na podlagi: - sprememb {tevila prebivalcev in zaposlenih v stavbi, pridobljenih iz podatkov iz centralnega registra prebivalstva ter evidenc o {tevilu zaposlenih v posameznih dejavnosti, - ugotovitev izvajalca javne slu`be o spremembah koli~in nastajanja preostalih odpadkov v stavbi, - pisnega sporo~ila uporabnika storitev javne slu`be o spremembah koli~in nastajanja preostalih odpadkov. Izvajalec javne slu`be mora v registru prevzemnih mest spremeniti enega ali ve~ podatkov iz 38. ~lena tega odloka, ~e iz pisnega sporo~ila, ki mu ga poda uporabnik stavbe, sledi, da predlog spremembe ni v nasprotju z dolo~bami tega odloka. Izvajalec javne slu`be enkrat letno uskladi Ob~an - 24. oktobra 2002 podatke o {tevilu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva. Izvajalec javne slu`be ob vsaki spremembi podatkov v registru prevzemnih mest uporabniku storitev javne slu`be potrdi vpis sprememb v register prevzemnih mest in uskladi prevzemanje preostalih odpadkov ter obra~un storitev javne slu`be s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register prevzemnih mest. Izvajalec javne slu`be, lahko v primeru zamenjave ve~je posode z manj{o opravi zamenjavo, ko so posode teh velikosti na razpolago, do takrat pa se obra~unava storitev javne slu`be po velikosti na novo dolo~ene posode. 40. ~len Uporabniki storitev javne slu`be morajo zagotoviti, da so tipizirane vre~ke, ki so namenjene za prepu{~anje preostalih odpadkov, na prevzemnem mestu samo v ~asu, ki je s programom prevzemanja preostalih odpadkov dolo~en za prevzem preostalih odpadkov. ^e prevzemno mesto ni hkrati tudi zbirno mesto, so lahko posode za prepu{~anje preostalih odpadkov na prevzemnem mestu le v ~asu, ki je s programom prevzemanja preostalih odpadkov dolo~en za prevzem preostalih odpadkov. 41. ~len Za ~as do prevzema preostalih odpadkov morajo povzro~itelji komunalnih odpadkov zagotoviti, da so posode za prepu{~anje preostalih odpadkov name{~ene na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih povr{inah in tako, da povzro~itelji komunalnih odpadkov, ki prebivajo v objektu ali v njem izvajajo dejavnost, v njih neovirano zbirajo preostale odpadke. odpadkov hraniti v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi. 44. ~len Pri na~rtovanju zbirnega in prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba upo{tevati pogoje tega odloka. Na zahtevo upravnega organa pristojna uprava poda mnenje glede na~rtovanega prepu{~anja in prevzemanja preostalih odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji, pred tem pa pridobi predhodno mnenje izvajalca javne slu`be. 45. ~len Prevzem preostalih odpadkov ter izlo~anje lo~enih frakcij in biolo{ko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra se izvaja po letnem programu zbiranja in sortiranja preostalih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne slu`be, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja in sortiranja preostalih odpadkov pripravi izvajalec javne slu`be v skladu z navodili pristojne uprave. 46. ~len Pri izdelavi programa iz prej{njega ~lena tega odloka je treba upo{tevati, da se prevzema preostale odpadke najmanj {tirinajstdnevno. V primeru izpada prevzema preostalih odpadkov zaradi vi{je sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali za~asna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec javne slu`be o vzrokih izpada obvestiti povzro~itelje komunalnih odpadkov, izpadli prevzem preostalih odpadkov pa opraviti ~imprej, ko je to mogo~e. ^e je zbirno mesto na prostem, mora biti povr{ina prostora primerne velikosti ter poplo{~ena, asfaltirana, betonirana ali podobno utrjena. 47. ~len Izvajalec javne slu`be mora ugotavljati in evidentirati sestavo in koli~ino prevzetih preostalih odpadkov. Posode za prepu{~anje preostalih odpadkov morajo biti na zbirnem mestu zavarovane pred soncem, padavinami in vetrom tako, da zaradi atmosferskih vplivov na odpadke, ne pride do onesna`enosti neposredne okolice zbirnega mesta. Izvajalec javne slu`be mora ugotavljati nepravilno uporabo posod za prevzemanje preostalih odpadkov. V primeru kr{itve mora izvajalec javne slu`be kr{ilca prijaviti pristojni komunalni in{pekciji (v nadaljevanju: pristojna in{pekcija). 42. ~len ^e zbirnega mesta ni mogo~e urediti na funkcionalnem zemlji{~u stavbe, lahko pristojna uprava v soglasju z ob~insko upravo dolo~i namestitev posod na javni povr{ini, ~e iz vloge lastnika ali upravitelja stavbe sledi, da ob stavbi ni primernih drugih povr{in in da namestitev posod v stavbi ni mo`na. V primeru iz prej{njega odstavka tega ~lena izvajalec javne slu`be posode za prevzemanje preostalih odpadkov ne izprazni, oziroma jo izprazni {ele po in{pekcijskem pregledu pristojne in{pekcije, nastale dodatne stro{ke pa morajo poravnati povzro~itelji komunalnih odpadkov, ki so posodo nepravilno uporabljali. 4.7. Ostanki komunalnih odpadkov 43. ~len Tipizirane vre~ke za prepu{~anje preostalih odpadkov morajo povzro~itelji komunalnih odpadkov v ~asu do prevzema preostalih 48. ~len Ostanke komunalnih odpadkov je treba pred odlaganjem obdelati s stiskanjem in 9 baliranjem zaradi zmanj{anja prostornine ostankov komunalnih odpadkov, ki se odlagajo. 49. ~len Ostanke komunalnih odpadkov izvajalec javne slu`be obdeluje na regijskem centru. 50. ~len Izvajalec javne slu`be mora voditi evidenco o koli~ini baliranih ostankov komunalnih odpadkov z obmo~ja Ob~ine Destrnik, ki jih oddaja v odlaganje. 4.8. Odpadki z javnih povr{in, zelenic s tr`nice in pokopali{~ 51. ~len Odpadke z javnih povr{in, zelenic in s pokopali{~ je dol`an v skladu z dolo~ili tega odloka zbirati upravljalec javne povr{ine, zelenice ali pokopali{~a in jih predati izvajalcu javne slu`be na regijskem centru. 4.9. Odlaganje odpadkov 52. ~len Na odlagali{~u nenevarnih odpadkov na obmo~ju regijskega centra (v nadaljevanju: odlagali{~e) je dovoljeno odlagati samo odpadke, dolo~ene v predpisu o odlaganju odpadkov, in pod pogoji, ki jih ta predpis dolo~a. 53. ~len Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagali{~u v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov. Nenevarni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, ki niso komunalni odpadki, se odlagajo na odlagali{~u le v primeru, ~e ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov. 54. ~len Inertni gradbeni odpadki, zemljine in jalovina se odlagajo na odlagali{~e za inertne odpadke, lahko pa se uporabijo na odlagali{~u kot prekrivni material in za druga vzdr`evalna dela, ~e ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov in ~e je tako dolo~eno v poslovniku za obratovanje odlagali{~a. 55. ~len Upravljalec odlagali{~a mora o delovanju odlagali{~a Ob~ini Destrnik poro~ati najmanj enkrat letno, in sicer o: - koli~inah in vrstah odpadkov, zbranih na obmo~ju ob~ine Destrnik, ki so bili odlo`eni, - najve~jih povzro~iteljih komunalnih odpadkov v ob~ini, - ukrepih, ki se izvajajo za dalj{anje `ivljenjske dobe odlagali{~a. Poro~ilo iz prej{njega odstavka tega ~lena mora upravljalec odlagali{~a oddati najkasneje do 1. aprila za preteklo leto. 10 56. ~len Vsako odlaganje odpadkov izven obmo~ja odlagali{~a, oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih upravnih dovoljenj za odlaganje, je nepravilno ali divje odlaganje odpadkov. 57. ~len Odstranitev nepravilno odlo`enih odpadkov odredi pristojna in{pekcija z odlo~bo. 58. ~len ^e se na obmo~ju ob~ine Destrnik odkrije divje odlagali{~e odpadkov, ki niso komunalni odpadki, pristojna uprava o tem obvesti dr`avni organ, pristojen za tisto vrsto odpadkov. 5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLU@BE 59. ~len Uporaba storitev javne slu`be ravnanja z odpadki skladno z dolo~ili tega odloka je za povzro~itelje komunalnih odpadkov obvezna. Povzro~itelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da ~im ve~ biolo{ko razgradljivih odpadkov kompostirajo na doma~em vrtu oziroma jih lo~eno zbirajo in prepu{~ajo v zabojnikih za prepu{~anje biolo{ko razgradljivih odpadkov in, da prepu{~ajo ~im ve~ lo~enih frakcij v zbiralnicah lo~enih frakcij in v zbirnih centrih. Povzro~itelji komunalnih odpadkov morajo: - oddajati vse nevarne frakcije pri ob~asnem prevzemanju nevarnih frakcij v premi~nih zbiralnicah, - prepu{~ati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v ~asu ob~asnega prevzemanja kosovnih odpadkov, - biolo{ko razgradljive odpadke kompostirati sami ali jih prepu{~ati v zbirnih centrih in v zabojnikih za prepu{~anje biolo{ko razgradljivih odpadkov, - prepu{~ati biolo{ko razgradljive odpadke izvajalcu javne slu`be na prevzemnih mestih v ~asu, ki je dolo~en s programom zbiranja za biolo{ko razgradljive odpadke, - prepu{~ati posode ali vre~ke s preostalimi odpadki izvajalcu javne slu`be na prevzemnih mestih v ~asu, ki je dolo~en s programom zbiranja preostalih odpadkov. 