—
Nova pot
Narodno osvobodilna borba ne bi bila dejansko zaključena in njene pridobitve ne bi bile dokončno potrjene, če ne bi Ustavodajna skupščina v samem začetku srečno izglasovala to, za kar se je izjasnilo naše ljudstvo pri volitvah — če ne bi izglasovala Federativne ljudske republike Jugoslavije.
lov. Poris Kidril
Cena 2 din. mesečno 8 din
Leto I. - Štev. 21
Vestnih Osvobodilne fronte celjskega okrožja. Izhaja vsak petek
Celje 3. de embra 1945
Živela Zvezna federativna ljudska
republika Jugoslavija!
Deklaracija o proglasitvi Zvezne ljudske republike Jugoslavije
Beograd, dne 29. novembra ob 17,23. uri:
V teku 22 let obstoja Jugoslavije pred vojno njeni narodi niso mogli uresničiti svojih stoletnih teženj — narodne enakopravnosti in socialne pravice. Namesto, da bi ustvarila njihovo bratstvo in enotnost na osnovi enakopravnosti, je neljudska vladavina hegemonistične klike ustvarjala med njimi vedno globlji prepad in medsebojni razdor. Taka politika zatiranja posameznih narodov in njihovega razdvajanja, kakor tudi brutalno politično in socialno nazadnjaštvo, ki so ga izvajale reakcionarne klike z monarhijo na čelu, je oslabila državo od znotraj in nasproti zunanjemu svetu, kar je pripeljalo do katastrofalnih posledic v času vdora fašističnih sil v Jugoslavijo aprila 1941. V času aprilskega vdora Nemčije in drugih fašističnih sil v Jugoslavijo ni imel Peter II. Karadjordjevič niti spo-
sobnosti niti volje, da organizira odpor ljudstva proti okupatorju, temveč je pobegnil v inozemstvo ter narode Jugoslavije prepustil njihovi usodi. S svojim postopanjem v času narodnoosvobodilnega boja je Peter II. Karadjordjevič oslabil odpor ljudstva nasproti okupatorju. Z vsemi sredstvi je pomagal narodnim izdajalcem, ki so od leta 1941. neprestano vodili boj proti Narodno-osvobodilni vojski oziroma proti osvobodilnemu gibanju ljudstva ter sodelovali z okupatorjem. Narodi Jugoslavije so se dvignili v boj proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem, čvrsto odločeni braniti svojo neodvisnost in svobodo ter doprinesti svoj del k splošnim naporom Združenih narodov proti skupnemu sovražniku. V štiriletnem boju so narodi Jugoslavije ustvarili svoje čvrsto bratstvo in enotnost. Oni so s krvjo in življenji svojih najboljših sinov ne samo pre-
magali okupatorje in njihove domače sodelavce, temveč so odstranili vse, kar jih je v preteklosti razdvajalo. Trdno so odločeni, da ustvarijo tak notranji red, ki jim bo omogočil miren razvoj in uresničenje boljše in srečnejše bodočnosti. Narodi Jugoslavije so se tako v dobi med prvo in drugo svetovno vojno kakor tudi v dobi štiriletnega osvobodilnega boja prepričali, da je bila monarhija največja zapreka za ustvaritev nove Jugoslavije, bratske demokratične skupnosti enakopravnih narodov. Prepričali smo se, da je monarhija glavni krivec tudi za vse postopanje neljud-skih režimov, tako pred vojno, kakor tudi za vse, kar so morali narodi prenesti od domačih izdajalcev, ki jih je podpirala monarhija.
Na temelju tega in v soglasju s svobodno izraženo voljo vseh narodov Jugoslavije je Ustavodajna skupšči-
na na skupni seji Zvezne skupščine in Skupščine narodov sklenila in sklepa v imenu ljudstva in na temelju zakonitih odločb obeh domov:
1.	Demokratična zvezna Jugoslavija se proglaša za ljudsko republiko pod imenom: Zvezna ljudska republika Jugoslavija. Zvezna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost1 enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji.
2.	S to odločbo se v imenu vseh narodov Jugoslavije končno ukine monarhija v Jugoslaviji, Petru II. Ka-radjordjeviču z vso dinastijo Kara-djordjevičev pa se odvzamejo vse pravice, ki so pripadale njemu in dinastiji Karadjordjevičev.
V Beogradu, glavnem mestu Zvezne ljudske republike Jugoslavije, dne 29. novembra 1945.
Maršal Tito odlikovan z Redom zaslug za narod L stopnje
Beograd 29. novembra 1945.
Predsedništvo Začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije je sklenilo, da odlikuje za izredne zasluge za narode Jugoslavije v času narodno osvobodilnega boja za požrtvovalnost in nesebičnost pri naporih
pri obnovi države, maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita z Redom zaslug za narod I. stopnje.
Predsedništvo Začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije, Predsednik dr. Ivan Ribar, tajnik Mile Peruničič.
Josip Vidmar izvoljen za predsednika
Doma narodov
Na drugi seji Doma narodov je bilo	nika Kosan Pavlovič in Božidar Masla-
s soglasnim odobravanjem izvoljeno	rič, tajniki pa so Ninko Petrovič, Jožo
predsedništvo. Za predsednika je bil iz-	Milivojevič in Mihajlo Grnič. voljen Josip Vidmar, za podpredsed-
Celje manifestira
ob proglasitvi republike
Takoj po peti uri zvečer so se pričele dne 29. novembra 1945 zbirati v Celju množice ljudi, ki so napolnile ves trg pred magistratom in ulice vse do križišča pred Glavnim trgom ter tja do Narodnega doma. S streli iz možnarjev so Celjani proslavljali prvo zasedanje Ustavodajne skupščine.
Reka ljudi je stalno naraščala. Celo inorje lampijonov in bakel je razsvetljevalo navdušeno množico, ki je vzklikala izvoljenim poslancem, maršalu Titu, zveri delavcev, kmetov in delovne inteligence.
Okoli šeste ure zvečer je stopil na balkon Okrajnega odbora OF komandant divizije tovariš Niko Jovičevič ter prikazal zbrani množici v kratkem govoru pomen II. obletnice zasedanja AVNOJ-a in I. zasedanja Ustavodajne skupščine. Za njim je povzel besedo član Okrožnega odbora OF tov. France Hribar, ki je objavil proglasitev republike. Navdušeno vzklikanje množice je pokazalo, da je ta proglas izpolnil željo vseh,'ki so leta in leta okušali čaršijsko Jugoslavijo. Skandiranju: »Živela Zvezna ljudska republika Jugoslavija!« - »Živela
Slovenija!« »Živel maršal Tito!« ni hotelo biti konca. Oglasile so se tudi tovarniške sirene.
Za tov. Hribarjem je govoril sekretar mestnega OF odbora tov. Draksler, ki je v svojem govoru povdaril pomen sklepov, ki so bili sprejeti na drugem zasedanju AVNOJ-a.
Množica je nato predlagala resolucijo, ki je bila odposlana tov. Titu, nakar je iz več kot šesttisoč grl zadonela himna
»Hej Slovani!« Mnogim si videl v očeh solze veselja in navdušenja. Po slovesnem delu manifestacije so prebivalci Celja zaplesali skupno z borci kolo. Množica se je nato s sproščenim petjem in vzklikanjem Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji v sprevodih razšla.
Ob 20. uri se je vršila slavnostna akademija, ki je zaključila zgodovinski dan 29. novembra.
Zabukovški rudarji proslavljajo
ljudsko republiko Jugoslavijo!
Kmalu po sedemnajsti uri so se oglasile v Zabukovci sirene in izvabile na ulice preko 1500 ljudi, ki so že komaj čakali, da jim prečitajo proglas o proglasitvi Zvezne ljudske republike Jugoslavije. Množica se je razporedila v povorko, kateri na čelu so nosili rudarji emblem peterokrako zvezdo z napisom »Živel Tito!«, ki je bil osvetljen z električno razsvetljavo. Za emblemom je šla rudarska godba, ki je igrala partizanske in slovenske narodne. Na obeh straneh godbe je korakalo po pet mož z baklami. Za godbo se je razvrstila vojska. -Takoj za njo pa so korakale množične organizacije in mladina. Za njimi je korakala zopet dolga vrsta rudarjev z baklami, nato stopedeset rudarjev z jamskimi sve-tiljkami za katerimi se je vila dolga po-vorka ljudi z zastavami in transparenti. Vsi so dali duška svojemu razpoloženju z vzkliki novi zvezi federalnih ljudskih republik in heroju maršalu Titu.
Medtem ko se je oglasila iz grl rudarjev pesem »Delavski pozdrav« je podkrepilo veličastno razpoloženje zvonenje zvonov iz Žalske in vseh okoliških cer-
kva. Povorka je krenila iz Zabukovce proti Grižam in Megojnicam; tam so se povorki pridružili še slavnostno razpoloženi Grižani in Megojničani, ki so skupaj z Zabukovčani krenili pred zabukovški rudnik, kjer je govoril zbrani množici tov. Kojnik Franček o pomenu obletnice II. zasedanja AVNOJ-a in pro-klamacije proglasitve Jugoslavije kot republike. Sledile so recitacije in dekla-macije mladine. Nato je zapel pevski zbor pesem »Glejte bratje nov prapor vihrati« in »Hej Slovani«. Množica je predlagala resolucije, ki so bile odposlane maršalu Titu, Ustavodajni skupščini, Narodni vladi Slovenije in Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte v Ljubljani.
Ob koncu pa so kot v slavnosten zaključek razdelili petstotim pripadnikom Osvobodilne fronte legitimacije. S petjem in vzklikanjem se je nato množica razšla.
Pozno v noč so še odmevali odjeki strelov vseh vrst orožja, okoliške hribe pa so ožarjali številni kresovi.
Živela svobodna republika Slovenija v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji!
Manifestacija v Žalca
Žalec je doživel 29. novembra do sedaj najveličastnejšo manifestacijo. Po-vorka, katere se je udeležilo skoraj vse prebivalstvo trga, je med navdušenim vzklikanjem obšla glavne ulice trga in zatem napolnila do zadnjega kotička dvorano Doma ljudske prosvete. Ko je napovedovalec iz Beograda v zvočniku javil proglas Zvezne ljudske republike Jugoslavije, je navdušenje ljudstva do-
seglo vrhunec. Burno vzklikanje so pre-glušile sirene, zvonovi in rafali.
Po nagovorih zastopnikov oblasti in vojske se je razvil program, ki je zelo uspešno zaključil manifestacijo. Zalčani so s svečanosti poslali brzojavke maršalu Titu, Ustavodajni skupščini, Narodni vladi Slovenije in Izvršnemu odboru.
Žene skrbe za demobilizirance
Naše žene posvečajo v teh tednih največjo skrb borcem, ki se vračajo na svoje domove.
Prejšnjo nedeljo se je poslovila od nas skupina demobilizirancev iz Srbije. Okrožni odbor OF je dal na razpolago 3000 m platna, iz katerega so sešile brezplačno tovarišice iz tovarne Oberbauer v Celju
v nadurah perilo, ki bo krilo najnujnejše potrebe demobiliziranih tovarišev. Med veselim petjem je šlo delo hitro od rok. Kdo ne bi hotel biti prvi, če gre za to, da se vsaj malo oddolžimo našim junakom za njihovo požrtvovalnost v narodno osvobodilni borbi!
Demobiliziranci 14. divizije v Celja
V nedeljo je privozil na celjski kolodvor posebni vlak, s katerim so se vračali domov starejši letniki naše slavne štirinajste divizije. Na kolodvoru se je zbralo precejšnje število ljudi, predvsem mladine. Zvoki železničarske godbe so že od daleč pozdravljali vlak. Večina transporta je nadaljevala pot v Maribor, le dva vagona sta se izpraznila v Celju. Zastopniki Okrajnega od-
bora Celje-mesto so pozdravili borce in jih nato z godbo na čelu spremili v Mladinski dom, kjer je bilo pripravljeno kosilo. Zvečer pa so že bili demobiliziranci vsak na svojem domu, po dolgih letih borbe, napora in trpljenja. Z vso svojo partizansko odločnostjo in borbenostjo se bodo sedaj lotili dela za obnovo naše domovine in lepšo bodočnost naših otrok.
V revirjih pozdravljajo prve demobilizirance
V	okraju Trbovlje so sklenili čim lepše pozdraviti demobilizirane borce Jugoslovanske Armade. S skupno akcijo so uredili v Zidanem mostu postajo s kuhinjo in prostore za ležišče, kjer imajo borci tudi vsak trenutek na razpolago zdravniško pomoč. Žene in mladina vršijo noč in dan dežurno službo.