60. ~len Prepovedano je odlo`iti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za lo~ene frakcije in biolo{ko razgradljive odpadke ali posode in vre~ke, ki so namenjene prepu{~anju preostalih odpadkov. Prepovedano je pisati ali lepiti plakate na zabojnike in posode za komunalne odpadke. 61. ~len Povzro~itelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se: - nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premi~ni zbiralnici hrani lo~eno od drugih odpadkov in ne{kodljivo za okolje, - lo~ene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne slu`be, hrani v zabojnikih zbiralnice lo~enih frakcij ali zbirnega centra varno in ne{kodljivo za okolje, - pred oddajo odpadka ve~jih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepu{~anju kosovnih odpadkov, odpadek ro~no razstavi na ve~ kosov tako, da posamezen kos odpadka vsebuje prete`no eno lo~eno frakcijo in ni prete`ak ali prevelik za ro~no nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Povzro~itelji komunalnih odpadkov ne smejo: - me{ati nevarnih frakcij z lo~enimi frakcijami, biolo{ko razgradljivimi ali preostalimi odpadki ali me{ati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj, - me{ati lo~enih frakcij in biolo{ko razgradljivih odpadkov med preostale odpadke, - prepu{~ati izvajalcu javne slu`be odpadnih zdravil, odpadnih olj in drugih lo~enih frakcij, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben na~in, - prepu{~ati lo~enih frakcij, ki so onesna`ene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zme{ane nevarne frakcije, kot lo~ene frakcije, ampak kot nevarne frakcije, - prepu{~ati biolo{ko razgradljivih odpadkov v zabojnikih za lo~ene frakcije ali v posodah in vre~kah, ki niso namenjene za prepu{~anje teh odpadkov in - prepu{~ati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za lo~ene frakcije ali v posodah in vre~kah, ki niso namenjene za prepu{~anje teh odpadkov. 62. ~len V posode in vre~ke, ki so namenjene prepu{~anju preostalih odpadkov, je prepovedano odlo`iti, zliti ali postaviti: - lo~ene frakcije, - nevarne frakcije, - teko~e odpadke, - odpadni gradbeni material, kamenje in zemljo, - bolni{ni~ne odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, - tle~e, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dra`ljive, strupene in radioaktivne odpadke, - kosovne odpadke, - odpadke iz vrtov in druge biolo{ko razgradljive odpadke, - odpadke v teko~em stanju, go{~e in usedline ne glede na vrsto odpadka. 63. ~len Povzro~itelji komunalnih odpadkov morajo na dan prevzema preostalih odpadkov zagotoviti, da so posode in vre~ke, ki so namenjene prepu{~anju preostalih odpadkov, postavljene na prevzemno mesto {e pred za~etkom delovnega ~asa za prevzemanje teh odpadkov. Povzro~itelji komunalnih odpadkov morajo na dan prevzema biolo{ko razgradljivih Ob~an - 24. oktobra 2002 odpadkov zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni prepu{~anju biolo{ko razgradljivih odpadkov, postavljeni na prevzemno mesto preostalih odpadkov {e pred za~etkom delovnega ~asa za prevzemanje biolo{ko razgradljivih odpadkov. Povzro~itelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da posode za preostale odpadke in zabojnike za biolo{ko razgradljive odpadke po praznjenju namestijo nazaj na zbirno mesto. Povzro~itelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi posod in zabojnikov zaprti, ne glede na to, ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu. Povzro~itelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati preostalih odpadkov ob posodah ali na posodah ali prepu{~ati odpadkov v vre~kah, ki niso namenjene prepu{~anju preostalih odpadkov. Povzro~itelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati biolo{ko razgradljivih odpadkov ob posodah in zabojnikih ali na posodah in zabojnikih, ki niso namenjeni prepu{~anju biolo{ko razgradljivih odpadkov. Uporabniki objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcem javne slu`be zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem ~asu tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob posodah ter na njihovih pokrovih. ^e izpade redni prevzem preostalih odpadkov, v ~asu praznikov, ali ~e so zaradi drugih razlogov posode za prepu{~anje preostalih odpadkov polne, mora povzro~itelj komunalnih odpadkov prepu{~ati odpadke v vre~kah, ki so namenjene prepu{~anju preostalih odpadkov. V ~asu prevzema preostalih odpadkov mora povzro~itelj komunalnih odpadkov v primerih iz prej{njega odstavka zagotoviti, da so vre~ke, ki so namenjene prepu{~anju preostalih odpadkov, na prevzemnem mestu zaprte in zlo`ene ob posodah. 64. ~len Povzro~itelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, biolo{ko razgradljivih odpadkov ne smejo prepu{~ati v posodah ali vre~kah, ki so namenjene prepu{~anju preostalih odpadkov. 65. ~len Uporabnik nove ali obnovljene stavbe mora izvajalcu javne slu`be prijaviti za~etek uporabe stavbe zato, da se dogovorita o kraju prevzemnega mesta, {tevilu posod, o njihovi dobavi in o drugih pogojih za za~etek izvajanja storitev javne slu`be. Uporabnik iz prej{njega odstavka mora prijaviti za~etek uporabe objekta najkasneje 15 dni pred za~etkom uporabe objekta. Ob~an - 24. oktobra 2002 Lastniki, ki stanovanjske in druge prostore oddajajo v najem, so dol`ni v najemni pogodbi dolo~iti uporabnika storitev javne slu`be za vsa dela javne slu`be, dolo~ena s tem odlokom in ob prijavi ali spremembi najemnika, posredovati izvajalcu javne slu`be podatke o uporabniku storitev javne slu`be, predpisane s tem odlokom. V nasprotnem se {teje za uporabnika storitev javne slu`be lastnik stanovanjskega ali drugega prostora. V primeru, da uporabnika storitev javne slu`be ni mogo~e ugotoviti, se {teje za uporabnika storitev javne slu`be lastnik zemlji{~a ali nepremi~nine. Uporabniku storitev javne slu`be iz prej{njih odstavkov tega ~lena mora izvajalec javne slu`be pred za~etkom uporabe stavbe potrditi vpis prevzemnega mesta preostalih odpadkov v register prevzemnih mest. 66. ~len Kosovne odpadke mora povzro~itelj komunalnih odpadkov na prevzemno mesto za komunalne odpadke odlo`iti do 6.00 ure na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema. Odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, ni dovoljeno prepu{~ati kot kosovne odpadke. ^e odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, izvajalec javne slu`be ne prevzame, mora uporabnik stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega mesta neposredno po kon~anem prevzemanju kosovnih odpadkov. 67. ~len Opustitev uporabe storitev javne slu`be, kot je kopi~enje komunalnih odpadkov in odlaganje v objektih ali na zemlji{~ih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, je prepovedano. Povzro~itelj komunalnih odpadkov, ki komunalne odpadke kopi~i ali jih odlo`i izven odlagali{~a, ki je namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je dol`an na svoje stro{ke zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. ^e povzro~itelj komunalnih odpadkov iz prej{njega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov, to na njegove stro{ke izvede izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov na podlagi odlo~be pristojnega in{pektorja. ^e povzro~itelja komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega ~lena ni mogo~e ugotoviti, predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov zagotovi izvajalec javne slu`be na stro{ke Mestne ob~ine Ptuj in na podlagi odlo~be pristojnega in{pektorja. ^e se povzro~itelj komunalnih odpadkov ugotovi kasneje, ima Mestna ob~ina Ptuj pravico in dol`nost od njega izterjati stro{ke predelave in odstranitve komunalnih odpadkov. 68. ~len Se`iganje komunalnih odpadkov, vklju~no s se`iganjem odpadkov z vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuri{~ih, v kotlovnicah in podobno je prepovedano. Se`iganje komunalnih odpadkov je dovoljeno le, ~e je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje, v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. 69. ~len Organizatorji kulturnih, {portnih in drugih javnih prireditev morajo za ~as trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne slu`be zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za prepu{~anje lo~enih frakcij in s posodami za prepu{~anje preostalih odpadkov. Najkasneje 6 ur po kon~ani prireditvi morajo organizatorji prireditve na svoje stro{ke zagotoviti, da izvajalec javne slu`be prevzame zbrane odpadke. Organizatorji ~istilnih akcij morajo akcijo prijaviti izvajalcu javne slu`be najmanj 10 dni pred datumom njene izvedbe. Organizatorji se morajo z izvajalcem javne slu`be dogovoriti o lokacijah prevzemnih mest v akciji zbranih odpadkov, ki morajo biti dolo~ena tako, da bodo dostopna vozilom za prevoz odpadkov, in o na~inu pokrivanja stro{kov. 6. VIRI FINANCIRANJA IN OBLIKOVANJE CEN STORITEV JAVNE SLU@BE 70. ~len Izvajalec javne slu`be lahko pridobiva sredstva: - iz pla~ila uporabnikov za storitve javne slu`be, - od prodaje lo~enih frakcij kot sekundarnih surovin obratom za predelavo lo~enih frakcij, - od prodaje proizvodov predelave odpadkov, ki jo vr{i sam, - iz prora~una Ob~ine Destrnik, - iz drugih virov. 71. ~len Cene storitev javne slu`be se za izvajanje del oblikujejo iz 8. ~lena tega odloka, v skladu z Navodilom za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih slu`b (Uradni list RS, {t. 56/01). 72. ~len Cena storitev javne slu`be se diferencira s tarifnim sistemom. Tarifni sistem za obra~un storitev javne slu`be sprejme Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na predlog `upana. Cenik storitev javne slu`be pripravi izvajalec javne slu`be, potrdi pa ga Ob~inski svet Ob~ine Destrnik. 7. OBRA^UN STORITEV JAVNE SLU@BE 73. ~len Obra~un storitev javne slu`be so dol`ni, v 11 skladu z dolo~ili tega odloka, pla~evati vsi povzro~itelji komunalnih odpadkov, za katere je organizirano ravnanje z odpadki in so uporabniki storitev javne slu`be na obmo~ju mestne ob~ine Ptuj ter imetniki odpadkov, katerih odpadke je dovoljeno odlagati na odlagali{~u za nenevarne odpadke. Obveznost pla~ila obra~una storitev javne slu`be nastane z dnem, ko za~ne izvajalec javne slu`be opravljati storitve na njihovem obmo~ju, oziroma ko za~nejo uporabniki storitev javne slu`be uporabljati stanovanjske ali poslovne prostore. Uporabniki storitev javne slu`be, ki na obmo~ju mestne ob~ine Ptuj opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, so dol`ni izvajalcu javne slu`be prijaviti za~etek opravljanja dejavnosti in z njim skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki, ki se obvezno nana{a na zbiranje in odvoz preostalih odpadkov, neobvezno pa tudi na zbiranje in odvoz vseh ostalih vrst odpadkov, za katere je s tem odlokom predpisano ustrezno ravnanje. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v roku 30 dni od za~etka opravljanja dejavnosti oziroma od dneva uveljavitve tega odloka, v nasprotnem primeru pogodbo na predlog izvajalca nadomesti odlo~ba pristojne uprave. Uporabniki storitev javne slu`be iz prej{njega odstavka tega ~lena, pri katerih v zvezi z opravljanjem dejavnosti nastajajo odpadki, za katere je s tem odlokom predpisano ustrezno ravnanje, jih lahko, razen preostalih odpadkov, ki jih obvezno odva`a izvajalec javne slu`be, pripeljejo na regijski center tudi sami in jih predajo izvajalcu javne slu`be. Za pripeljane odpadke se obra~una storitev javne slu`be po ceni, ki je dolo~ena v veljavnem ceniku storitev izvajalca javne slu`be. Obra~un storitev javne slu`be izvaja uporabnikom storitev javne slu`be izvajalec javne slu`be, ki opravlja storitve zbiranja in odvoza preostalih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obra~una storitev). 74. ~len Storitev javne slu`be se za posamezno stavbo obra~una za dejansko izvedena dela, v skladu veljavnimi predpisi in dolo~ili tega odloka, obra~unana na osnovi veljavnega cenika in tarifnega sistema. 75. ~len Dolo~itev potrebne prostornine posode za preostale odpadke za posamezno stavbo je odvisna od: - {tevila oseb v gospodinjstvu, - {tevila zaposlenih in vrste dejavnosti, - uspe{nosti lo~evanja odpadkov, - koli~ine preostalih odpadkov. Prostornino dejansko prevzetih koli~in preostalih odpadkov se izra~una na podlagi prostornine posod, ki so namenjene za prepu{~anje preostalih odpadkov, in {tevila prevzemov. 12 V primeru prepu{~anja komunalnih odpadkov v vre~kah, se stro{ek storitve javne slu`be vklju~i v ceno vre~ke. 76. ~len V primeru, ko ve~ gospodinjstev, ki so zavezanci za pla~ilo storitev javne slu`be, uporablja isto posodo, se za razdelitev obra~una storitev javne slu`be med posamezne zavezance za pla~ilo uporablja {tevilo ~lanov gospodinjstva. 77. ~len Uporabnik storitev javne slu`be mora o spremembah, ki vplivajo na obra~un cene storitev javne slu`be, kot je {tevilo prebivalcev v stavbi ali {tevilo zaposlenih v njej, sprememba dejavnosti oziroma namembnosti stavbe, pisno sporo~iti izvajalcu obra~una storitev na posebnem obrazcu najkasneje 8 dni po nastali spremembi. Obrazec za sporo~anje sprememb iz prej{njega odstavka zagotovi izvajalec obra~una storitev. Spremembo iz prvega odstavka tega ~lena se upo{teva pri obra~unu za storitve javne slu`be, ki so opravljene v naslednjem mesecu od dneva prejema pisnega sporo~ila o spremembi. V primeru, ko uporabnik storitev javne slu`be ne posreduje podatkov za obra~un storitev javne slu`be ali v prijavi navede napa~ne podatke, izvajalec obra~una storitev za obra~un storitev javne slu`be uporabi uradne podatke o {tevilu prebivalcev s stalnim prebivali{~em v stavbi. ^e se v stavbi, za katero uporabnik storitev javne slu`be ni posredoval podatkov za obra~un storitev javne slu`be ali je v prijavi navedel napa~ne podatke, izvaja dejavnost, uporabi izvajalec obra~una storitev za obra~un storitev javne slu`be podatke iz evidenc o zaposlenih v posamezni dejavnosti. 78. ~len ^e izvajalec javne slu`be ob spremembi prostornine ali {tevila posod zaradi pomanjkanja posameznih posod ne more zagotoviti ustrezne zamenjave posod, se do takrat, ko so posode na razpolago, obra~unava storitev javne slu`be na podlagi spremenjene prostornine posod. 79. ~len Za stanovanje, ki ni vseljeno ali je izpraznjeno, je lastnik ali uporabnik stanovanja opro{~en pla~ila storitev javne slu`be, ko mu izvajalec obra~una storitev potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne slu`be. Oprostitev pla~ila storitev javne slu`be velja samo za stanovanja, ki so prazna. Za stanovanje, katerega lastnik ali uporabnik je na za~asnem delu v tujini oziroma za stanovanje, katerega lastnik ali uporabnik za~asno prebiva izven ob~ine Destrnik in je stanovanje v uporabi le ob~asno, je lastnik ali uporabnik opro{~en pla~ila storitev javne slu`be za ~as odsotnosti. Za stavbe ali poslovne prostore v stavbah, v katerih se ne izvaja poslovna dejavnost, je lastnik poslovnih prostorov ali njihov uporabnik opro{~en pla~ila storitev javne slu`be, ko mu izvajalec obra~una storitev potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne slu`be. Oprostitev pla~ila storitev javne slu`be velja samo za poslovne prostore, ki so prazni. 80. ~len Za stavbo, v kateri ni prebivalcev s stalnim ali za~asnim prebivali{~em in je po~itni{ka hi{a, se obra~una storitev javne slu`be samo za storitve prevzemanja preostalih odpadkov in izlo~anja lo~enih frakcij in biolo{ko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra. 81. ~len Za obra~un storitev javne slu`be uporabnikom storitev javne slu`be izvajalec obra~una storitev pridobiva od pristojne uprave podatke o prebivalcih iz Centralnega registra prebivalstva v obsegu, kot ga dolo~a zakon, ter podatke o {tevilu zaposlenih iz evidenc o dejavnostih, pri izvajanju katerih nastajajo komunalni odpadki. 