V	Zidanem mostu so oddali prebivalci vsak po 5 dkg sladkorja. AFŽ je nabrala v Hrastniku 400 kg raznih živil in jih poslala v Zidani most. Sindikati iz Zagorja so poslali" 5000 dinarjev, a
trboveljski sindikat je poslal 50.000 dinarjev, dočim so vsi trboveljski trgovci oddali skupno le 10 kg kavinega nadomestka, 8 kg sladkorja in 3 1 žganja.
Ko je dospel pred par dnevi v Zidani most prvi transport 1000 demobilizirancev, ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Borci so vzklikali novi Jugoslaviji, zvezi delavcev, kmetov in delovni inteligenci, maršalu Titu ter svojim revir-skim gostiteljem AFŽ, mladini in sindikatom.
Tedenske politične vesti
Mednarodni ženski kongres v Parizu.
Dne 26. novembra se je v Parizu pričel mednarodni protifašistični ženski kongres, katerega se udeležujejo zastopnice iz 42 dežel. Kakih 30 zastopstev je že dospelo. Sovjetsko zastopstvo vodi Nina Popova. Kongres je otvorila ga. Cottan, predsednica ženske zveze Francije. Prva seja je bila posvečena zbližanju udeleženk kongresa in organizaciji urada. Kongres je soglasno izvolil izvršni odbor, v katerem so predstavnice zastopstva Francije, ZSSR, Kitajske, republikanske Španije, Jugoslavije in Češkoslovaške.
Žena v borbi proti fašizmu. V zvezi z mednarodnim ženskim kongresom v Parizu je bila v ponedeljek svečano odprta razstava, posvečena naporom žena v borbi proti fašizmu in njihovim demokratičnim in miroljubnim težnjam.
Anglija priznala novo madžarsko vlado. V angleški spodnji zbornici so objavili, da je Velika Britanija priznala novo madžarsko vlado.
Odstop avstrijske vlade. Avstrijska vlada je izročila ostavko v roke dr. Karlu Rennerju in njegovemu političnemu svetu. Politični svet je vlado naprosil, naj službuje še do 18. decembra, ko se bo sestala skupščina. Ljudsko stranko
je naprosil, da sestavi v vmesnem času novo vlado.
18. kongres angleške komunistične stranke. V Londonu se je pričel 18. kongres angleške komunistične stranke — prvi po zaključku vojne. Razen 600 zastopnikov angleške komunistične stranke, se udeležijo kongresa zastopniki inozemskih komunističnih strank in novinarji.
Maršal Vorošilov ustavil dobavljanje madžarske industrije Rdeči armadi. Na
prošnjo madžarske vlade je predsednik zavezniške kontrolne komisije maršal Vorošilov ukazal ustaviti, razen nekaterih izjem, dobavljanje madžarske industrije Rdeči armadi. Na ta način je velik del zmogljivosti madžarske industrije zopet na razpolago za proizvodnjo na račun reparacij in potreb prebivalstva.
Sovjetska vlada imenovala veleposlanika v Grčiji. Sovjetska vlada je sklenila imenovati veleposlanika v Grčiji. Te dni je ljudski komisariat za zunanje zadeve ZSSR zahteval, da se odobri imenovanje Rodionova v svojstvu sovjetskega veleposlanika v Grčiji..
Odposlanstvo češkoslovaških kulturnih delavcev v ZSSR. V Moskvo je prispelo odposlanstvo češkoslovaških kul-
Izid volitev je očiten ter neovrien dokaz, da so narodi Jugoslavije In Ljudska fronta eno in isto in, da Je moč Ljudske fronte moč ljudstva! sretenžujovič
turnih delavcev, članov »Zveze prijateljev ZSSR«, ki jih je povabilo Vse-zvezno društvo za kulturne stike s tujimi deželami.
Prvi mednarodni kongres političnih jetnikov. »Zveza osvobojenih interni-rancev in žrtev nacizma v Pragi« je stopila v stik z intereniranci in žrtvami fašizma iz drugih evropskih dežel in predlagala, da se osnuje mednarodna zveza političnih jetnikov. Za častnega predsednika so izvolili češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve Jana Masa-ryka. Mednarodna komisija češkoslovaške zveze poziva vse bivše politične jetnike in ostale žrtve fašizma iz vse Evrope, da stopijo v stik s to komisijo. Prvi mednarodni kongres bo 15. marca prihodnjega leta v Pragi.
Izid volitev v Avstriji. Na volitvah v zvezno skupščino v Avstriji je ljudska stranka dobila 1,5569.474 glasov (84 mandatov), socialistična stranka je dobila 1,448.491 glasov (76 mandatov) in komunistična stranka 174.387 glasov (3 mandate). Naknadno je prišlo še poročilo o dveh mandatih, in sicer je enega dobila ljudska stranka in enega komunistična stranka.
Pripravljalna komisija Združenih narodov v Londonu. V Londonu zaseda izvršni odbor pripravljalne komisije organizacije Združenih narodov. Za predsednika komisije je bil izvoljen pred-
Devet križev ima, pa je bil med prvimi na volišču, da odda svoj glas za Ljudsko fronto
stavnik Kolumbije dr. Eduardo Zuleta, za prvega podpredsednika ljudski komisar zunanjih zadev ukrajinske SSR Manuilski, za drugega podpredsednika pa belgijski zastopnik Spaak.
Okupatorjevi sodelavci, kulturbundov-ci in narodni izdajalci pred sodiščem
Sodišče slovenske narodne časti in vojaško sodišče sta mnogo okupatorjevih sodelavcev, kulturbundovcev in narodnih izdajalcev obsodila že v prvih mesecih po osvoboditvi. Sodišče slovenske narodne časti je bilo nato ukinjeno in so bile vse nerešene zadeve odstopljene okrožnim sodiščem v nadaljnji postopek. Ko je vstopil v veljavo zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, je vojaško sodišče vse kazenske zadeve zoper nevojaške osebe, o katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila izrečena sodba na prvi stopnji, odstopilo v nadaljnji postopek okrožnim kot pristojnim sodiščem.
Javni tožilec je v takih od sodišča slovenske narodne časti in od vojaških sodišč okrožnemu sodišču v Celju pripadlih kazenskih zadevah sredi tega meseca začel vlagati obtožnice zoper na-daljne okupatorjeve pomagače, sodelavce, kulturbundovce in narodne izdajalce. Tako je okrožno sodišče v Celju obsodilo:
Fuks Frančiško, ženo dimnikarskega mojstra iz' Celja, na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo enega leta, na izgubo državljanskih in političnih pravic za dobo treh let in zaplembo vsega imetja v korist države, ker je kot lastnica Prve jugoslovanske kovinske industrije v Celju v času okupacije politično in gospodarsko podpirala okupatorja.
Ing. Klopčiča Ivana, obratovodjo pri tvrdki Vošnjak v Šoštanju, na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo dveh let, na izgubo političnih in ostalih državljanskih pravic za dobo petih let in na zaplembo vsega imetja v korist države, ker je bil že za časa Jugoslavije član nemškega veleizdajniškega društva Kulturbund. Bil je tehnični inštruktor vermanšafta in je kot inteligent in vodilni uradnik zatiral slovensko delavstvo ter podpiral okupatorja.
Legvart Elzo, delavko iz Vojnika št. 52, na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo osem mesecev, na izgubo političnih in ostalih državljanskih pravic za dobo dveh let in na zaplembo vsega imetja v korist države, ker je bila aktivna članica Kulturbunda.
Zaradi članstva in aktivnega sodelovanja pri nemškem veleizdajniškem društvu Kulturbund so bili pri okrož-
nem sodišču v Celju med drugim obsojeni še:
Londero Amalija, blagajničarka v Celju, Aškerčeva ulica 6, na odvzem svobode za dobo petih mesecev, na izgubo političnih in ostalih državljanskih pravic za dobo dveh let in na zaplembo vsega premoženja v korist države;
Regner Genovefa, uradnica iz Celjra Kovinarska 12, na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo enega leta, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo dveh let in na zaplembo vsega imetja v korist države.
Sovič Marija, gospodinja v Celju, Kovinarska ulica 12, na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo dveh let in šest mesecev, na izgubo političnih in ostalih državljanskih pravic za dobo 3 let in na zaplembo vsega imetja;
Jeranko Frančiška, uradnica iz Konjic št. 28, na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo šestih mesecev, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo enega leta in na zaplembo vsega imetja;
Cesar Berta, uradnica iz Brežic št. 75, na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo desetih mesecev, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo dveh let in na zaplembo vsega imetja;
Galof Terezija, uradnica iz Šoštanja št. 5, na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo osmih mesecev, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo dveh let in na zaplembo vsega imetja;
Kokolj Marija, gospodinja v Petrov-čah 78, na odvzem prostosti za dobo treh mesecev, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo enega leta; javni tožilec je prijavil pritožbo zaradi prenizke kazni;
Hazenbihel Franc, sedlar na Prevratu 5 pri Konjicah, na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo dveh let, na izgubo političnih in ostalih državljanskih pravic za dobo deset let in na zaplembo vsega imetja; javni tožilec je prijavil pritožbo zaradi prenizke kazni;
Vester Kornelija, posestnica v Pri-stovi št. 2, na odvzem prostosti za dobo osmih mesecev, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo dveh Let in na zaplembo vsega imetja;
Orthaber Vincenc, pisarniški uradnik in upokojenec iz Celja, Gajeva ul. 31, na odvzem prostosti za dobo enega leta, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo dveh let in na zaplembo vsega imetja;
Novak Henrika, gospodinja iz Celja, Dečkova 7, na odvzem prostosti za dobo štirih mesecev, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo dveh let in na zaplembo vsega imetja;
Kališnik Marjeta, gospodinja iz Celja, Vrtna ul. 4, na odvzem prostosti za dobo treh mesecev, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo enega leta. Javni tožilec je vložil pritožbo zaradi izreka o kazni;
Koritnik Andrej, krojaški mojster v Celju, Aškerčeva ul. 6, na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo enega in pol leta, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo treh let in na zaplembo vsega imetja;
Poland Frančiška, gospodinja iz Ce-
slavije. Bil je obsojen na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo petih let, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo petih let in na zaplembo celotne imovine;
Špeglič Marija, trgovska pomočnica iz Celja, Komenskega ulica 20, ki je bila zagrizena pristašinja nacifašizma, Kulturbundovka in blokhelferin. Obsojena je bila na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo enega leta in šest mesecev in na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo treh let.
Perger Franc, tovarniški delavec, Celje, Dečkova cesta 33, je bil obsojen na odvzem svobode za dobo treh let, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo petih let, ker je v juliju 1941. ovadil nemškim izseljevalnim oblastem Presinger j a Adolfa, Zemljo Andreja in Terezijo, češ, da so zagrizeni srbofili, kar je imelo za posledico, da so bili vsi trije izgnani iz rodnega doma. Bil je zagrizen hitlerjanec, »prihod
V soboto, dne 8. decembra 1945 bo v Domu ljudske prosvete v Žalcu ob 10. uri dopoldne po želji ljudstva javna razprava proti zloglasnemu ortsgrupenfirerju za trg Žalec in okolico - proti SA-jevcu Fricu Steinbock».
Prinesite dokazni material s seboj !
lja, Glavni trg 13, na odvzem prostosti za dobo štirih mesecev, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo enega leta in na zaplembo vsega ime. tja. Javni tožilec je prijavil pritožbo zaradi prenizke kazni;
Novak Emil, pečar v Celju, Dečkova cesta 7, na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo enega leta, na izgubo državljanskih pravic za dobo treh let;
Šuler Ivan, trgovec iz Slovenjgradca, Glavni trg 37, ker ie bil že od leta 1934 Kulturbundovec in zagrizen pripadnik hitlerizma in ker je bil za časa okupacije član vermanšafta in politično sodeloval pri organih sovražnikove oblasti ter jim pomagal pri izvajanju prisilnih ukrepov zoper prebivalstvo Jugo-
okupatorja je navdušeno pozdravil in blatil prejšnjo Jugoslavijo.
Zupan Ivan, bivši žandarmerijski narednik iz Svrževa pri Krškem, je bil obsojen na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo enega leta, ker je prostovoljno vstopil v okupatorjevo žan-darmerijsko edinico v oktobru 1941. in služil v njej kot aktivni pripadnik, dokler ga niso ameriške čete zajele pri izvrševanju službe v Strasburgu. Za časa službovanja na Sp. Štajerskem se je marljivo udeleževal hajk nad partizane.
Nekatere izmed sodb, ki so bile izrečene v zadnjih dneh, še niso pravo-močne, ker si je javni tožilec pridržal rok za vložitev pritožbe.
Špekulante pred sodišče !
Okrajno sodišče v Celju je na javni ustni razpravi dne 23. 10. 1945 razsodilo: Kline Jože, zakonski sin pokojnega Florjana, rojen 6. 2. 1886 na Vinah, stanujoč na Vinah št. 4 pri Novi cerkvi je kriv
prestopka po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže s tem, da je izkoristil izredne razmere nastale radi vojnega stanja in posledic fašistične okupacije, da bi z
nedovoljenim klanjem prašiča dosegel nesorazmerno imovinsko korist na škodo narodnih koristi ter se radi tega obsodi po čl. 4 zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže na 3000.— (tritisoč) din denarne kazni, plačljivo v dveh mesecih po pra-vomočnosti sodbe, v slučaju neizterljivosti na 2 (dva) meseca prisilnega dela ter na zaplembo odvzetega prašiča in plačilo stroškov kazenskega postopanja.
Le v republiki vrši delovno ljudstvo nadzor
nad zakonitostjo.
Da se zakoni izvajajo hitro, točno in pravilno, je bil z odlokom AVNOJ-a z dne 3 .februarja 19455 postavljen Javni tožilec DFJ kot vrhovni čuvar zakonitosti v državi. Kot tak vrši nadzor preko javnih tožilcev federalnih edinic ter njim podrejenih okrožnih in okrajnih javnih tožilcev, da vsi organi naše narodne oblasti, kakor tudi posamezne uradne osebnosti in državljani sami izpolnjujejo naše ljudske zakone in odloke z zakonito veljavo. Je torej javni tožilec čuvar ljudskih zakonov, to je tistih zakonov, ki jih je ljudstvo izdalo preko svojih predstavnikov in ki so izraz prave ljudske volje ,ter jim je namen ščititi pridobitve narodno osvobodilne borbe in interese širokih ljudskih množic, ne pa interesov poedinih priviligiranih slojev in maloštevilnih klik, katerih cilje so zasledovali zakoni korumpirane predaprilske Jugoslavije.
tožilca, ki predstavljajo zvezo med njim in ljudstvom in v katerih je oživotvor-jeno aktivno sodelovanje širokih ljudskih množic pri čuvanju zakonitosti.
Ljudski tožilci so izvoljeni po terenu, to je po poedinih krajevnih odborih, vaseh, mestnih četrtih in v večjih naseljih tudi po poedinih ulicah, izvoljeni pa so tudi po ustavnih uradih in industrijskih podjetjih. Naloga teh je, da opazujejo vse pojave krajevnega okoliša, za katerega so izvoljeni, dočim se morajo ljudski tožilci po ustanovah, uradih in industrijskih podjetjih zanimati še posebej za vprašanja in probleme, ki so lastni ustanovam itd.., v katerih so izvoljeni.
Ljudski tožilec naj v svojem delokrogu vsako opaženo nepravilnost in nezakonitost objektivno ugotovi in jo nemudoma poroča javnemu tožilcu. Pri tem pa naj ne bo samo nekak kontrolni organ, ki bi zasledoval le kazniva in nezakonita dejanja ter jih prjiavljal, temveč naj bo na svojem teritoriju in v svojem območju pomoč organom narodne oblasti pri njihovem delu za akti-vizacijo ljudskih množic, svojim volil-cem pa tolmač naše ljudske zakonodaje in poročevalec važnejših sodnih odločb. Le takrat, če bodo ljudski tožilci navedene naloge v resnici in uspešno izvrševali, bo prodrl javni tožilec v življenje in mišljenje širokih ljudskih mas, v probleme našega gospodarstva, uprave, prometa, zadrug, sindikatov, držav-
nih in družbenih ustanov in organizacij, in to ne samo v cilju kontrole, če so delo in ukrepi teh ustanov, organizacij in posameznikov v skladu z zakoni, z interesi in težnjami ljudstva in s pridobitvami narodno osvobodilne borbe, temveč tudi v cilju, da se izvršijo poprave, potrebne spremembe in da se zbirajo nove pobude za izboljšanje in napredek na vseh teh poljih.
Ljudski tožilec torej ni in ne sme biti nikak oblastni organ, temveč le aktivist ljudskih množic, preko katerega sodeluje delovno ljudstvo pri uravnavanju našega pravnega življenja. Kadar smatra pri izvrševanju svoje častne funkcije, da je potrebna v konkretnem primeru intervencija oblastev, se mora vselej obrniti do pristojnega javnega tožilca, ki bo podvzel potrebne mere.
V sodelovanju delovnega ljudstva potom izvoljenih ljudskih tožilcev v borbi proti vsem nezakonitostim in nepravilnostim, v borbi proti birokratizmu, samovolji poedincev in oblastnih organov, površnosti, sabotaži, črni borzi, šovinizmu, reakciji in v borbi proti vsem pojavom, ki nasprotujejo pridobitvam narodno sovobodilne borbe, pa je uresničena idealna zamisel AVNOJ-a, ki je z odlokom o postavitvi Javnega tožilca DFJ zasledoval cilj popolne zakonitosti in pravne sigurnosti slehernega člana zveze federalnih ljudskih republik Jugoslavije.
Delo in naloge Nadzornih komisij.
To svojo nalogo pa morejo javni tožilci docela izvrševati le, če jim bo pri tem pomagalo vse ljudstvo. Brez te pomoči, brez tesne povezanosti in sodelovanja javnega tožilca s širokimi ljudskimi množicami, bi se javni tožilci po-birokratili in njihovo delo ne bi doseglo zaželenega uspeha. Javni tožilec ni nikak organ nad drugimi državnimi oblastmi, temveč je organ ljudske oblasti, v katere imenu in interesu intervenira in podvzema potrebne ukrepe proti vsem nezakonitostim in nepravilnostim, ki bi se v vsakdanjem življenju pojavljale. Da bi javni tožilci dobili pri izvrševanju svoje dolžnosti neobhodno potrebno pomoč pri izvrševanju svojih nalog na eni strani in da bi z druge strani ljudske množice aktivno sodelovale pri nadzoru nad točnim izpolnjevanjem zakonov, so bili izvoljeni ljudski tožilci. Ti so torej sodelavci javnega
Zakoni, ki jih je izdalo Predsedstvo ; Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, so postavili življenje svobodnih državljanov na nove osnove, določili njihove pravice in dolžnosti. Slovenski narodno osvobodilni svet je kot predstavnik naroda uredil zakoniti položaj svobodnega državljana.
Po osvoboditvi se je Osvobodilna fronta združila z ostalimi osvobodilnimi frontami narodov Jugoslavije v mogočno Ljudsko fronto z našim herojem maršalom Titom na čelu. Osvobodilna fronta je kot sestavni del Ljudske fronte dobila trdno organizacijsko obliko z razširjenimi temeljnimi točkami in jasno začrtanimi nalogami. Uveljavljenje teh temeljnih točk ter izvrševanje teh nalog je dolžnost vsakega člana Osvobodilne fronte, bodisi v zasebnem ali javnem, oziroma uradnem in poslovnem življenju. V še večji meri pa velja to za vse ustanove Osvobodilne fronte in vse njene odbore.
Razumljivo je, da so se in se še pojavljajo v delu posameznih članov Osvobodilne fronte ter v zvezi s tem tudi nekaterih odborov Osvobodilne fronte pomanjkljivosti in večje ali manjše nepravilnosti. Gre bodisi za primere zavestnih napak, ki jih zagreše samo formalni člani Osvobodilne fronte, ki so se vanjo na kateri koli način vtihotapili, ali pa za pogreške, ki jih delajo tudi aktivisti. Dogaja se, da aktivisti na terenu v nasprotju z ljudsko demokracijo svoj položaj monopolizirajo, že v kali ubijajo tudi konstruktivno kritiko, odbijajo dobronamerne in delavoljne ljudi ter tako izgubljajo stik z osnovnimi množicami, ki so edini vir iz katerega črpa Osvobodilna fronta svojo moč in rast.
Nepravilnosti, ki se pojavljajo na terenu in imajo svoj izvor v birokratizmu, oblastnosti itd., skratka lastnosti, ki so v nasprotju s smerjo Osvobodilne fronte, moramo odpravljati predvsem s pravilno politično in moralno vzgojo članov Osvobodilne fronte. Načela Osvobodilne fronte niso in ne smejo postati fraze za množična zborovanja, temveč jih mora vsak član Osvobodilne fronte dojeti in se po njih ravnati. Naloga aktivistov pa je, da so poborniki frontnih načel, njih najboljši poznavalci in izvrševalci.
Pa tudi tedaj, ko bi bile razmere v tem pogledu do kraja urejene in zadovoljive, je razgibanost v d<=lu posameznih organizacij, oblasti in uprave tolikšna, da je možna izdaja ukrepov, ki sicer ne kršijo zakona, zaradi česar tudi javni tožilec kot čuvar zakonitosti nima povoda posredovati, ki so pa vendar za posameznika krivične, v kolikor je bilo postopanje pred objavo takšnih ukrepov ali po njej v nasprotju z načeli Osvobodilne fronte. Taki primeri so se že pojavili med osvobodilno borbo, pojavljajo se pa tudi sedaj po osvoboditvi. Zakon ne posega povsem vsestransko v osebni in moralni položaj posameznika v družbi, da bi urejal njegov ugled in veljavo ter ga ščitil na vse plati. To so slejkoprej zadeve politične organizacije, česar se je zavedal Izvršni odbor Osvobodilne fronte, ki je že med osvobodilnim bojem dobival v pretres take primere.
Pripadnik Osvobodilne fronte mora imeti po načelih osvobodilnega gibanja in iz njega izvirajočih demokratičnih pravic, ne le zgolj občutek, temveč popolno zavest in prepričanje, da mu Osvobodilna fronta varuje tudi vse moralne pravice ter mu nudi vso moč in oporo, kadar je v teh pravicah prizadet ali prikrajšan.
Naloge Nadzorne komisije so mnogo-stranske: kot čuvar smeri Osvobodilne fronte mora aktivno posegati v v)sa javna področja, kjer so načela Osvobodilne fronte kršena ali nepravilno izvajana, oblikovati lik aktivista in skrbeti za ohranitev vseh moralnih vrednot, pridobljenih z velikimi žrtvami Osvobodilne fronte. Naloga Nadzorne komisije je zlasti v tem, da pomaga Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte kot političnemu predstavniku slovenskega osvobodilnega gibanja pri pravilnem usmerjanju dela pripadnikov Osvobodilne fronte, bodisi, da ga ti izvršujejo kot politični delavci, bodisi kot organi slovenske narodne oblasti in javne uprave ali kot člani naših gospodarskih, socialnih, znanstvenih, kulturnih in vseh drugih ustanov nadalje da sprejema pritožbe in predloge prizadetih glede teh oseb ter da preko ustreznih organizacij in forumov Osvobodilne fronte posreduje rešitev takih pritožb; končno,
S PROGLASITVIJO FEDERATIVNIH LJUDSKIH REPUBLIK BODO DOBILI JUGOSLOVANSKI NARODI TAKŠNO DRŽAVNO UREDITEV, KI JAMČI ZA NJIHOVO ENAKOPRAVNOST, NJIHOVO BRATSTVO IN ENOTNOST, NJIHOVE DEMOKRATIČNE PRAVICE IN SOCIALNE REFORME.	Andrija Hebrang
sekom za gradnje (izdelava regulacijskih načrtov), Muzejskim društvom Celje ter ostalimi kulturno-gospodar-skimi faktorji mesta.
Pri tem povdarjamo, da težišče našega današnjega dela ni v olepšavi, marveč prav tako v obnovi mesta., — ker bo ono kot obnovljeno v okviru današnjih sredstev prav tako v stanju privabiti tujca, a predvsem domačina iz drugih krajev ter federalnih edinic naše domovine. Važna je danes celota kot taka, ki naj daje vtis urejenosti, ličnosti in harmoničnosti z okoljem. V kolikor pa bodo naša društvena sredstva to dopuščala, bomo pristopili k olepšavi, pri čemer bo naša glavna pozornost posvečena mestnemu parku, ki je že v predvojni državi veljal za enega najlepših v Sloveniji.
V teh kratkih potezah naj bi bilo podano današnje delo Tujskoprometnega društva Celje. Upamo, da bo Celje imelo v novi tujskoprometni sezoni, ko se bo tembolj intenziviral tujski promet, prve lepe uspehe.
Ukinitev potniških vlakov
da skrbi za pravilen političen razvoj in za zgledno življenje pripadnikov Osvobodilne fronte. Čeprav Nadzorna komisija nima sama nikake eksekutivne moči, je po svoji matični organizaciji Osvobodilne fronte oz. Izvršnemu odboru v stanju in je dolžna odpravljati vse napake, ki se pojavljajo v delu frontnih organizacij.