8. VRSTE OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLU@BE 82. ~len Infrastrukturni objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne slu`be, ki niso v lasti izvajalca javne slu`be, so: - objekti in naprave zbirnih centrov brez zabojnikov in opreme za prepu{~anje in za~asno hranjenje posameznih vrst odpadkov, - objekti zbiralnic lo~enih frakcij brez zabojnikov, - objekti in oprema sortirnic regijskega centra, - objekti in oprema stiskalnice in balirnice odpadkov regijskega centra, - oprema in objekti kompostarne regijskega centra, razen sejalnika za kompost, - odlagali{~e nenevarnih odpadkov regijskega centra. Naprave, ki so potrebne za izvajanje javne slu`be in so v lasti izvajalcev javne slu`be so: - zabojniki za prepu{~anje in za~asno hranjenje lo~enih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij v zbirnih centrih, - zabojniki za prepu{~anje lo~enih frakcij v zbiralnicah lo~enih frakcij, - zabojniki za prepu{~anje biolo{ko razgradljivih odpadkov, - oprema premi~nih zbiralnic za ob~asno prevzemanje nevarnih frakcij, - oprema za ob~asno prevzemanje kosovnih odpadkov, - vozila za prevoz vseh vrst odpadkov - oprema za za~asno hranjenje in obdelavo nevarnih frakcij pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje, - oprema za obdelavo kosovnih odpadkov pred njihovo oddajo v predelavo ali odstran- Ob~an - 24. oktobra 2002 jevanje, - sejalnik za kompost, - posode za prepu{~anje preostalih odpadkov, - oprema in vozila za pranje in vzdr`evanje posod za prepu{~anje preostalih odpadkov, - specialna vozila za prevoz baliranih odpadkov. 9. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLU@BE 83. ~len Nadzor nad izvajanjem dolo~b tega odloka opravlja pristojna in{pekcija ter ob~inska in pristojna uprava v skladu s svojimi pooblastili. Pri izvajanju nadzora lahko pristojna in{pekcija izdaja odlo~be ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvr{evanje dolo~b tega odloka. 84. ~len Poobla{~eni delavci ob~inske in pristojne uprave imajo pravico kadarkoli pogledati v evidence, ki jih je v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom dol`an voditi izvajalec javne slu`be, pri tem pa so dol`ni spo{tovati varstvo osebnih podatkov. 85. ~len Izvajalec javne slu`be in uporabniki storitev javne slu`be so dol`ni v skladu z dolo~ili tega odloka ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki. Ugotovljeno nepravilnost so dol`ni sporo~iti pristojni in{pekciji. 10. KAZENSKE DOLO^BE 86. ~len Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se za prekr{ek kaznuje izvajalec javne slu`be, ~e: 1. ne zagotovi pogojev za prevzem odpadkov za vse uporabnike storitev javne slu`be na celotnem obmo~ju ob~ine Destrnik na na~in, kot dolo~a 7. ~len, 2. ne prevzema in preva`a komunalnih odpadkov s posebnimi vozili, kot dolo~a 19. ~len, 3. ne name{~a posod za prevzemanje preostalih odpadkov in biolo{ko razgradljivih odpadkov, kot dolo~ajo 17., 27. in 42. ~len, 4. ne vodi in hrani evidence, ne pridobiva potrdil, nima eviden~nih listov ali ne tehta odpadkov, kot dolo~a 20. ~len, 5. ne obve{~a povzro~iteljev komunalnih odpadkov, kot dolo~a 21. ~len, 6. ne zagotovi pogojev za prevzem lo~enih frakcij v zbirnem centru in zbiralnicah lo~enih frakcij v obsegu iz 11. ~lena, 7. ne uredi zbirnega centra tako, kot dolo~a 11. ~len, 8. ne zagotovi enakega tipa in ustrezne ozna~enosti zabojnikov tako, kot dolo~a 22. ~len, 9. ne izpolnjuje zahtev iz 23. ~lena, 10. ne ravna z lo~enimi frakcijami skladno z letnim programom iz 25. ~lena, 11. ne pripravi letnega programa v roku iz 25. ~lena, 12. ne zagotovi pogojev za lo~eno zbiranje biolo{ko razgradljivih odpadkov tako, kot Ob~an - 24. oktobra 2002 dolo~a 27. ~len, 13. ne zagotavlja pranja zabojnikov za prepu{~anje biolo{ko razgradljivih odpadkov, kot dolo~a 28. ~len, 14. ne izpolnjuje zahtev iz 29. ~lena, 15. ne ravna z biolo{ko razgradljivimi odpadki skladno z letnim programom iz 30. ~lena, 16. ne pripravi letnega programa v roku iz 30. ~lena, 17. ne prevzema kosovnih odpadkov tako, kot dolo~a 14. ~len, 18. ne ravna s kosovnimi odpadki skladno z letnim programom iz 31. ~lena, 19. ne pripravi letnega programa v roku iz 31. ~lena, 20. ne zagotovi pogojev za prevzemanje oziroma oddajanje nevarnih frakcij tako, kot dolo~a 15. ~len, 21. ne ravna z nevarnimi frakcijami skladno z letnim programom iz 32. ~lena, 22. ne pripravi letnega programa v roku iz 32. ~lena, 23. ne zagotovi prevzemanja preostalih odpadkov in posod razli~nih velikosti tako, kot dolo~a 17. ~len, 24. ne o~isti prevzemnih mest in njihove okolice, ~e ju je pri prevzemanju preostalih odpadkov onesna`il, kot dolo~a 33. ~len, 25. ne zagotavlja pranja posod tako kot dolo~a 34. ~len, 26. ne zagotovi predpisanega tipa, velikosti, barve in ozna~enosti posod in vre~k za prepu{~anje preostalih odpadkov, kot dolo~a 35. ~len, 27. ne izpolnjuje zahtev iz 36. ~lena, 28. ne izdela registra prevzemnih mest iz 39. ~lena, 29. ne upo{teva vseh sprememb, ki jih sporo~i uporabnik storitev javne slu`be, kot dolo~a 40. ~len, 30. ne ravna s preostalimi odpadki skladno z letnim programom iz 46. ~lena, 31. ne pripravi letnega programa v roku iz 46. ~lena, 32. o izpadu prevzema komunalnih odpadkov zaradi vi{je sile ne obvesti tako kot dolo~a 47. ~len, 33. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in koli~ine prevzetih komunalnih odpadkov ali ne obvesti pristojne in{pekcije tako, kot dolo~a 48. ~len, 34. ne obdela ostankov komunalnih odpadkov tako, kot dolo~a 49. ~len, 35. ne izpolnjuje zahtev iz 50. ~lena, 36. ne vodi evidence o koli~ini baliranih ostankov komunalnih odpadkov iz 51 ~lena, 37. ravna v nasprotju z 52. ~lenom, 38. ne odlaga odpadkov tako, kot dolo~ata 53. in 54. ~len, 39. ne ravna tako, kot dolo~a 55. ~len, 40. ne pripravi poro~ila iz 56. ~lena, 41. ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov tako, kot dolo~a 68. ~len. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se za prekr{ek kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne slu`be, ki stori prekr{ek iz prvega odstavka tega ~lena. 87. ~len Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se za prekr{ek kaznuje upravljalec javne povr{ine, zelenice ali pokopali{~a, ~e ravna v nasprotju z 52. ~lenom. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se za prekr{ek kaznuje odgovorna oseba upravljalca javne povr{ine, zelenice ali pokopali{~a, ki stori prekr{ek iz prvega odstavka tega ~lena. 88. ~len Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se za prekr{ek kaznuje povzro~itelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba in: 1. ne uporablja storitve javne slu`be tako, kot dolo~ata 9. in 16. ~len, 2. ne prepu{~a komunalnih odpadkov v posodah ali v vre~kah tako, kot dolo~ata 17. in 18. ~len, 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z dolo~bami 60., 61., 62. in 63. ~lena, 4. pi{e in lepi plakate na posode za prepu{~anje preostalih odpadkov ali zabojnike za prepu{~anje lo~enih frakcij (61. ~len), 5. ne vzdr`uje ~isto~e na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem ~asu in ravna v nasprotju z drugimi dolo~bami 64. ~lena, 6. prepu{~a biolo{ko razgradljive odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti iz 65. ~lena v posodah ali vre~kah za prepu{~anje preostalih odpadkov, 7. ne obve{~a izvajalca javne slu`be o spremembah, ki vplivajo na obra~un storitev javne slu`be (66. ~len), 8. opusti uporabo storitev javne slu`be in kopi~i komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemlji{~ih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (68. ~len), 9. se`iga odpadke v nasprotju z 69. ~lenom, 10. pri organiziranju kulturnih, {portnih in drugih javnih prireditev in ~istilnih akcij ravna v nasprotju z dolo~bami 70. ~lena. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se za prekr{ek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekr{ek iz prvega odstavka tega ~lena. Z denarno kaznijo prekr{ek kaznuje prekr{ek iz prvega zvezi s samostojnim ti. 100.000 tolarjev se za posameznik, ki stori odstavka tega ~lena v opravljanjem dejavnos- 89. ~len Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se za prekr{ek kaznuje povzro~itelj komunalnih odpadkov, ki ni oseba iz prej{njega ~lena in: 1. ne uporablja storitve javne slu`be tako, kot dolo~ata 9. in 16. ~len, 2. ne prepu{~a preostalih odpadkov v posodah ali v vre~kah tako, kot dolo~ata 17. in 18. ~len, 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z dolo~bami 60., 61., 62. in 63. ~lena, 4. pi{e in lepi plakate na posode za prepu{~anje preostalih odpadkov ali na zabojnike za prepu{~anje lo~enih frakcij (61. ~len), 5. ne vzdr`uje ~isto~e na zbirnem mestu, ne 13 zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem ~asu in ravna v nasprotju z drugimi dolo~bami 64. ~lena, 6. javnega podjetja ne obve{~a o spremembah, ki vplivajo na obra~un storitev javne slu`be (66. ~len), 7. ravna v nasprotju s 67. ~lenom, 8. opusti uporabo storitev javne slu`be in kopi~i komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemlji{~ih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (68. ~len), 9. se`iga odpadke (69. ~len). transport in odlaganje komunalnih odpadkov v Ob~ini Destrnik- Trnovska vas (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik – Trnovska vas). 94. ~len Ta odlok za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik. [tevilka:032-01-14/2002-28R-2/5 Datum:23.09.2002 @upan Ob~ine Destrnik Franc Puk{i~, s.r. 12. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE 90. ~len Za uporabnike storitev javne slu`be, ki so uporabljali storitev javne slu`be na dan uveljavitve tega odloka (v nadaljevanju: obstoje~i uporabniki storitev javne slu`be), se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje storitev javne slu`be do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne slu`be. 91. ~len Za obstoje~e uporabnike storitev javne slu`be se {e osemnajst mesecev po uveljavitvi tega odloka kot merilo za razdelitev stro{kov storitev javne slu`be med posameznimi stanovanji v stavbi ali v ve~ stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepu{~anje komunalnih odpadkov uporabljajo podatki o {tevilu gospodinjstev. ^e lastniki stavbe, njen upravitelj ali pla~niki ra~unov storitev javne slu`be, ki so obstoje~i uporabniki storitev javne slu`be, izvajalcu javne slu`be posredujejo pisne podatke in dokazila o {tevilu prebivalcev s stalnim ali za~asnim prebivali{~em v posameznih stanovanjih, se uporabi kot merilo za razdelitev stro{kov storitev javne slu`be po posameznih stanovanjih {tevilo prebivalcev s stalnim ali za~asnim prebivali{~em v posameznem stanovanju. 92. ~len Izvajalec javne slu`be pripravi letne programe iz 25., 30., 31., 32. in 46. ~lena prvi~ za leto 2003. Ne glede na dolo~be prej{njega odstavka tega ~lena se v programu iz 46. ~lena tega odloka dolo~ijo za~etek, dinamika ter obseg izlo~anja lo~enih frakcij in biolo{ko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra, prvi~ za leto 2004. 93. ~len Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmo~ju Ob~ine Destrnik – Trnovska vas (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik – Trnovska vas, {t. 1/96), Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Ob~ini Destrnik – Trnovska vas (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik – Trnovska vas, {t. 3/96) ter Pravilnik o cenah in povra~ilih za zbiranje, 14 7. ~len Pogoj za dokazovanje pravice do vra~ila vlaganj v telekomunikacijsko omre`je je le sklenjena pogodba upravi~enca. Prejeto pla~ilo ob~ina v celoti vrne upravi~encem v dele`ih sorazmernih vlaganjem oseb, pod pogoji in v rokih, ki jih dolo~a zakon. 8. ~len Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik in za~ne veljati naslednji dan po objavi. [t.: 032-1-14/2002-28R-3/1 Datum: 23.09.2002 2. Na podlagi 6. ~lena Zakona o vra~anju vlaganj v javno telekomunikacijsko omre`je (Uradni list RS, {t. 58/02) in 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik {t. 1/99) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 28. redni seji dne 23.09.2002 sprejel ODLOK o vra~anju vlaganj upravi~encev v javno telekomunikacijsko omre`je na obmo~ju ob~ine Destrnik 1. ~len S tem odlokom se dolo~ajo upravi~enci do vra~ila vlaganj v javno telekomunikacijsko omre`je, na~in sestave seznama upravi~encev za vra~ilo vlaganj, na~in ugotavljanja sorazmernih dele`ev vra~ila ter pogoji in roki vra~anja teh dele`ev. 2. ~len Upravi~enci do vra~ila sorazmernih dele`ev so fizi~ne in pravne osebe, ki so neposredno ali preko krajevnih skupnosti od leta 1974 do konca leta 1994 zdru`evali sredstva in delo za izgradnjo telekomunikacijskega omre`ja. 3. ~len Za sestavo seznama upravi~encev do vra~ila vlaganj v javno telekomunikacijsko omre`je `upan v roku enega meseca od uveljavitve tega odloka imenuje posebno komisijo. 4. ~len Komisija pripravi seznam upravi~encev do vra~ila vlaganj v javno telekomunikacijsko omre`je na osnovi evidenc in podatkov iz arhiva biv{e Krajevne skupnosti Destrnik in evidenc drugih pravnih in fizi~nih oseb. 5. ~len Seznam fizi~nih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski kon~ni upravi~enci, se objavi na krajevno obi~ajen na~in v rokih, ki jih dolo~a Zakon o vra~anju vlaganj v javno telekomunikacijsko omre`je (v nadaljevanju: zakon). 6. ~len Sorazmerni dele` vlaganj, ki pripada upravi~encu, se ugotavlja na podlagi podatkov iz sklenjenih pogodb, ob upo{tevanju dolo~b 4. ~lena zakona. @upan Ob~ine Destrnik: Franc Puk{i~, s.r. 3. Na podlagi 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) in 11. ~lena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, {t. 51/02) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 28. redni seji dne 23.09.2002 sprejel SPREMEMBE PRAVILNIKA o pla~ah ob~inskih funkcionarjev in nagradah ~lanov delovnih teles ob~inskega sveta in ~lanov drugih organov ter o povra~ilu stro{kov 1. ~len V Pravilniku o pla~ah ob~inskih funkcionarjev in nagradah ~lanov delovnih teles ob~inskega sveta in ~lanov drugih organov ter o povra~ilu stro{kov (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99 in 4/00) se besedilo 12.~lena spremeni tako, da se glasi: “^lani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih organih ob vsakih volitvah pravico do enkratnega nadomestila po zakonu, ki ureja lokalne volitve.” 2. ~len Te spremembe pravilnika za~nejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik. [t.: 032-01-14/2002-28R-4/2 Datum: 23.09.2002 @upan Ob~ine Destrnik: Franc Puk{i~, s.r. 4. Na podlagi 24. ~lena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, {t. 62/94 in 17/97) in 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 28. redni seji dne 23.09.2002 sprejel SKLEP o delni povrnitvi stro{kov volilne kampanje za lokalne volitve v Ob~ini Destrnik I. S tem sklepom se dolo~ijo kriteriji za delno povrnitev stro{kov volilne kampanje za Ob~an - 24. oktobra 2002 lokalne volitve v Ob~ini Destrnik. II. Stro{ki volilne kampanje za volitve v ob~inski svet ne smejo prese~i 60 tolarjev na posameznega volilnega upravi~enca v ob~ini. Stro{ki volilne kampanje za volitve `upana ne smejo prese~i 40 tolarjev na posameznega volilnega upravi~enca v ob~ini. ^e pride do ponovnega glasovanja, se stro{ki volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko pove~ajo {e za 20 tolarjev na posameznega volilnega upravi~enca v ob~ini. III. Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za ~lane ob~inskega sveta, ~igar kandidat je dobil mandat v ob~inskem svetu, imajo pravico do povrnitve stro{kov volilne kampanje v vi{ini 60 tolarjev za dobljen glas, pri ~emer skupni znesek povrnjenih stro{kov ne sme prese~i zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poro~ila ob~inskemu svetu in ra~unskemu sodi{~u. IV. Do delne povrnitve stro{kov volilne kampanje so upravi~eni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za `upana, za katere je glasovalo najmanj 10% od skupnega {tevila volilnih upravi~encev, ki so glasovali, in sicer 40 tolarjev na posameznega volilnega upravi~enca v ob~ini. ^e se glasovanje ponovi, sta kandidata, ki kandidirata na ponovnem glasovanju, upravi~ena do povrnitve stro{kov v vi{ini 20 tolarjev za vsak dobljen glas na ponovnem glasovanju. V. Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v ob~inski svet ali za volitve `upana se na njegovo zahtevo stro{ki volilne kampanje povrnejo iz prora~una Ob~ine Destrnik v roku 30 dni po predlo`itvi poro~ila ob~inskemu svetu in ra~unskemu sodi{~u. VI. Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik. [t.: 032-01-14/2002-28R-5/3 Datum: 23.09.2002 @upan Ob~ine Destrnik. Franc Puk{i~, s.r. NE PREZRITE Razpis za dodelitev dr`avnih sredstev V Uradnem listu {t. 78/02 je bil objavljen Razpis za dodelitev dr`avnih sredstev iz Programa odpravljanja izobrazbenega primanjkljaja v letu 2002, ki ga je Vlada RS sprejela 18. 7. 