Seveda bi se pa moglo vse delo nadzorne komisije izmaličiti v forum, ki bi imel opravka zgolj s tisočerimi malimi spori in nadlogami med posamezniki. S pravilnim razumevanjem svojih nalog, pa morejo odbori Osvobodilne fronte samostojno reševati večino spornih zadev v svojem področju. Obenem morajo s trdno politično vzgojo te preprečevati. Z doslednostjo in vztrajnostjo pri vzgoji najširših ljudskih množic bodo odbori Osvobodilne fronte vsestransko dvigali politično in moralno zavest svojih pripadnikov ter jih usmerjali po načelih našega gibanja.
Za organizacijo svojega dela je Nadzorna komisija postavila pri vsakem okrožnem odboru Osvobodilne fronte organ Nadzorne komisije. Tudi pri Okrožnem odboru OF v Celju se je osnoval organ Nadzorne komisije za celjsko okrožje. Njegova naloga je, da v tesnem sodelovanju s poročevalci po
Kongres Zveze kmečkih delavcev Jugoslavije v Novem Sadu. Dne 25. novembra se je pričel v Novem Sadu I. kongres kmečkih delavcev Jugoslavije. Na kongres so prispeli predstavniki vseh kmečkih delavcev, ki so organizirani v sindikate, da bi razpravljali o vseh vprašanjih, ki spadajo v njihovo področje in določili smernice za svoj è bodoče delo pri obnovi našega kmetijstva in da bi zbrali in organizirali vse kmečke delavce, ki še niso zbrani pod okriljem enotne organizacije. Kongresa se udeležuje 450 delegatov iz vseh federalnih enot, ki zastopajo okoli 105.000 organiziranih kmečkih delavcev.
Podpis trgovinskega sporazuma med češkoslovanško in Jugoslavijo. V sredo opoldne je bil v kabinetu zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo v Be* ogradu podpisan trgovinski sporazum, sklenjen med demokratično federativno Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko. Pogajanja za ta sporazum so se vodila v Pragi, kjer je bil sporazum parafiran 25. oktobra. Pred svečanim podpisom pogodbe je bila v kabinetu ministrstva konferenca, ki so se je udeležili tudi minister za zunanjo trgovino češkoslovaške republike dr. Herbert Ripka, predsednik zveznega Gospodarskega sveta in minister za industrijo Andrija Hebrang in zvezni minister za trgovino in preskrbo inž. Nikola Petrovič, navzoči pa so bili češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Jožef Korbel, tajnik pred-sedništva vlade Mitar Makič in pomočnik zunanjega ministra dr. Vladimir Velebit.
Trgovinska pogajanja s Poljsko. Jugoslovanski minister za trgovino in preskrbo ing. Nikola Petrovič je po večdnevnem bivanju v Varšavi odpotoval v Beograd. Minister Petrovič je imel trgovinska pogajanja s poljskim ministrom za trgovino in ministrom za zunanje zadeve. Pogajanja so bila zaključena s podpisom predhodnega zapisnika. Člani jugoslovanskega zastopstva ostanejo še nadalje v Varšavi zaradi nadaljevanja pogajanj.
okrajih vrši vse delo, ki je označeno in opisano zgoraj. .
Člani Osvobodilne fronte! Javljajte zato vse slučaje in zadeve, ki spadajo v delokrog Nadzorne komisije pismeno ali pa ustmeno okrajnim poročevalcem celjsko okrožje! Na ta način bomo odpravljali razne napake, kritizirali nepravilno delo in napačne odnose, svetovali in si medsebojno pomagali.
Organ Nadzorne komisije za celjsko okrožje:
Jakše Ljuban, član OO OF Celje, Roš Franc, okrožni šolski nadzornik, Cimerman Vida, načelnica personalnega odseka pri OO OF Celje,
Hribar Rudi, načelnik notranjega odseka pri OO OF Celje. Poročevalci po okrajih: Celje: Martelanc Ivan, direktor Denarnega zavoda za Slovenijo v Celju;
Celje-okolica: Jančič Cenko, tajnik Okrajnega NO v Celju;
Šmarje: Kidrič Martin, Okrajni odbor OF v Šmarju;
Šoštanj: Brunšek Jože, Okrajni odbor OF Šoštanj;
Trbovlje: Gabrijel Miloš, Okrajni odbor OF Trbovlje;
Gornjigrad: Remic Pavla, Okrajni odbor OF Gornjigrad; Konjice: Titelj, učitelj v Konjicah.
Pred pogajanji za jugoslovanski-an-gleški trgovinski sporazum. V kratkem se bodo v Londonu pričela pogajanja za angleško-jugoslovanski trdgovinski sporazum. Na predlog britanskega veleposlanika v Beogradu je jugoslovanska vlada sklenila določiti posebno zastop-tvo, ki bo odšlo v London na pogajanja.
Manifestacija poljsko-jugoslovanskega bratstva in vzajemnosti. Dne 28. novembra je bila v Varšavi svečana akademija v proslavo državnega praznika Jugoslavije. Akademijo je priredil vse-slovanski odbor v Varšavi.
Manifestacija francosko-jugoslovan-skega prijateljstva. Društvo »Francija-Jugoslavija« je priredilo na Sorbonni (pariška univerza) veliko manifestacijo f rancosko-j ugoslovanskega pri j atei j stva. Te prireditve so se udeležili jugoslovanski veleposlanik v Parizu, finančni minister NVS, tov. Bebler in številni prijatelji Jugoslavije.
90 odstotkov delavcev ameriške avtomobilske industrije stavka. Newyorški radiö poroča, da je 90% delavcev avtomobilske industrije zapustilo delo.
Tujsko prometno društvo*v Celju
Tujskoprometno in olepševalno društvo Celje je s svojim ustanovnim obč. zborom dne 2. oktobra 1.1. obnovilo delovanje društva, ki je v predaprilski Jugoslaviji delovalo 20 let. Današnje tujskoprometno in olepševalno društvo je postavljeno pred nalogo obnove, po razdejanjih štiriletne vojne.
Odbor, ki je položil osnove novemu društvu, je sedaj pristopil k izvedbi delovnega programa. Navezal je stike s starima tujskoprometnima Zvezama v Ljubljani in Mariboru, predvsem pa z Odsekom za turizem pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo, preko lokalnih oblasti.
Kar se tiče obnove tujskoprometnih naprav, bodo v najkrajšem času zopet instalirane glavne mestne električne ure, tabla za Avtopromet MLP v Celju ter vremenske merilne naprave na ko-
lodvorskem poslopju, medtem ko je drugi propagandni relief na peronu kolodvora že obnovljen.
Društvo dela z vso intenzivnostjo na obnovi podružnice »Putnik« v Celju.
Vrtnarija Okrajnega odbora se bo ob podpori Mestnega narodno-osvobo-dilnega odbora in odbora OF v najkrajšem času preselila v bivšo Vestnovo vrtnarijo, ki razpolaga z vsemi potrebnimi napravami za vzgojo cvetlic preko zime.
Ostalo društveno delo je trenutno za-popadeno v interni aktivnosti. Društvo sodeluje pri izdelavi nove tujskopro-metne uredbe NVS. Ono je tudi že obširno poročalo o stanju tujskega prometa in možnostih razvoja v Celju in Ministrstvo trgovine in preskrbe je napravilo tozadevne ankete po vsej Sloveniji. Široko zasnovana iniciativa Ministrstva (Odsek za turizem) priča, da bo Celje v bodočnosti v vseh svojih težnjah izdatno podprto.
Da bi kot tujskoprometni faktor sodelovalo pri bodoči ureditvi mesta, je društvo navezalo stike z Okrožnim od-
Vsled pomanjkanja premoga je ukinjeno od nedelje 18. novembra dalje, začasno večje število potniških vlakov. Zaradi tega vozijo do preklica samo še naslednji vlaki s potniškim prometom:
Na progi Celje - Grobelno - Rogatec -Zabok - Krapinske toplice: odhod iz Celja ob 7.33, 16.43, prihod v Rogatec ob 9.12 in 18.24, prihod v Zabok-Krapinske toplice ob 10.30; v obratni smeri, odhod iz Zaboka-Krapinskih toplic ob 12.40, odhod iz Rogatca ob 5.13 in 14.09, prihod v Celje ob 7.00 in 15.53.
Na progi Poljčane-Slovenske Konjice-
Zreče: mešani vlaki, odhod iz Poljčan ob 6.26, 14.49, prihod v Slov. Konjice ob 7.14 in 15.36 odnosno v Zreče ob 7.44 in 16.08; v obratni smeri, odhod iz Zreč ob 7.54 in 16.18, odhod iz Slovenskih Konjic ob 4.57 in 12.30, prihod v
Udarniki v Sv. Lovrencu
Pod gornjim naslovom smo v eni izmed zadnjih številk »Nove poti« bežno navedli nekaj številk iz katerih se je lahko posnelo, da Šentlovrenčani ne držimo križem rok, da delamo in obnavljamo. Mislili smo, da so z nami vsi, posebno pa oni, ki bodo imeli od našega udarništva največ koristi. Pa smo se zmotili.
Ko smo namreč skupno gradili most na Opoki in napravljali nova okna v prizidku osnovne šole, smo dali ves les razžagati »Lesni industriji Teharje«. Takrat je bil začasni upravitelj tega podjetja tovariš Primožič iz Cinkarne v Celju. Obljubil nam je, da bo podjetje les brezplačno razžagalo, saj je most velike važnosti posebno za podjetje
to ob 4.36, 14.10, prihod v Slovensko Bistrico ob 4.50 in 14.24.
Na progi Slovenska Bistrica-SIoven-ska Bistrica mesto: mešani vlaki, odhod iz Slovenske Bistrice ob 5.46, 15.30, prihod v Slovensko Bitsrico mesto ob 6.00, 15.44, odhod iz Slovenske Bistrice mesto ob 4.36 in 14.24.
Na progi Celje-Velenje: potniška vlaka, odhod iz Celja ob 7.48, 16.57, prihod v Velenje ob 9.12, 18.17, odhod iz Velenja ob 5.15, 13.53, prihod v Celje ob 6.37, 15.16.
Na progi Velenje - Dravograd-Meža:
s prestopanjem med Gor. Doličem in Mislinjo, potniška vlaka, odhod iz Velenja ob 9.31, 18.25, prihod v Dravograd ob 11.03 in 19.50, odhod iz Dravograda ob 7.03 in 16.19, prihod v Velenje ob 10.33 in 19.50.
»Lesne industrije Teharje«. Medtem se je vrnil od nekod lastnik podjetja gospod Lazarevič. Ko smo končno z njim vodili razgovore o računih za žaganje, nam je vsak korak mastno zaračunal in pokazal veliko nerazpoloženje do našega dela za skupnost. Mi tega nikakor ne moremo razumeti. Naj se gospod Lazarevič ne čudi, če tu javno izjavljamo, da bi bilo bolje, če bi ostal tam kjer je vedril, medtem ko smo se mi borili z okupatorjem, ki je neusmiljeno rušil, vse kar je dosegel. Šentlovrenčanom taki ijudje niso dobrodošli. Zanimivo bi bilo vedeti zakaj je gospod Lazarevič tako nerazpoložen napram udarniškemu delu. Vsekakor se bomo zanimali za to. Mi pa bomo obnavljali dalje in nas taki gospodje ne bodo s svojim postopanjem spravili nikoli v malodušje.
Kaj je novega ?
Döfü$u\ma
-------——.
Mladina, žene, sindikati!
Zbirajte toplo perilo, volno, obleko, obuta», kožuhe za zimsko pomoč vojski I
Casuadatsiua
Obnova kmetijstva v našem okrožja
Po izgonu okupatorja, ki je povzročil našemu kmetijstvu občutno in nepopravljivo škodo, je ljudska oblast prevzela težko zapuščino in se je lotila z izdajanjem nujnih ukrepov naše kmetijske produkcije.
Nad 300.000 kg modre galice je bilo porazdeljenih za škropljenje. Da imamo letos tako prvovrstno pijačo, je pripisati v glavnem ravno tej nagli akciji naših oblasti. Dobavila je tudi več vagonov žvepla in s tem preprečila pojav plesni na grozdju.
Ker bo velika potreba po trsnem materialu pri obnovi vinogradov, so obnovili državne trsnice v Virštanju in Dramljah. Izdane so bile tudi mere za zvišanje produkcije trsnega materiala v matičnjakih in trsnicah.