2002. Ukrep je namenjen tistim, ki so zaposleni oziroma niso prijavljeni pri zavodu in so se v {olskem letu 2001/2002 izobra`evali oziroma se nameravajo v {olskem letu 2002/2003 izobra`evati na lastne stro{ke v programih, ki se kon~ajo z maturo ali poklicno maturo, oziroma v programih, ki omogo~ajo pridobitev javno veljavne vi{je ali visoke strokovne ter dodiplomske univerzitetne izobrazbe, ter osebam, ki so opravile ali nameravajo opraviti mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit v skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobra`evanju v letu 2002. Kriteriji za izbiro Prednostni kriteriji za izbiro kandidatov za pridobitev dr`avnih sredstev po tem razpisu so to~kovani in sicer takole: Kriterij 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Potrebna dokazila [t. to~k kandidat je `e dolo~en kot trajno prese`ni delavec odlo~ba delodajalca, da je prese`ni delavec 20 kandidat ima neustrezno izobrazbo za delovno mesto, ki ga zaseda pisna izjava delodajalca 15 kandidat se izobra`uje za potrebe delodajalca pisna izjava delodajalca 10 kandidat je zaposlen za dolo~en ~as potrdilo delodajalca o zaposlitvi za dolo~en ~as 5 kandidat je `e opravil nekaj letnikov spri~evalo o zadnjem kon~anem letniku oziroma potrdilo o opravljenih izpitih 3 starost kandidata starost od 30 do 45 let 5 kandidat se na novo vklju~uje v izobra`evanje potrdilo o vpisu 5 kandidat prihaja iz regije z nadpovpre~nim izobrazbenim primanjkljajem Ptuj spada poleg Maribora, Ljubljane, Kopra v regijo A 1 SKUPAJ MO@NIH TO^K lahko dodeljen proporcionalno ve~ji znesek {olnine, kot je predvideno z razpisom. V primeru, da je na zadnjih mestih ve~ kandidatov z enakim {tevilom to~k, bo upo{tevan vrstni red prijav. Kandidati, ki so se izobra`evali v {olskem letu 2001/02 in nadaljujejo izobra`evanje v {olskem letu 2002/03, bodo dobili sredstva za oba letnika, kandidati, ki so {olanje zaklju~ili v letu 2001/02, sredstva za ta letnik, kandidati, ki se na novo vklju~ujejo v letu 2002/03 pa sredstva za naslednji letnik. ^e bo imelo ve~ kandidatov enako {tevilo to~k, bo prvi na vrsti kandidat, ki je prej oddal vlogo. Prijave na predpisanem obrazcu, ki ga dobite na Uradu za delo in internetnem naslovu http://www.ess.gov.si/html/elementi-okvirjev/F-aktualno.htm, z vso potrebno dokumentacijo naj kandidati po{ljejo priporo~eno po po{ti na naslov Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Glin{ka 12, 1000 Ljubljana. Prijave morajo biti poslane v zaprti ovojnici z ozna~enim imenom in naslovom po{iljatelja ter vidno ozna~bo »SOFINANCIRANJE IZOBRA@EVALNEGA PRIMANJKLJAJA« na prednji strani ovojnice. Rok za oddajo prijav je 31.10.2002. Pripravila: Renata ^u~ek IGRI[^E DOBILO NOVO PODOBO [olsko igri{~e, ki je `e pred nekaj meseci dobilo novo asfaltno preobleko, je [D pred pri~etkom pouka opremilo tudi z novo ograjo, ki so se je najbolj razveselili u~enci, da jim ne bo ve~ treba tekati za `ogo v gozd. O[ Destrnik 64 Kandidati bodo izbrani na podlagi to~kovanja po navedenih kriterijih. Kandidat z najvi{jim {tevilom to~k bo na vrsti prvi, dokler ne bodo porabljena vsa sredstva. Predvidena vi{ina sredstev, ki so na razpolago, je odvisna od programa, v katerem se kandidat izobra`uje, in bo: - za srednjo izobrazbo 90.000,00 SIT - za vi{jo strokovno izobrazbo 70.000,00 SIT - za visoko strokovno in univerzitetno izobrazbo 60.000,00 SIT V primeru, da bo kandidatov manj, kot je predvidenih sredstev, bo Ob~an - 24. oktobra 2002 15 SKUPNI KANDIDAT ZA @UPANA Ureditev glinokopa v Jane`ovcih in rekreacijskega centra, v sodelovanju in skladno z `eljami ob~anov. - Sprememba prostorskega plana, ob upo{tevanju ~loveku prijaznega okolja in pridobivanju pogojev za zadovoljevanje bivanja dru`in v ob~ini. - Nadaljeval bom z `e za~etimi deli, kjer je to racionalno in potrebno. KANDIDATI STRANK SLS, ZLSD IN LDS ZA OB^INSKI SVET OB^INE DESTRNIK 1.volilna enota: 1. Ivan Slukan, strojni tehnik 2. Radojka ^eh, magistra veterine 3. Branko Gori~an, slikopleskar 16 2. volilna enota: 3. volilna enota Marija Stöger, u~iteljica 1. Maksimiljan Kranjec, stavbni klepar Otmar Arnu{, elektrikar 2. Marjan P{ajd, komercialni tehnik 3. Franc Fridl, mesar Demokratska stranka Slovenije OZ Destrnik obstaja `e od leta 1994. ^eprav nismo mnogo{tevilni, smo vedno prisotni pri vseh dogajanjih v na{i ob~ini. Ob~inskemu svetu smo podali ve~ razli~nih pobud za bolj{e `ivljenje ob~anov in delovanje lokalne samouprave. Delovali smo konstruktivno in vedno v skladu z na{im na~elom, da ob~ina ne sme biti enim dobra mati, drugim pa grda ma~eha in da morajo imeti vsi ob~ani in ob~anke enake mo`nosti. Tudi vnaprej se bomo trudili za enaka na~ela. Zato ne bomo sestavljali spiska `elja in obljub, ki jih potem kot ob~inski svetniki DS ne bi mogli uresni~iti. Prihaja ~as za po{tenje, pravi~nost, prijateljstvo in prihodnost. Predsednik OZ DS Destrnik Alojz An`el 4. volilna enota 1. Sre~ko Arnu{, slikopleskar 2. Janko Volgemut, elekrotehnik 3. Albin Kop{e, elektrotehnik Ob~an - 24. oktobra 2002 Naro~nik: SLS, LDS, ZLSD, DS Ervin Stöger sem bil rojen 15.07.1940 v Ptuju. Stanujem v Vintarovcih 45 c. Po ni`ji gimnaziji sem leta 1961 opravil diplomo na tehni~ni tekstilni {oli v Kranju. Zaposlen sem kot komercialist v »JERUZALEM« KLET V.V.S. Ormo`. V KS Destrnik sem delal kot predsednik skup{~ine KS. Vizija mojega dela v dana{nji Ob~ini Destrnik je: - Razvoj turizma, obrti, kmetijstva in ureditev trga. KANDIDATI SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE - za `upana Franc PUK[I^, Vintarovci 43c, roj. 24.11.1955, univ. dipl. in`. el. Minula leta so bila leta velikih sprememb in izzivov, leta, ki prihajajo, so leta prilo`nosti v Ob~ini Destrnik. - 1. volilna enota (Placar, Jane`ovci, Jane`ovski Vrh in Zg. Velovlek): - 3. volilna enota (Jir{ovci, Strmec pri Destrniku, Lo~ki Vrh, Gomila, Drstelja) Janez Irgl, Jane`ovci 6c, roj. 8.10.1951, strojni tehnik Jo`e Flaj{man, Jane`ovski Vrh 14, roj. 16.3.1962, ekonomski tehnik Janez Murko, Placar 64, roj. 9.2.1964, gradbenik - 2. volilna enota (Vintarovci in Destrnik): Sre~ko Vre~ar, Drstelja 48, roj. 2.7.1958, strojni tehnik Ven~eslav Kramberger, Lo~ki Vrh 6, roj. 26.7.1956, poklic: strojni tehnik Irena Bauman, Jir{ovci 48a, roj. 7.11.1964, administratorka - 4. volilna enota (Svetinci, Gomilci, Desenci, Levanjci, Doli~ in Zasadi) Naro~nik: Socialdemokratska stranka Slovenije Spo{tovane volilke in volilci! V teh dneh se izteka moj mandat `upana ob~ine in mandat svetnikov ob~inskega sveta Destrnik. 10. novembra, na Martinovo nedeljo, se bomo ponovno odlo~ali o napredku in razvoju na{e ob~ine. Leta, ki so minila so bila leta izzivov in sprememb na podro~ju lokalne samouprave, saj je bilo to nekaj novega. V koliki meri smo ji bili kos in kako smo bili uspe{ni pri na{em delu, je ob osebni vpletenosti seveda te`ko objektivno oceniti. To oceno boste dali vi spo{tovane volilke, spo{tovani volilci na volitvah. Z gotovostjo lahko re~em, da smo skupaj uresni~ili veliko pomembnih ciljev: vrtec, zdravstveni dom, kanalizacija, ceste, vodovodi, investicije v gasilske domove, turisti~ni dom, nabava gasilskih vozil, re{evanje plazov, javna razsvetljava, delo v dru{tvih, delo v va{kih odborih …. in {e marsikaj bi se na{lo. V tem {tiri letnem mandatu je ob~inski svet za zagotavljanje ustavnih in zakonskih nalog (tako imenovana primerna poraba) razpolagal z nekaj ve~ kot 750 mio SIT. Dejansko je bilo na razpolago za porabo v Ob~ini Destrnik nekaj ve~ kot 1.200 mio SIT, kar je skoraj 60% ve~ sredstev od primerne porabe. Iz navedenega je popolnoma jasno, da so rezultati odvisni od ljudi, ki znajo in zmorejo sodelovati. Zato sem ponosen na va{ prispevek k bogatenju gospodarskega in kulturnega razvoja na{e ob~ine. Spo{tovane volilke, spo{tovani volilci, ostalo je {e veliko neizpolnjenih in nedokon~anih nalog, predvsem na podro~ju gospodarstva in kmetijstva, res pa je, da ima ob~ina na teh dveh podro~jih najmanj{o mo`nost vpliva, saj v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi ne razpolaga z razvojnim tolarjem. Nekatere naloge ostajajo tako za naslednjo obdobje na{ skupni izziv, zato vas vabim, da podprete kandidate za `upana in Ob~inski svet Ob~ine Destrnik: Ob~an - 24. oktobra 2002 Branko [irec, Vintarovci 53, roj. 24.4.1948, profesor Ivan Karo, Vintarovci 18, roj. 1.8.1969, poklic: mesar – trgovinski poslovodja Branko Zelenko, Gomilci 8, roj. 