Kljub temu, da ni bila letos dobra sadna letina pri nas, razen v Konjiškem okraju, se je izredno veliko storilo tudi za predelavo sadja v marmelado in sla-dosok. Sadje v tvornici za sladosok in marmelado je v Sp. Hudinji pri Celju. Še nikdar niso v naših krajih predelali za prehrano delovnega ljudstva, otrok in starčkov toliko marmelade, kakor ravno v teh mesecih. Marmelado smo izdelovali tudi za uporabo v zimskih časih kot prehrano. Vso pozornost smo posvetili obnovi sadjarstva, preskrbi sadnega drevja, organizaciji sadjarskih podružnic, izdelavi načrtov za okrožne in okrajne drevesnice, organizaciji privatnih drevesničarjev in izvršitev predpriprav za zimsko zatiranje sadnih in vrtnih škodljivcev ter bolezni.
Veliko je bilo narejenega tudi pri obnovi naših polj. Okupator je odpeljal ali uničil v mnogih predelih skoraj vse orodje. Kmetje so ostali golih rok. Ministrstvo za kmetijstvo nam je oskrbelo motike, lopate, kose in še mnogo pre-potrebnega in važnega orodja. Preskrbelo nam je tudi razno semenje, samo semenske ajde več tisoč kg, ozimine nad 100.000 kg ter sredstva za razkuževanje semenja pred setvijo, kar je gotovo ogromnega pomena pri pridelku žita za prihodnje leto. Velike težave so bile pri mlačvi žita. Maloštevilne mla-tilnice smo porazdelili na posamezne okoliše. V okrožju imamo preko trideset traktorjev sposobnih za obdelavo, ki so izorali več sto ha zemlje za jesensko setev. Glavni doprinos k jesenski setvi je pa prinesel naš kmet, ki je posejal za najmanj 30 % površine z ozi-minami več kakor v navadnih letih pred vojno. Razne poljske pridelke so pravočasno in pravilno pospravili kljub pomanjkanju vprežne živine in delovnih moči. Ako pomislimo, da so naši prizadeti kraji kakor izseljeni del Šmarskega in Trboveljskega okraja izvršili jesensko setev v redu, potem mora biti vsakomur jasno, da so ti ljudje doprinesli največ k obnovi in preskrbi naše prehrane. Naš preprosti človek, ki je nosil vse breme tegob okupacije je zopet pokazal življensko silo.
Oblasti so posvetile vso pozornost tudi glavni panogi našega kmetijstva to je živinoreji. Štiriletno gospodarjenje okupatorja je zapustilo v živinoreji jako žalostno sliko. Stanje goveje živine je padlo za približno 25 %, prašičev pa za ca 40 % od predvojnega.
Dolga leta bodo minula predno se bodo zacelile rane v živinoreji, tako v Zg. Savinjski dolini, na področju Kozjega, Planine, na južnem delu Pohorja in
drugod. Prav tako so trume izseljencev pri povratku v svojo domovino našle domove izropane, hleve prazne.
S široko zasnovano akcijo za zamenjavo goveje živine, za konje vojaškega plena in z uporabo na ta način nastalih sredstev za obnovo živinoreje, je uspelo, da so doGili prvo pomoč najbolj prizadeti kraji. Izseljeni predel okraja Trbovlje je prejel iz tega vira preko 150, Zg. Savinjska dolina okroglo 200, izseljeni del Šmarja in bivšega okraja Brežice pa okrog 100 glav goveje živine.
Iz istega vira je bilo podeljeno preko okrožnega zadružnega odbora obnovitvenim zadrugam na upostošenem Kozjanskem 1,000.000 dinarjev za nakup plemenske živine, v prvi vrsti krav molznic. Prav tako se je nakupovala plemenska živina za izpraznjene hleve državnih posestev.
S pomočjo brezobrestnega posojila 100.00 din, ki ga je podelilo Ministrstvo za kmetijstvo so prejeli v Zg. Savinjski dolini kraji: Solčava, Luče, Raduha in drugi 26 molznih krav, 3 telice, 2 teleta, 3 vole in 1 bika. Iz istega zneska je bilo za izseljene kraje Buče, Polje v izseljenem okraju Šmarje pri Jelšah na-kupljenih 26 plemenskih telet juncev in bikcev. S pomočjo kredita 400.000 din, ki je podelilo Ministrstvo za kmetijstvo za nakup molznih krav za najbolj prizadete izseljeniške družine je bilo nabavljenih za okraj Šmarje 17 molznic, za Trbovlje 21, in za okraj Gornji grad 12 in odkupljenih za okraj Celje-okolica 12 plemenskih telet in 5 molznih krav.
Po osvoboditvi je vladalo veliko pomanjkanje plemenjakov, da se temu od-pomore, je priredil živinorejski urad že v avgustu semenj za plemenske bike sivo-pšenične pomurske pasme v Št. Juriju pri Celju in odkupoval bike bele marijadvorske pasme za potrebe Zg. Savinjske doline. Izvršil se je pregled plemenskih kobil v Žalcu, pregled za pleme sposobnih žrebčkov, redno jesensko licenciranje bikov in žrebcev. Osnovale so se na posameznih državnih posestvih in pri privatnih rejcih ple-menilne postaje. Težnja je da se mreža plemenskih postaj, ki bodo razpolagale z 1 do 2 bikoma, enim plemenskim merjascem in po potrebi z enim plemenskim žrebcem, razprede širom celega okrožja.
Da dobi pospeševalno delo v živinoreji trdne temelje, je živinorejski urad začel z organizacijo živinorejskih-pro-duktivnih zadrug. V ta namen so se vršili sestanki živinorejcev, zadružnikov in oblastnih organov. Živinorejske zadruge bodo zajele poleg selekcijskega dela za izboljšanje goveje živine tudi pašništvo, mlekarstvo in po potrebi tudi živinorejo. V načetju je osnovanje 10 živinorejskih produktivnih zadrug. V okviru ustanavljajočih zadrug se jè že pričelo s sprejemanjem plemenske živine v matične in popisne knjige.
Škode, ki jo je napravil okupator in dolgotrajna vojna ne bo mogoče na hitro popraviti. Treba bo dolgoletno naporno delo strokovnih organov in naj-žirših ljudskih plasti. Kmetijstvo, ki zajema 60 — 70 % prebivalcev naše domovine ne more biti v novi demokratični Jugoslaviji več pastorka, kot je » bila pred vojnim režimom, temveč mora kreniti na nova pota, in uporabljati preizkušene napredne metode dela in organizacije.
ifOs^aiatsU vesti
Prodajne cene za sladkor. Zvezni urad za cene pri Gospodarskem svetu je izdal odločbo o cenah sladkorju, s katero so dosedanje cene deloma spremenjene; vrhu tega je določena tudi cena za surovi (nerafinirani) sladkor. Za kristalni sladkor znaša cena v nadrobni prodaji 33 din, na debelo (v skladišču trgovca na debelo) pa 31.70 din, za surov (nerafiniran) sladkor na drobno 31.30 in na debelo 30 din; za sladkor v kockah ali v prahu pa na drobno 36 in na debelo pa 34.70 din. Vgornjih cenah so vračunane vse javne davščine, razen krajevne trošarine, ki se k prodajni ceni pribije. Te cene veljajo za vse kraje ob železniških progah, za druge kraje pa se smejo prišteti prevozni stroški.
Pojasnilo glede državnih dobav. Urad za cene, mezde in plače v Beogradu je izdal glede državnih nabav naslednje pojasnilo: V cenah, določenih z odloki urada za cene, mezde in plače niso vpošte-vane takse na pogodbe in priznanice ter skupni davek na poslovni promet. Osebe in tvrdke, ki dobavljajo potrebščine državnim ali drugim javnopravnim oblastem in ustanovam imajo pravico, da maksimirane cene povišajo za znesek pogodbene in priznanične takse ter skupnega prometnega davka in da tako povišane cene navedejo v računih v enem znesku, ne pa ločeno.
Zidna opeka v prosti prodaji. Zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo je svoj čas izdalo odlok glede proste prodaje cementa in opeke. Zaradi jasnosti obveščamo vse interesente, da velja prosta prodaja samo za zidno opeko in zidake (srbohrv. cigla), ne pa tudi za strešno opeko (srbohrv. crep). Strešna opeka ostane še nadalje pod zaporo (torej je vezana na nakazila), dočim je prodaja zidakov popolnoma svobodna v neomejenih količinah, seveda po odobreni ceni. *
Zbiranje in oddaja loja in tehničnih maščob
Zvezni minister za trgovino in preskrbo je izdal odločbo o obveznem zbiranju in oddaji loja in tehničnih maščob (Uradni list DFJ 23. t. m.), ki ima namen zbrati v klavnicah in obratih mesne industrije ves loj in vse maščobe za tehnične svrhe. Vsa podjetja, ki koljejo živino, morajo zbrati vse količine loja, ki jih dobe pri zakolu goved in ovac. Zbrane količine v surovem ali pretopljenem stanju je treba preko federalnih ministrstev za trgovino in preskrbo prijaviti izredni upravi za preskrbo, ki potem blago razdeli. Gornje določbe je uporabiti v celoti tudi za tehnične maščobe, za katere se smatrajo vse maščobe živalskega izvora, ki se ne uporabljajo za prehrano.
Obvezna uporaba umetnih gnojil pri
gojitvi sladkorne pese in konoplje
Z namenom, da se poveča plodnost zemljišč, ki med vojno niso bila gnojena ali so bila slabo gnojena, zlasti pa tistih zemljišč, ki so bila posejana s konopljo in sladkorno peso, je zvezni kmetijski minister izdal naredbo o tem, kako je razdeliti umetna gnojila (Uradni list DFJ 23. t. m.)
Umetna gnojila bodo razdeljena kmetom ter zveznim in federalnim posestvom predvsem za pognojitev zemljišč, določenih za posev industrijskih rastlin (konoplje in sladkorne pese). Na teh zemljiščih je uporaba umetnih gnojil obvezna. Okrajni narodni odbori imajo neposredno ali preko okrožnih odborov obvestiti federalna kmetijska ministrstva o potrebi umetnih gnojil vseh kmetov, ki
Sodelujte pri akciji za zimsko pomoč vojski !
bodo sejali konopljo ali sladkorno peso, z označbo vse površine, namenjene na področju okraja za posev teh kultur. E-nake prijave imajo poslati federalna ia zvezna posestva.
Federalna kmetijska ministrstva razdelijo umetno gnojilo okrajem ter federalnim in zveznim posestvom, posameznim federalnim enotam pa dodeli umetno gnojilo zvezno kmetijsko ministrstvo po predlogih federalnih kmetijskih ministrstev. Ko so ugotovljene količine, potrebne za gornji namen, je presežek porabiti za ostale kulture.
Načrtno gospodarstvo v naši industriji
Eno izmed najbolj pozitivnih stran našega gospodarstva je načrtnost. Vsak obrat, vsako podjetje napravi načrt' o produkciji in kaj vse bo za to produkcijo potrebno. — Na ta način že v naprej vemo s kakšno količino proizvodov bomo razpolagali.
V celjskem okrožju je razmeroma zelo dobro razvita industrija.
Nekatere panoge industrije kot n. pr, industrija gradbenega matriala dela skoraj izključno za potrebe lastnega okrožja. Predvsem pridejo tu v poštev opekarne. Za opekarne obstoje namreč t vsakem okrožju naravni pogoji. Zato so opekarne na gosto posejane po vseh okrožjih. Zidna opeka iz opekarn našega okrožja bo uporabljena za obnovo naših porušenih krajev, vasi in mest. Za dosedaj je šlo mnogo milijonov opeke na Kozjansko, Planino, Zg. Savinjsko dolino itd. — V našem okrožju imamo razen lepega števila opekarn tudi nekaj prav modernih industrijskih opekarni-ških obratov. To so predvsem Celjske opekarne (v Hudinji in Ložnici pri Žalcu), opekarna Sodin v Ljubečni, Ča-ter v Bukovžlaku in Posek, Loče pri Poljčanah. Samo teh pet opekarn bo vrglo (kot je v načrtu predvideno) v prihodnjem letu na 60 milijonov opeke.
Važna za našo obnovo je tudi Samotna tovarna v Štorah. Prav tako pa tudi apnenice od katerih je vredno omeniti velike apnenice v Zagorju in Hrastniku,
Nešteto je pri nas kamnolomov, ki igrajo v naši obnovi važno vlogo, bodisi za visoko ali nizko gradnjo. V sklop industrije gradbenega materiala spadajo tudi cementarne v Trbovljah. Te vržejo preko 30 vagonov cementa na dan. Predvidena pa je še zvišana proizvodnja.
Naši premogovniki v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in drugod se bližajo' količini predvojne produkcije. Po načrtu pa je predvideno, da moramo predvojno produkcijo visoko prekoračiti. Zakaj? Stara Jugoslavija je uvažala premog iz inozemstva, dočim so bili naši rudarji brezposelni. Naše gospodarstvo v novi Jugoslaviji narekuje, da moramo drugače gospodariti. Svoje potrebe moramo sami kriti in zaposliti vse rudarje. To je smotrno gospodarstvo.
Tekstilne tovarne pri nas delajo. Niso pa še dosegle predvojne višine. Primanjkuje nam predilnic. Bombažnih surovin pa imamo najmanj za 6 mesecev. Mnogo izdelanega blaga smo poslali v južne federalne edinice, kjer je ljudstvo dobesedno — golo.
Industrija dela tudi orodje za našega kmeta. Za prihodnje leto bo nakovanih toliko sekir, kos, srpov in drugega orodja, da si bo vsak lahko potrebno nabavil.
Naši industrijski in obrtni obrati delajo s postopno zvišano zmogljivostjo. Vsi ti izdelki bodo postopoma prihajali na trg naše ljudstvo. Z načrtnim gospodarstvom bomo prebredli vse povojne težave. Saj se danes vrte v vseh obratih kolesa za naše delovno ljudstvo.
Zmag i prt volitvah
bo sledita zmaga pri obnovi!
Naša ljudska oblast je stala ob zlomu tujčevega nasilja pred ruševinami in pogorišči. Uničeni so bili naši domovi, po-žgane vsai.Skladiša so bila prazna. Železniške proge je bilo treba temeljito popraviti. Ceste in mostove smo prevzeli v neuporabnem stanju. Vse, prav vse je klicalo in kričalo po obnovi.
Kakor pameten pogorelec ob kupu razvalin ne obupa, temveč se z vso vnemo loti dela za obnovitev svoje domačije, zanašajoč se na svojo in svojih bližnjih silo in moč, tako je tudi naša narodna oblast, oborožena z jasnimi političnimi in gospodarskimi načrti in podprta z udarniško silo ljudstva, odločno in načrtno takoj započela z obnovitvenimi deli.
Kakor drugod je tudi celjsko okrožje najprej blagodejno občutilo oživljenje prometa po železnicah. Iz majhnih začetkov, ko je lokomotiva vlekla po nekaj živinskih vagonov, so garniture rastle in vpeljan je bil vozni red. Danes se že sučejo kolesa tako redno, da se je treba temu kar čuditi.
Po cestah in ob cestah je bilo raztresene in nastavljene vse polno najrazno-vrstnejše municije, orožja ter polomljenih in na pol polomljenih vozil. Lotili so se dela vrli cestarji, pomagala jim je pa partizanska vojska in kaj hitro so bile ceste pospravljene, nevarnosti odstranjene, varen promet po njih upostavljen.
Med okupacijo je bilo razstreljenih in poškodovanih nešteto mostov. Nekaj jih je bilo za silo na istih mestih kaj kmalu zopet zgrajenih. Obnove teh mostov se je lotil okrožni odsek za nizke gradnje. Zgrajenih je bilo v Savinjski dolini in v celjski okolici že 5 začasnih mostov, 4 poškodovani so bili popravljeni, 3 nadaljnji se pa še gradijo, dočim se manjši mostički in razni minirani propusti, ki so bili popravljeni mimogrede, niti ne omenjajo. Gradijo se pa v glavnem le še provizoriji, da se bodo mogli zgraditi poleg njih v bližnji bodočnosti mostovi, ki bodo odgovarjali vsem modernim zahte-
vam. Pa tudi ti provizoriji niso nobena malenkost, saj so vsi dolgi od 30 do 110 metrov. Najprej so bile iz številnih strug odstranjene ruševine razstreljenih mostov in razna druga navlaka, da je bila preprečena nevarnost poplav in odstranjena nevarnost za razne kužne bolezni.
Hidrotehnični odsek je poskrbel po vsem okrožju za očiščenje strug in za izvršitev najnujnejših del, ki so med vojno zastala, zlasti na Savi in Savinji. Tudi je nadaljeval regulacijo Ložnice, Voglaj-ne, Hudinje in Drete. Spomladi 1946 pride na vrsto v velikem stilu regulacija Savinje v »celjskem ovinku«, za katero so že izvršena vsa pripravljalna dela.
Večje visoke gradnje se vršijo v celjskem okrožju poleg postavljanja raznih garaž, trgovskih hiš, obrtnih delavnic in stanovanjskih poslopij v Žrečah ,v Radečah in v Celju.
V	Žrečah je bila požgana med okupacijo tovarna Južnoštajerske železoindu-strijske družbe. Po osvoboditvi so se delavci samoiniciativno lotili obnove in v rekordnem času na udarniški način postavili več objektov, da se bo v kratkem začela produkcija v večjem obsegu kot pred vojno. Ti delavci so na mojstrski način v teku 6 tednov napravili o-strešje s 15 in pol metra razpona brez posebnih opornikov. Produkcija v tej tovarni je pa že sedaj precejšnja.
V	celjski bolnišnici se vršijo razne adaptacije plinskega dovoda, novega voda od cestne vodovodne cevi, centralne kurjave, gradnja centralnega stopnišča itd.
»Ljudska stanovanja« so bila končana že pred dvema mesecema in so se vanja stranke že vselile, 12 po številu.
Pričela so se obnovitvena dela na »Domu ljudske prosvete« (prej Narodni dom).
V	Radečah pri Zidanem mostu se obnavlja požgani del tovarne »Bratje Piat-nik, tovarne za dokumentni in kartni papir«. Celokupni proračunski stroški bodo znašali nad 12 milijonov dinarjev.
Fran Roš:
Povratek
(Odlomek)
Ob prvem mraku foplega julijskega večera se je premaknil tovorni vlak na tiru pred polporušeno železniško postajo. V naš vagon, še ves razgret od dnevne vročine in poln duha po konjih, so zdaj v premikanju bežno posegale postajne luči kakor s hladnimi rokami, drsečimi preko resnih obrazov starejših ljudi, preko vedrih otroških lic, preko zabojev, kovčegov in vreč.
Ob odhodu so vzkliknili otroci, tudi najmlajši, ki se niso niti še mogli spominjati domovine iz lastnih doživljajev, .potem ko so štiri leta prebili v izgnanstvu, v tem mestecu ob kalni Moravi.
Na zaboju v kotu je stala pravkar prižgana petrolejka in drhte razsvetljevala črne vagonske stene in obrise petnajstih ljudi, sedečih in slonečih na prtljagi. Stari Otavnik, savinjski kmet, je vlekel iz pipe, ki se je dimila okoli luči. Delal je na bogati srbski kmetiji, pa je zdaj vozil s seboj tudi lonec masti in vrečo moke. Učitelj Lednik je sredi med štirimi otroci poleg svoje drobne žene pestoval dete, rojeno v begunstvu. Zgovorna žena krojača Belaka, ki je mnogo pokašijeval, je svojemu očetu starcu pripravljala ležišče med prtljago.
»Naredi požirek!« mi je Šime Vodeb, tovarniški kotlar, ponudil steklenico |
žganja. »Ali veš, kaj premišljujem takole ob slovesu iz Srbije?« me je vprašal, sloneč ob železnem drogu v odprtini vagona.
Vrnil sem mu steklenico: »Mi vsi premišljujemo. Vojna je za nami, izgnanstvo tudi, doma pa bo odslej tudi drugače.«
»Prav imaš, vse bo moralo biti- drugače. Midva sva se skupaj vozila pred štirimi leti semkaj. Kje je zdaj že to! Takrat nisem imel sivega lasu na glavi. Menil sem, da me nobena sila ne bo zlomila. Sicer še danes nisem zlomljen, ali vendar nisem več tisti. Preveč sem izgubil.«
Pokazal je z roko k planinam onkraj Morave, katerih obrisi so vse bolj izginjali v temnenje neba:
»Vidiš, tam je Juhor. V tisti smeri, za njim, mora biti mesto Kraljevo. Tam mi je ostal Ivan.«
Poznal sem Ivana, njegovega najstarejšega sina. Ze prvo jesen v Srbiji so ga Nemci iskali tod, pa se jim je moral umakniti v Kraljevo, v tovarno, kjer je dobil službo. Mesec dni nato so partizani vdrli v to mesto in so se jim delavci z delom meščanov pridružili. Nemcem pa je uspel protinapad. Maščevali so se krvavo. V enem dnevu so postremi tritisoč ljudi v tem kraju, med Srbi in petinštiridesetimi Slovenci pa je bil tudi Ivan.
Sime je nadaljeval:
»Iskal sem pri Kraljevu Ivanov grob. Tam so mi pravili, kako so si morali
V celjskem okrožju je bilo vsega skupaj poškodovanih in porušenih 190 šol. Od teh jih je bilo 121 že popravljenih in že služijo svojemu namenu, 38 jih še obnavljamo, 31 jih pa še čaka na kramp in kladivo, le najnujnejša zavarovalna dela so bila na njih izvršena.
Na vsezvezni cesti Ljubljana—Celje— Maribor je bilo samo na celjskem teritoriju porušenih 5 mostov v skupni dolžini 137 metrov, ki so že vsi nadomeščeni s provizoriji. Na federalnih cestah je bilo porušenih 62 mostov v skupni dolžini' 1046 metrov ter 70 propustov z raz-petino pod 5 metrov. Vsi M mostovi so se nadomestili, kakor je bilo že zgoraj omenjeno, z zasilnimi provizoriji, ki so se začeli nadomeščati s stalnimi. V ta namen se gradijo železobetonski mostovi. Po raznih kamnolomih je bilo napravljenega okroglo 35.000 kubičnih metrov gramoza, ki je bil že skoro ves tudi uporabljen. Za popravilo vsezveznih cest je bilo porabljenega 8 vagonov mrzlega asfalta.
Najhujši in najobupnejši klici po pomoči so prihajali iz naših številnih pogorišč, od naših brezdomcev. Saj so bile požgane cele vasi, kakor v Solčavi, na Pilštajnu, na Planini, na Veterniku itd. Približno na 7000 strehah je zapel rdeči petelin. Kdo bi mogel vsem tem nesrečnikom dovolj hitro in dovolj učinkovito pomagati? In vendar je bilo storjenega več, kakor je mogel kdo pričakovati.
Začetne težave so bile silne: ni bilo ne opeke, ne cementa, ne lesa, ni bilo ne denarja, ne delavcev, zlasti ne strokovnih, predsem zidarjev in tesarjev. Pogorelci so začeli drug drugega učiti in si pomagati, kakor so vedeli in znali. Drug drugemu so pomagali z lesom, z lomljenjem kamenja, z žganjem apna, z izdelovanjem opeke itd. In mnogo jih je tako prišlo pod streho.
V to marljivo graditeljsko ustvarjanje je pa uspešno posegla tudi oblast. Da tri pomagala ljudstvu s tehničnim svetom in materialno podporo, je ustanovila v Gornji Savinjski dolini terensko, bazo za Solčavo, za Kozjansko področje pa kar dve: eno v Jurkloštru, drugo pa v Kozjem. Te baze so prinesle v celo obnovitveno delo sistem in enotno vodstvo.
vsi sami na travniku izkopat velike jame, preden so jih vanje pokosili z mi-traljezi. Preko zakopanih so nato Nemci vozili še s težkimi cestnimi valjarji, da so tako trupla v zemlji zmečkali. Pa še tj ale poglej! Tam še lahko vidiš kakor vrh gozdička. Tam je pokopališče, iz grobarjeve hiše se sveti luč. Tam sem leto pozneje za sinom pokopal še ženo po tisti lakoti, ko dva meseca ni bilo kaj za jesti. Res je, bolehna je bila že prej. Nad dvajset let mi je bila dobra žena. Nato pa še moj Tonč, partizan! Ta je lani padel. Tam daleč pri Jastre-barcu ga je raztrgala četniška bomba. Kakšen fant je to bil!«
»Skoro vsakega je kako zadelo«, sem mu tiho odvrnil, »tebe pa še posebej. Še dobro, da ti je Tine ostal.«
»Tine, najmlajši, da!« je šepnil. »Ta se edini vrača z menoj. Ko so nas pred štirimi leti tirali sem doli, nas je bilo pet. Zdaj se vračava samo dva. Trije grobovi mi ostanejo tu. Ne bom vedel, ali mi bo domovina odslej tu ob teh grobovih, ali mi bo tam gori doma. Tako sem kakor okleščen hrast, brez vej, kakor brez rok in moči. Preveč zapuščam tukaj.«
»Poslušaj, Šime! Vse te žrtve so bile dane za pravo stvar. Da nam bo tako, kakor smo vedno že sanjali. Za bodočnost novih rodov. Za vse narode in vse ljudi, ki z delom ohranjujejo svet in življenje. Vidiš, Tine, tvoj najmlajši, bo užival sadove te prelite krvi. On je tista veja, ki iz okleščenega drevesa krepko poganja, ki bo cvetela in zelenela. V |
J Najprej je začela poslovati baza v Jurkloštru in to že dne 3. julija, drugi dve pa kmalu za njo. Do polnega razmaha so se mogle te baze razviti šele, ko so bili podeljeni obnovitveni krediti in ko so začele delovati v življenje obujene obnovitvene zadruge. Dodeljen jim je pa bil kredit v višini 12 milijonov dinarjev, ki so ga razne razdelilne komisije porazdelile na 24 obnovitvenih zadrug. Danes stojijo na pogoriščih številne nove hišice in nova gospodarska poslopja, ki so jih postavili prizadeti.