9.3.1958. univ. dipl. in`. strojni{tva Marjan Ta{ner, Doli~ 36, roj. 2.5.1963, poklicni voznik Jo`ef Koro{ec, Desenci 1, roj. 17.3.1957, projektant Spo{tovane ob~anke in spo{tovani ob~ani, vabimo Vas, da skupaj pripravimo program dela za naslednje {tiriletno obdobje na podro~ju gospodarstva, infrastrukture, pospe{evanja kmetijstva in obrti, zagotavljanja izvajanja programov va{kih odborov ter skrbi za razvoj dru{tev, zato vas vabimo na pogovore s kandidati za `upana in ob~inski svet v: - petek, 25.10.2002, ob 18.00 uri Bar Zelenik, Gomilci - soboto, 26.10.2002, ob 18.00 uri Gosti{~e Lacko na Drstelji - nedeljo, 27.10.2002, ob 15.00 uri vikend Kru{i~ v Jir{ovcih - soboto, 02.11.2002, ob 18.00 uri Gosti{~e pri Mici, Jane`ovci - nedeljo, 03.11.2002, ob 15.00 uri Ivan Karo, Vintarovci - ponedeljek, 04.11.2002, ob 18.00 uri Gasilski dom Desenci - torek, 05.11.2002, ob 18.00 uri Ven~eslav Kramberger, Lo~ki Vrh - sredo, 06.11.2002, ob 18.00 uri centralna prireditev v Gasilskem domu Destrnik Verjamemo, da nam bo skupaj uspelo vsem pa se zahvaljujemo za `e izkazano sodelovanje. Vabimo vas, da se udele`ite predstavitev in na Martinovo nedeljo izvolite na{e kandidate. Kandidat za `upana in kandidati za Ob~inski svet Ob~ine Destrnik 17 DOBRO JE VEDETI BODIMO POZORNI NA OZNA^BE NA @IVILIH Slovenci radi dobro jemo. Pa si v tem divjem tempu vzamemo dovolj ~asa za izbiro zdrave in kakovostne hrane? Smo dovolj pozorni na to, kaj postavimo na mizo? Ozna~be na `ivilih potro{nika seznanjajo z vsebino in opozarjajo na njegove lastnosti. S pravilno izbiro izdelka boste lahko zadovoljili potrebe po ohranjanju zdravja. Ponudba `ivilskih izdelkov, ki so na voljo potro{nikom, je danes tako raznovrstna, da odlo~itev, za kateri izdelek se odlo~iti pri nakupu, ni vedno lahka. Poglejmo na kratko, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu, katere so obvezne oznake in nekaj najpomembnej{ih poudarkov. S predpakiranjem `ivil se ohranja njihova hranilna vrednost in kakovost ter zagotavlja tudi njihova varnost. V dana{njem svetu globalnega trgovanja lahko trgovci s predpakiranimi `ivili zagotovijo tudi pestrej{o ponudbo, potro{nikom pa je na voljo ve~ja izbira tako med razli~nimi, kot tudi med podobnimi ali celo enakimi `ivili. Ozna~be na `ivilih potro{niku omogo~ajo izbiro, seznanjajo ga z vsebino `ivila in opozarjajo na njegove lastnosti, posebnosti in kako je treba z njimi ravnati. Oznake Za potro{nika je ime `ivila osnovna informacija, saj pove, kaj oziroma kak{en izdelek kupuje. V ve~ini primerov je ime dolo~eno s pravilniki. Ime `ivila, rok uporabnosti in neto koli~ina morajo biti v istem vidnem polju. Zraven neto koli~ine, ki mora biti ozna~ena v enotah mednarodnega merskega sistema (l, ml, kg, g), je na izdelku tudi oznaka e, ki je zagotovilo proizvajalca, da je navedena neto koli~ina `ivil to~na. Med oznakami mora biti obvezno tudi rok uporabnosti. Hitro pokvarljiva `ivila morajo imeti ozna~en najdalj{i rok uporabnosti, zelo hitro pokvarljiva `ivila pa tudi najkraj{i rok uporabnosti. Vsebina S seznama sestavin `ivil lahko potro{nik razbere, kaj `ivila vsebujejo. Sestavine morajo biti navedene v padajo~em vrstnem redu. Tudi `ivila, ki vsebujejo ve~ kot 1,2 odstotka alkohola, morajo imeti ozna~eno, kolik{en je ta odstotek. Slika, bogata s sadjem, denimo opozarja potro{nika, da `ivilo vsebuje veliko sadja. Ozna~eni pa morajo biti tudi dodatki v `ivilih: konzervansi, utrjevalci, sredstva za zgo{~evanje in drugi dodatki. Navedeni morajo biti z imenom in z veliko ~rko E ter {tevilko, ki pomeni, da je uporaba dodatka dovoljena. Proizvajalec Na vsakem izdelku mora biti obvezno navedeno ime in naslov proizvajalca, pri uvo`enih izdelkih tudi naslov uvoznika. Blagovna znamka ali domi{ljijsko ime se lahko uporablja, vendar le pod pogojem, da je zapisano poleg imena `ivila. Vse informacije na `ivilu morajo biti napisane v sloven{~ini. Oznake morajo biti ~itljive in razumljive. Ravno tako dodatne etikete ne smejo prekrivati obveznih ozna~b na `ivilu. Uporabnost Uporabnost, neuporabnost in druge lastnosti `ivil so velikokrat odvisne od temperature shranjevanja in na~ina hrambe. Na nekaterih `ivilih ni popolne informacije oziroma ni dobro razumljiva, ko je med oznakami zabele`eno, da je treba `ivila hraniti v hladnem prostoru. Potro{nik namre~ te`ko oceni, kaj je to hladen prostor. Tudi oznaka odprtega hranite v hladilniku je za potro{nika slabo razumljiva, saj ni natan~nega podatka, koliko ~asa bo `ivilo {e uporabno, u`itno in neopore~no po tem, ko smo ga `e odprli. Na samem `ivilu ali v njegovi bli`ini mora biti vedno ozna~ena cena. V trgovinah, katerih prodajna povr{ina je ve~ja od 500 kvadratnih metrov, mora biti obvezno ozna~ena tako cena za izdelek, kot cena za enoto izdelka (za kos, liter, kilogram). Oznaka »e« je zagotovilo proizvajalca, da je navedena neto koli~ina `ivila to~na. Oznake na `ivilih in na~in ozna~evanj so predpisani v {tevilnih zakonih, pravilnikih in drugih podzakonskih aktih, odstopanja nadzoruje dr`ava. Cilj ozna~evanja izdelkov je za{~ita potro{nikov, potro{nikova dol`nost pa je, da se z oznakami seznani. Renata ^u~ek TURISTI^NO DRU[TVO DESTRNIK TRUDILI SE BOMO TUDI V PRIHODNJE ... Leto se po~asi izteka in sedaj je ~as, da se ozremo nazaj ter analiziramo svoje leto{njo delo. Tudi v TD Destrnik je bilo leto{nje leto kar precej pestro in naporno. Skozi vse leto smo organizirali ve~ prireditev, na katere so se ljudje z veseljem odzvali. Nekatere prireditve so potekale v manj{em {tevilu, druge pa so imele izjemno veliko obiskovalcev. Ena izmed ve~jih prireditev na{ega dru{tva je bil vsekakor tradicionalni 21.kme~ki praznik, ki je potekal v mesecu avgustu. Udele`ilo se ga je veliko {tevilo ljudi, drugi pa so lahko kaj ve~ o njem prebrali v septembrski {tevilki Ob~ana. Na `alost smo bili v tej {tevilki dele`ni tudi precej{nje graje in sicer v ~lanku gd~. Jelke P{ajd. Gospodi~na P{ajd je bila ena izmed obiskovalk na{ega praznika in ga je kot strokovnjakinja (etnologinja kustodinja) tudi natan~no analizirala. Vse njene trditve in izjave dr`ijo, zato se ji s tem ~lankom `elimo zahvaliti za njen trud. @elela pa bi izkoristiti prilo`nost in nekatera dejstva prikazati z vidika dru{tva. Najprej bi `elela povedati, da na{ cilj nikakor ni bil poneumljanje oziroma napa~na interpretacija preteklosti, torej kme~kih opravil in obi~ajev. ^e smo pri obiskovalcih zbudili tak vtis, se res opravi~ujemo. Na{ cilj je namre~ bil organizirati tak praznik, da bi se ga ljudje z vesel- 18 jem udele`ili, se dru`ili, poklepetali s svojimi sosedi ter se skupaj tudi malo poveselili. V dru{tvu si prizadevamo, da sodelujemo z vsemi, ki jih tak{ne prireditve zanimajo, in jim tako tudi nudimo prilo`nost, da na svoj na~in pripomorejo in obogatijo na{ kme~ki praznik. Vedeti morate namre~, da je celotna sestava na{e kme~ke povorke (kak{na obla~ila bodo nosili, kak{no delo ali obi~aj bodo predstavili ...) prepu{~ena posameznikom, oziroma vodji posamezne skupine. Mogo~e to zveni, kot da “turisti” nismo naredili ni~ narobe in da le`i vsa odgovornost pri nastopajo~ih. Nikakor! Na{a napaka je bila v tem, da zaradi pomanjkanja ~asa, denarja in strokovnih ljudi nismo ve~ ~asa posvetili natan~ni organizaciji celotne kme~ke povorke - torej njeni avtenti~nosti. Za svojo napako se iskreno opravi~ujemo in obljubljamo, da bomo v prihodnje tudi temu posve~ali ve~jo pozornost. Vsem nastopajo~im pa bi se `elela {e enkrat zahvaliti za njihovo sodelovanje in vlo`en trud, ki je omogo~il kme~ko povorko, saj je brez njih ne bi bilo. Upam, da smo s piknikom, ki smo ga organizirali za vse sodelujo~e nekaj tednov kasneje, vsaj deloma popla~ali delo in trud ter tako izrazili na{o hvale`nost. Mo~no upam, da se boste tudi naslednje leto udele`ili na{e kme~ke povorke in da Vam ~lanek, gd~. P{ajd, ni vzel volje in `elje po sodelovanju v naslednji povorki, saj sem trdno prepri~ana, da to ni bil Va{ namen. Ravno nasprotno. Ta ~lanek je pokazal nekatere napake, ki smo jih storili, pa jih lahko do prihodnje povorke skupaj odpravimo, mogo~e tudi s pomo~jo strokovnjakinje, kot je gd~. Jelka P{ajd, ki nam je `e nakazala, kaj moramo izbolj{ati, da bi na izviren na~in prikazali va{ki utrip in `ivljenje na vasi v preteklosti. Leta pa {e nikakor ni konec. Ve~eri postajajo zmeraj dalj{i in prepri~ana sem, da jih nekateri ne `elite pre`iveti ob televizijskih sprejemnikih. ^e je temu tako, bi `elela vse zainteresirane povabiti, da kak{en ve~er pre`ivimo skupaj v prostorih turisti~nega dru{tva. Zbrali smo `e nekaj idej kako in katere aktivnosti bi lahko potekale ob razli~nih ve~erih, `elimo pa si, da bi tudi Vi izrazili svoje `elje in ideje. Napro{am Vas, da nam Va{e predloge pisno ali pa osebno sporo~ite na na{ naslov: TD Destrnik, Destrnik 9 ali pa me pokli~ete na tel.{tevilko: 041 677 459. Kot sem `e omenila, je na{ cilj prijateljsko in sosedsko dru`enje, zabava ter veselje, kar pripomore k temu, da postane na{e `ivljenje prijetnej{e, la`je ter polno lepih spominov. Predsednica TD Destrnik Danica Pernat Ob~an - 24. oktobra 2002 MI[KA IN NJENA HI[KA Tako je bilo: mi{ka je tekla po polju in pri{la do velike, debele bu~e. »Juhu!«,je posko~ila, »v njej si bom uredila hi{ico!« Zgrizla je okna in vrata, sladka jedrca v sredici pa je pojedla za kosilo. Pa pride mimo je` in vpra{a mi{ko, ali bi si hotela deliti hi{ko z njim. Mi{ka ga pogleda in zavrne, reko~: »Je`e{, je`ek! Saj bi, a tvojih se bodic bojim!« In tako je je` od{el stanovanje iskat drugam. Tudi pti~ka in zajec sta `elela stanovati pri mi{ki v bu~i, a pti~je perje bi mi{ko preve~ {~egetalo v nos, zajec pa bi bil prevelik za stanovalca v bu~i. Tako je mi{ka mislila, da bo zimo v bu~i pre`ivela sama. Zapahnila je vrata in grizljala {e zadnjih nekaj bu~nih semen. Po polju je ponosno prikorakal petelin. Zagledal je bu~o in se takoj odlo~il, da bo to njegov dom. Ni~ ni vpra{al, ~igava je. Sko~il je nanjo in glasno zakikirikal. Takrat pa je bu~a po~ila in se razbila! Petelin je odfrfotal ~ez polje, mi{ka pa je vsa prestra{ena zbe`ala in verjetno {e zdaj i{~e hi{ko, v kateri bo pre`ivela zimo. Mogo~e bi bila zadovoljna s tak{no, kot jo bomo izdelali mi? Potrebujemo: tulec od toaletnega papirja, barvni papir, vrvico, divji kostanj, ko{~ek usnja, flomastre, lepilo in {karje. OBRI[EMO (S SVIN^NIKOM) TULEC. NARISANEMU KROGU DORI[EMO “ZOBCE” (TRAVA) IN IZRE@EMO. SMR^EK IN BR^ICE. MI[KO IZDELAMO IZ DIVJEGA KOSTANJA. DVA KROGCA (IZ USNJA) POTISNEMO V ZAREZE IN ZALEPIMO. ENAKO STORIMO Z REPOM – VRVICO. TULEC OD TOALETNEGA PAPIRJA OBLEPIMO Z BARVNIM ALI BELIM PAPIRJEM NA SPODNJEM ROBU IZRE@EMO LUKNJO ZA VRATA. NARI[EMO OKNA, RO@E… ZOBCE NAMA@EMO Z LEPILOM IN ZAPOGNEMO – ZALEPIMO NA TULEC. TO SO TLA V HI[ICI. NA ROB TULCA PRIVE@EMO VRVICO, NA KATERO BOMO DALI MI[KO. Z VRVICO MI[KO ZAZIBLJEMO IN JO SKU[AMO UJETI V LUKNJICO TULCA. TAKOLE, MALA MI[KA – TO JE TVOJA HI[KA! Pripravila: Majda Kun~nik NA KOS ZELENEGA PAPIRJA MI[KI NARI[EMO O^I, VRTEC PRI NAS Vrtec v Destrniku je septembra praznoval svoj drugi rojstni dan. In kot se za slavljenca spodobi, je v tem ~asu tudi malo zrasel. Iz lanskega enega oddelka, smo se “pove~ali” na dva oddelka otrok. Mlaj{o skupino obiskujejo otroci od 1.- 3. leta starosti, starej{o pa otroci od 3.leta do vstopa v {olo. Veseli `iv`av se v~asih zasli{i tudi izven igralnic vrtca, saj nas je kar 43 otrok in 5 »tr{ic«, ki posku{amo dneve pre`iveti ~imbolj zanimivo in prijetno. Kaj najraje po~nemo? Zelo radi likovno ustvarjamo, pojemo, ple{emo, poslu{amo pravljice, najraje pa imamo dneve, ko se igramo in telovadimo v veliki telovadnici. Smo prijatelji in imamo se radi – torej imamo vse, kar je pomembno! Pa vendar – ~e bi se nam lahko {e uresni~ila kak{na `elja, bi si prav gotovo za`eleli otro{ko igri{~e, , na katerem bi rasla trava in cvetje kamor bi postavili igrala, in ki bi ga obkro`ala pisana ograja, za katero bi se lahko varno igrali. Morda se nam ta `elja izpolni za naslednji »rojstni dan« vrtca? Za vsak slu~aj pa bomo pisali tudi dedku Mrazu in Bo`i~ku! A do takrat je {e kar nekaj ~asa. Medtem bomo u`ivali v lepih jesenskih dneh in rasli novim do`ivetjem naproti! Pripravila: Majda Kun~nik JESENSKI KROS V sredo, 2.10., se je 44 u~encev vseh razredov (od 2. do 8.) O[ Destrnik-Trnovska vas odpravilo na Videm pri Ptuju, kjer je potekal jesenski kros. [olo so zelo dobro zastopali in dosegli lepe uspehe. Od dose`kov najbolj izstopajo 1. mesto DOROTEJE PUK[I^ iz 4.t razreda, 2. mesto MATEJA HAUPTMANA iz 4.b razreda in 2. mesto TADEJA IRGLA iz 8.c razreda. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje in jim `elimo {e veliko podobnih uspehov. Mirjam Pleter{ek ,O[ Destrnik Ob~an - 24. oktobra 2002 19 2. dan gasilcev GZ Destrnik PREDALI NOVO GASILSKO VOZILO Gasilska zveza Destrnik in Prostovoljno gasilsko dru{tvo Destrnik sta priredila 2.dan gasilcev Gasilske zveze Destrnik (1. je potekal leta 1999 v PGD Desenci) in predajo novega gasilskega vozila PGD Destrnik. Prireditev se je pri~ela v petek, 27.septembra 2002, v Destrniku, kjer so izvedli operativno takti~no vajo, ki je prikazala re{evanje u~encev iz osnovne {ole v primeru po`ara. Vajo je vodil poveljnik GZ Destrnik Marjan Irgl, komentiral pa jo je predsednik GZ Destrnik Janez Irgl. Potek vaje: ob 17.00 uri je bil v gasilskem domu v Destrniku aktiviran alarm za po`ar, ki so ga daljinsko spro`ili iz Regijskega centra za obve{~anje Ptuj. @e po dobrih petih minutah je na kraj po`ara prispela prva gasilska re{evalna enota PGD Destrnik, sledile so ji enote iz Desenc, Bi{a, Oseka, Ptuja, Podvincev, Grajene, Vitomarcev, Maribora - Mesto, Studencev in Formina. Najve~jo nevarnost je predstavljal majhen intervencijski prostor. U~ence 20 so re{evali po treh poteh. Najprej so izvedli notranji napad, nato so v severnem delu {ole re{evali u~ence iz nadstropja z lovnico, tretja pot je bilo re{evanje u~encev iz tretje eta`e s pomo~jo lestve. Vaje se je udele`ilo 71 gasilcev iz enajstih gasilskih dru{tev. Prireditev se je nadaljevala v nedeljo, 29.septembra 2002. Ob lepem vremenu na Destrniku so se je udele`ili {tevilni gostje in predstavniki drugih gasilskih zvez. Doma~i gasilci in gasilci drugih gasilskih dru{tev so pred pri~etkom prireditve pripravili mimohod gasilcev in gasilske tehnike. Sledil je pozdrav predsednika GZ Destrnik Janeza Irgla. Pozdravne besede pa so izrekli {e predsednik Sveta podravske regije Franc Simeonov, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry in `upan Ob~ine Destrnik Franc Puk{i~. Poseben gost prireditve je bil prav gotovo minister za obrambo Republike Slovenije dr. Anton Grizold, ki je dejal, da je prostovoljno gasilstvo ena od identitet slovenstva, saj prosto- voljni gasilci `e ve~ kot 130 let prena{ajo, {irijo in uveljavljajo na~ela humanosti in solidarnosti. Nadaljeval je: »V Sloveniji je varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami dobro organizirano. Temelj najrazli~nej{ih in najbolj {tevilnih sestav za za{~ito, re{evanje in pomo~ pa ste prav vi, prostovoljni gasilci. Dr`ava ali ~e ho~eteministrstvo za obrambo bo gasilstvu vedno naklonjeno. Velik korak naprej vidimo v dejstvu, da je gasilstvo zaradi normativnih in prakti~nih re{itev postalo del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami. V zadnjem obdobju smo re{ili nekatera vpra{anja, ki so pomembna za gasilstvo, pa doslej niso bila ustrezno urejena. Sredstva po`arne takse morajo biti v celoti namenjena za varstvo pred po`arom. Na novo smo dolo~ili merila za organiziranje gasilske slu`be v gospodarskih dru`bah, ki opravljajo dejavnost s pove~ano nevarnostjo po`ara. Kako aktualno je to vpra{anje, nas opozarjajo po`ari v nekaterih industrijskih obratih.[…] Glede opremljanja enot se stvari le premikajo, dokazujete tudi vi, ~lani PGD Destrnik, saj prav ob tej prilo`nosti v svojo enoto slovesno prejemate novo gasilsko vozilo. Za vas je to prav gotovo velika pridobitev, tudi zaradi va{ih osebnih prizadevanj za vozilo. Z vozilom je pri- dobila tudi lokalna skupnost, v kateri dru{tvo deluje in skrbi za po`arno varnost ter pomo~ pri za{~iti in re{evanju.« Predsednik PGD Destrnik je podal razloge, zakaj je bilo potrebno novo vozilo. Podelil je plakete za pomo~ in prizadevanje pri nakupu novega gasilskega vozila. Sledila je predaja vozila svojemu namenu in blagoslov vozila. Prireditev je povezovala Tatjana Vogrinec, v kulturnem programu pa so sodelovali destrni{ki godbeniki pod vodstvom Helene Bezjak, Destrni{ki oktet pod vodstvom Marije Stöger in ljudske pevke, gasilke iz Oseka. Sabina @ampa Foto: Sabina @ampa in Zmago Šalamun Ob~an - 24. oktobra 2002