Število teh gre na visoke stotine. Terenske baze so pa same postavile na kozjanskem sektorju 4 »pogore«, na jur-kloštrskem 20, na savinjskem pa 10 »dvojčkov« in še okoli 10 hišic drugih tipov.
Mesečna kapaciteta okrožnih opekarn je znašala za strešno in zidno opeko skupaj okroglo poldrugi milijon. Ta količina pa še daleč ni zadoščala vsem potrebam. Na vseh koncih in krajih so se v tej sili za opeko lotili kar v neposredni bližini izdelovanja opeke, zlasti strešne cementne opeke. Uporabljene je bilo v okrožju obojne opeke skupaj nad 10 milijonov komadov.
Naše cementarne in apnarne že krijejo vse povpraševanje po cementu in apnu. Veliko pomanjkanje se pa še vedno čuti zlasti pri šipah, žičnikih, strešni opeki, strešni lepenki in po železju.
Če hočemo na kratko izraziti pregled uspehov in neuspehov pri dosedanji obnovi v celjskem okrožju, oglejmo si naslednje številke:
Izdanih je bilo doslej 4500 kv. metrov šip, 404 kv. metrov pločevine, 1,900.000 komadov strešne opeke, 2,150.000 komadov zidne opeke, 11.000 kg žičnikov, 6000 kg raznega železja, 2700 kg raznega razstreliva, 3000 komadov kapic, 6000 m vžigalne vrvice, 2500 ton cementa, 1000 ton apna, 7000 kub. metrov lesa itd.
Obnova v celjskem okrožju ni tedaj več prazna beseda. V prvi vrsti gre zasluga krepkemu in neumornemu delovanju ljudskih oblasti in pa požrtvovalnemiT samoiniciativnemu delu ljudstva samega, ki ni topo čakalo na pomoč od drugod, marveč samo zgrabilo z vso vnemo za zidarko, sekiro in tesarko, kakor je pač bilo najnujnejše.
i
Tinetu se bo mogočno razgrelo vse tisto življenje, ki je ugasnilo v njegovih bratih. In Tineta vodiš danes domov, da mu pomagaš v življenje. V boljše, nego je bilo tvoje in nas vseh.«
Pogledal me je z očmi, ki so se vlažno svetlikale:	,
»Tudi jaz sem že prav to premišljal, kar si mi zdaj ti povedal. Če tudi drugi tako mislijo in ne samo moja izmučena pamet, potem pa bo tako zares prav. Zdaj trdno to vem. Stopi semkaj!«
Prižgal si je cigareto in se je z vžigalico sklonil do prostora med zabojem in vrečo. Tam je leže dremal Tine, njegov štirinajstletni sin, in mu je v vži-galični svetlobi čez lice zaplesal rahel nasmeh. Prameni svetlih las so se mu kodrali nad otroško mehkim obrazom.
»Vidiš, nekaj mi je vendarle še ostalo. Za vse izgubljeno sem nekaj tudi pridobil. Vero v moč človeka, ki je vendar znal vstati, se boriti in trpeti za novo življenje, ki bo v njem pravica za vse. Novi svet bo kovala delovna roka, doslej izkoriščevana za druge. Ta roka bo zgrabila za krmilo. Jaz bom tu pomagal in tudi Tine, mi vsi.«
Stisnil mi je roko. V žaru cigarete, ki je iz nje krepko potegnil, se mu je za par hipov ožaril obraz, poln začrtanih gub, ki jih ni ustvarila le muka preteklih let, ampak se je iz njih ostro očitovala tudi volja in smelost živega človeka.
Vlak je enakomerno sopihajoč polzeli skozi temno pokrajino, v domovino, še skrito za daljavami.
Beograjski sindikalni svet je pozval k tekmovanju vse sindikalne organizacije
Da bi se delavci in nameščenci čim | lepše pripravili na obletnico ustanovitve Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije, je beograjski strokovni svet pozval vse podružnične in krajevne odbore k tekmovanju, ki bo trajalo od 1. decembra do 1. januarja. Tekmovali bodo v organizacijski okrepitvi sindikatov, v kulturno-prosvetnem delu, v fizkulturi in v izboljšanju delovnih pogojev.
Sindikalne organizacije bodo v tem tekmovanju skušale povečati svoje članstvo še za 10 odstotkov, tako da bodo vsi delavci in nameščenci organizirani v Enotnih strokovnih zvezah. Zbirali bodo zaostalo članarino, okrepili organizacijsko delo podružničnih odborov, uredili in izboljšali administracijo sindikalnih organizacij, zbrali statistične podatke in pravočasno odpošiljali vsa redna in zahtevana poročila.
V kulturno - prosvetnem delu bodo tekmovali v tem, da bodo osnovali kulturno - prosvetne odbore v vseh tistih podružnicah in krajevnih odborih, kjer jih doslej še nimajo, drugje pa jih bodo izpopolnili in okrepili. Povečali bodo število čitalcev in naročnikov sindikalnega tiska, organizirali čitalske skupine in skupno čitanje direktivnih člankov in literature. Osnovali bodo strokovne in analfabetske tečaje ter predavanja za dvig splošne izobrazbe, odprli čitalnice in knjižnico pri krajevnem strokovnem svetu, organizirali izdajanje stenskih časopisov po podružnicah oziroma povečali število sodelavcev, kjer
RENTE IN POKOJNINE
Te dni smo citali v »Slovenskem poročevalcu« daljše poročilo o minimalnih rentah in pokojninah v socialnem zavarovanju, ki jih bodo izplačevale ustanove socialnega zavarovanja od 1. septembra 1945 dalje na podlagi posebne uredbe zvezne vlade.
Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le glavne, važnejše točke te uredbe:
1.	Minimalne rente v nezgodnem zavarovanju so določene po stopnjah odstotkov zmanjšane delovne sposobnosti in znašajo mesečno:
a)	Od 33 K % do vštetih 50%	400 din
b)	Nad 50% do vštetih 60%	500 din
c)	Nad 60% do vštetih 80%	700 din
d)	Nad 80% do vštetih 100%	900 din
Za rentnike z zmanjšano	delovno
sposobnostjo pod 33 % % minimalne rente ne veljajo; izplačujejo se jim rentni obroki po posebni odločbi zveznega ministrstva za socialno politiko. Za te rentnike je urejeno tudi vprašanje enkratnih odpravnin. Onim rentni-kom iz nezgodnega zavarovanja, ki prejemajo manj kakor 20% nezgodno rento, se renta z 31. oktobrom 1945 ustavi; namesto nje pa prejmejo v 3 mesecih od dneva ustavitve rente odpravnino v znesku triletne rente, vendar ne manj kakor 2000 din. Rentnikom pa, ki prejemajo rento od 20% do 33K%, se izplača odpravnina v višini triletne rente, vendar ne manj kakor 5000 din, to pa le, če to sami zahtevajo. V nasprotnem primeru pa jim pripade še naprej zakonita renta.
2.	Minimalne rente iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt pa znašajo mesečno:
a)	za one, ki prejemajo rento zaradi onemoglosti 700 din,
b)	za one, ki prejemajo rento zaradi onemoglosti 900 din.
Vdove in otroci nezgodnih rentnikov in onih, ki so prejemali starostne in
so že doslej obstojali. Po zaključenem tekmovanju pa bodo organizirali razstavo stenskih časopisov in nagradili najboljšo številko. Poleg tega bodo izvedli tekmovanje kulturno - umetniških društev. Najboljše društvo bo prejelo prehodno zastavo krajevnega sindikalnega sveta.
Na fizkulturnem področju bodo tekmovali v povečanju članstva fizkultur-nih društev za 25 odstotkov in v razširjenju tistih športnih disciplin, v katerih se lahko delavci množično udejstvujejo. Poleg tega bodo organizirali šahovska tekmovanja med delavci posameznega podjetja, kakor tudi med podjetji, ter zaključni turnir po krajevnem strokovnem svetu. Teden dni pred proslavo pa bo fizkulturno tekmovanje v raznih športnih disciplinah.
Tekmovanje v izboljšanju delovnih pogojev obstoji v dvigu delovne discipline, točnem prihajanju na delo in v zmanjšanju izostankov od dela za 60 odstotkov. Poleg tega bodo izvedli zaščito dela in strojev, redno čistili stroje, delovne prostore in tovarniška dvorišča ter prištedili material in surovine vsaj za 2 odstotka. Poleg tega bodo popravili in usposobili stroje, ki doslej še niso bili usposobljeni.
S tem tekmovanjem se bodo sindikalne organizacije dostojno pripravile na proslavo obletnice Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev, ki bo velik praznik delovnih množic demokratične federativne Jugoslavije.
onemoglostne rente, pa bodo od 1. septembra 1945 prejemali mesečno najmanj:
a)	vdova 450 din,
b)	vsak otrok 175 din,
c)	prva dvojna sirota 450 din,
d)	vsaka nadaljna sirota 175 din.
To so glavne točke uredbe o mini-nimalnih rentah in odpravninah v nezgodnem zavarovanju ter v zavarovanju za onemoglost, starost in smrt.
Sedaj bi naši bravci radi vedeli, kdaj se bodo začele te rente izplačevati upravičencem v območju naše celjske filiale Federalnega zavoda za socialno za-varovanjev Sloveniji. Glede tega je treba reči, da je tudi ta pereča zadeva na najboljši poti do čimprejšnje rešitve. Na tem polju je treba opraviti ogromno delo tehničnega in organizacijskega značaja. Število rentnikov ter vdov in sirot je veliko, treba pa je vsako rento in pokojnino temeljito prerešetati in preračunati, da ne bo noben upravičenec oškodovan, posebno še, ker je okupator priznaval in odrekal rente po svojih predpisih in vidikih, zdaj pa jih je treba spraviti v sklad z uredbami in odločbami, ki jih je izdala naša ljudska oblast. Rente za upravičence iz območja celjske filiale FZSZ pretresa in preračunava sedaj poseben kader uradnikov-strokovnjakov socialnega zavarovanja v Mariboru. Kljub temu, da je potrebno ogromno dopisovanja in računanja, delo udarniško napreduje in bo v nekaj tednih zaključeno. Do tedaj bo pa treba rentnikom še nekoliko potrpeti.
OTROŠKE DOKLADE
Otroške doklade v socialnem zavarovanju so za naše področje nekaj novega. Razlogi, da je naša ljudska oblast izplačevanje otroških doklad postavila na bazo socialnega zavarovanja, to je, da jih izplačujejo ustanove socialnega
zavarovanja ter da pobirajo zanje pri-j spevke, so brez dvoma tehtni in o njih danes ne bomo razpravljali. O otroških dokladah so že večkrat podrobno razpravljali tudi naši dnevniki in so upravičenci o tem gotovo dovolj poučeni. Zanima vas, kako daleč smo z organizacijo te nove panoge v socialnem zavarovanju pri naši celjski filijali federalnega zavoda.
Povedati je treba, da je bilo tudi pri organizaciji izplačevanja otroških doklad premagati precejšnje težave. Vloženih je bilo pri celjski filijali FZSZ nad 4000 prijav za prejemanje otroških doklad. Vse to je bilo treba pregledati, urediti posebne kartoteke in registra-turo ter s številnimi dopisi in poizvedbami dopolniti pomanjkljivosti na prijavah, ki so jih vložili zavarovanci. Dobri tretjini zavarovancev-družinskih poglavarjev so ta čas izplačevali otroške doklade na račun naše filiale delodajalci sami in jim bo filijala izplačane zneske povrnila odnosno vknjižila v dobro na njihovem tekočem računu. S 17. novembrom 19455 pa je filijala pričela nakazovati doklade za čas od 1. julija do 31. oktobra 1945 po čekovnih nakaznicah upravičencem na dom. Doslej je bilo nakazano okrog 2100 zavarovancem nad 2 in pol milijona dinarjev na račun otroških doklad za mesec julij, avgust, september in oktober 1945. To so tisti zavarovanci-dru-žinski poglavarji, ki jim delodajalci za to obdobje niso izplačevali otroških doklad. Od 1. novembra 1954 dalje pa bo naša filijala vsem zavarovancem-dru-žinskim poglavarjem brez izjeme nakazovala doklade direktno na dom po pošti, in sicer počenši vsakega 12. v mesecu za pretekli koledarski mesec, tako da bodo n. pr. za mesec november prejeli zavarovanci doklade od sredine meseca decembra dalje.
Ob tej priložnosti vabimo vse zavarovance, da čimprej predlože za svoje otroke, ki so že izpolnili 14 let starosti, niso pa še prekoračili 18. leta starosti, potrdila, da v šolskem letu 1945-46 obiskujejo kot redni učenci šolo, bodisi osnovno, gimnazijo, srednjo tehnično, trgovsko itd. Na potrdilih naj bo navedeno tudi ime in priimek ter rojstna letnica družinskega poglavarja, ki je upravičen za tega otroka do doklad. Prav tako naj zavarovanci pravočasno sporoče tudi vse spremembe v družini, tako rojstvo novorojenca, smrt kakega otroka, spremembo naslova itd.
ZAVAROVANJE ZA BOLEZEN
Zaradi organizacijskih in tehničnih težkoč je nastal v prvih mesecih po osvoboditvi pri naši filijali večji zaostanek neizplačanih hranarin in drugih podpor iz panoge bolezenskega zavarovanja. Zdaj pa se tudi ta zaostanek spričo udarniškega dela nameščencev naše fili j ale bliža koncu. Samo v mesecu novembru je bilo do 27. t. m. likvidiranih skupno nad 2700 nakaznic za hranarino in druge podpore ter je bilo članom iz tega naslova poslanih po pošti blizu 1,400.000 dinarjev. Bolniški oddelek naše filijale bo torej tudi v kolikor se tiče neizplačanih denarnih podpor, v kratkem povsem na tekočem in bo normalno posloval.
TELESNA KULTURA
Reprezentenca vojske : reprezentanci Celja 5 : 7 (2 : 4)
Revanžno srečanje reprezentance vojske in reprezentance Celja, ki se je vršilo v nedeljo 2. decembra na igrišču pri Skalni kleti se je končalo z zasluženo zmago celjskega moštva, ki je postavilo v polje boljšo enajstorico. Teren je bil zelo težak ter je precej oviral igro. Celje je takoj začelo z igro, ki je bila za tak teren prikladnejša ter kmalu prišlo v vodstvo ter si ga je obdržalo, oz. povečalo do konca. Vojaki so prevedli lepo tehnično igro, ki pa v takem terenu ni imela uspeha. Proti koncu so tudi oni spremenili način igre, vendar je bilo prepozno. Igra sama je bila lepa in hitra ter radi obilice lepih golov zelo zanimiva. Vsak igralec je moral poleg igre z žogo pokazati še veliko stabilnost in požrtvovalnost.
Vojaki so imeli zelo dobro moč v vratarju, ki je branil, v kolikor se je pač braniti dalo, nadalje v levem branilcu, desnem krilcu ter srednjem napadalcu. Vsi so se zelo trudili, vendar niso mogli zaustaviti poleta celjskih nogometašev.
Celjani so tokrat zaigrali zelo premišljeno, čeprav so nastopili v precej oslabljeni postavi. Mlade moči so se obnesle zelo dobro ter upamo, da bodo kmalu lahko nadomestili starejše z uspehom in za stalno. Ti mladi igralci, kakor so Mauer, Verdeu, Posinek, Cebular in Nunčič bodo kmalu prvovrstne moči, manjka jim edino še pregleda in zaupanja v sebe in svoje znanje. Nekateri so še tudi nekoliko boječi, kar precej vpliva na njihove še večje uspehe. Celje ima precej dobrega naraščaja, manjka mu edino smoternega treninga. Najboljši mož na terenu je bil tokrat zopet Dobrajc, ki je bil odlično razpoložen ter je sam ustrelil šest od sedmih golov. Njegov stii igre je bil za takšen teren edino pravilen in v njem in v njegovi borbenosti leži ta lepi uspeh. Tudi vsi ostali so bili dobri in imajo precejšen delež na uspehu, edino vratar Macuh je bil zelo nesiguren ter bi lahko ubranil marsikateri žogi pot v mrežo.
Sodnik Presinger Mirko je vodil tekmo zelo dobro in objektivno.
Reprezentanca Celia : Reprezentanci voiske 3 : 2 (1 :1)
V nedeljo 25. t. m. je bila na igrišču FD Olimpa v Cretu nogometna tekma med reprez. vojske in reprezentanco Celja. Tekma je bila športno in tehnično zelo dobra ter je nudila mnogo zanimivih trenutkov. Obe moštvi sta predvedli zelo dober nogomet, vendar so bili Celjani nekoliko boljši, igrali so povezano in nevarnejše ter so zmago zaslužili. Posebno dobro igro je dal tokrat stari, toda rutinirani Slamič, ki prehaja zopet v svojo staro formo. Dobro je povezal enajstorico Celjanov, čeprav je morala nastopiti nekoliko oslabljena. Tudi naša vojska ni postavila v polje svoje najboljše, nudila pa je tehnično zelo dobro igro. Zelo dober je' bil srednji krilec, vratar ter levi branilec. Sodnik Veber je vodil tekmo še dokaj dobro, pozna pa se mu dolgi odmor.
Republ;ka predstavlja za svobodne narode dosego vsega teca, o čemer so sanjali njihovi najboljši kulturni duhovi in za kar se je borilo samo ljudstvo !
Tov. Boris Kidrič
Iz našega socialnega zavarovanja
Nova ureditev zdravniške službe pri Filiali Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Sloveniji v Celju
Od 1. decembra 1945 dalje bodo ordi-nirali v novo urejenih ambulatorijskih prostorih v Vodnikovi ulici 1, prvo nadstropje naslednji zdravniki:
I. Za splošno prakso: Dr, Negri Valter (pogodbeni zdravnik)
vsak delavnik od 8. do 11. ure; Dr. Čerin Josip (zdravnik-uradnik) vsak delavnik od 11. do 13. ure, od 7. do 9. ure pa ordinira v ambulatoriju tovarne Vesten v Gaberju; Primarij dr. Rajšp Ivan, šef infekcijskega oddelka Javne bolnice v Celju (pogodbeni zdravnik) vsak delavnik od 13.30 do 16.30 ure.
H. Za kirurgijo: Dr, Praunseis Karol, sekundarij kirurškega oddelka Javne bolnice v Celju (pogodbeni zdravnik), vsak delavnik od
11.	do 12. ure.
HI. Za notranje bolezni: Primarij dr. Flajs Jože, šef internega oddelka Javne bolnice v Celju (pogodbeni zdravnik), vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12.30 ure. (V. Za ženske bolezni in porodništvo: Primarij dr. Pehani Pavel, šef ginekološkega oddelka Javne bolnice v Celju (pogodbeni zdravnik), vsak torek, četrtek in soboto od 11. do 12. ure. V. Za bolezni oči, ušes, nosa in grla: Dr. Tominšek Viktor, šef oddelka za bolezni oči, ušes, nosa in grla Javne bolnice v Celju (pogodbeni zdravnik), ▼sak dan razen sobote od 14. do 16. ure.
VI. Za otroške bolezni: Dr, Valjavec Valerija (pogodbena zdravnica) vsak ponedeljek in peték od 12. do 13.30 ure, vsak torek, sredo in četrtek od 12. do 13. ure. VII. Za tuberkulozo (pneumotoraks itd.): Primarij dr. Rajšp Ivan (pogodbeni zdravnik) vsak ponedeljek in petek od 13.30 do 14.30 ure.
VRI. Roentgenološki pregledi: Dr. Hočevar Drago, asistent kirurgične-ga oddelka Javne bolnice v Celju (pogodbeni zdravnik), vsak delavnik od
12.	do 14. ure.
Dr. Mušič Drago, zdravnik-šef filiale FZSZ v Celju je na razpolago za stranke vsak delavnik od 9. do 12, ure. (Radi organizacije zunanje zdravstvene službe pa je zdravnik-šef ob torkih in četrtkih pogostoma službeno odsoen.)
Zobozdravniški ambulatori) bo začel v najkrajšem času poslovati v Zdravstvenem domu. Poleg tega bodo zavarovancem in njihovim svojcem, kot doslej, aa razpolago še ostali zobozdravniki.
Opozorilo: Za ordinacije zdravnika-specialista morajo zavarovanci imeti nakazilo lečečega zdravnika.
Ordinacijski prostori so v stavbi Filiale FZSZ v Celju, Vodnikova ulica 1, v prvem nadstropju, in so označeni z napisi. Zavarovanci in njihovi svojci naj se točno drže odrejenega in odmerjenega časa. Le tako bo mogoče spričo pomanjkanja zdravnikov, ordinacijskih prostorov in spričo velikega števila bolnikov nemoteno poslovati.
Filiala Federalnega zavoda za
socialno zavarovanje v Sloveniji Celje
Obrtniki, trgovci, industrija!
Tujsko prometno društvo Celje bo izdalo ličen TUJSKOPROMETNI KOLEDARČEK 1946. — Naročite takoj svoje oglase pri tajništvu društva (Okrajni odbor, soba 111)!
Odločba o ceniku za dela hroiačev in šivilj
Glede na navodila zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo, Uprava za cene, za določanje cen obrtniškim storitvam z dne 25. maja 1954 št. 3371 Uradni list DFJ 336-37, predpisuje ministrstvo za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije sporazumno z ministrstvom za industrijo in rudarstvo ter ministrstvom za finance naslednji
CENIK ZA DELA KROJACEV IN ŠIVILJ
1. člen. Najvišje cene za izdelovanje moških in ženskih oblačil ter perila se določajo takole:
I. Moška oblačila. Cela obleka (dvovrstna	din
ali športna 10% več)	1000,-	860.-	740,-
Obleka smoking	1190,-	1030.-	870.-
Obleka frak	1700.-	1450,- 1125,-	
Obleka žaket	1330,-	1120.-	940,-
Površnik ali raglan	870.-	760,-	660.-
Zimski plašč	940.-	840.-	710.-
Kratek zimski paleto	780.-	710,-	590.-
Sako za kožuh	760,-	660.-	590.-
choat) s podlogo, na			
gumbe	940,-	840.-	720,-
gumbe	940.-	840,-	720.-
Hubertus plašč	650-	570,-	510,-
Pelerina s kapuco	400,-	345,-	265.-
Plašč za prah	345.-	320.-	250.-
Smučarska obleka	770.-	660,-	560.-
Sako (dvovrstni ali			
športni 10% več)	570.-	530.-	440,-
Sako iz listra	530,-	470.-	390.-
Letni platneni sako	410,-	370.-	320.-
Letni platneni sako,			
enostaven	340.-	310,-	260.-
Hlače	250-	215.-	190.-
Športne hlače (breeches)	270.-	225.-	190.-
Telovnik (dvovrstni			
10% več)	200,-	175.-	100,-
II. Ženska oblačila.			
Ženska obleka	370.-	270.-	200,-
Ženska dvodelna obleka 415.-		315.-	230.-
Angleška bluza	190.-	140,-	115,-
Francoska bluza	250,-	185,-	135,-
Bolero z rokavi	145.-	120,-	95.-
Bolero brez rokavov	110,-	85,-	60,-
Jutranja halja, dolga	315.-	230.-	180.-
Jutranja halja, kratka	230.-	150.-	120.-
Halja za delo (pisarn.)	190.-	150,-	125.-
Enostaven gladek plašč 500.-		430.-	330.-
Težek športni plašč			
iz' kamelje dlake	720.-	610,-	460.-
Srednje težek zimski			
plašč	620.-	440.-	340,-
Kompliciran mod. plašč	700,-	560.-	420.-
Angleški kostum	660.-	520.-	400.-
Francoski kostum	560,-	380,-	260,-
Platneni kostum	440,-	380.-	270,-
Lovska ali šport, jopica	585,-	5510.-	385,-
Težka jopica	510,-	440.-	340,-
Planinski jopič	260,-	225.-	170.-
Smučarski jopič nav.	340.-	300,-	225.-
Smučarske hlače nav.	190.-	165,-	151.-
Veterni jopič	260.-	220.-	170,-
Krilo	140.-	120.-	90.-
Krilo z gubami	180.-	150,-	115.-
Kratke hlače	88.-	88,-	64.-
III. Perilo.			
Moška srajca z ovratnikom		58.-	50.-
Moška srajca z dvema ovrat.		62,-	58,-
Moška spalna srajca		58.-	50.-
Moške spodnje hlače, kratke		50.-	30.-
Moške spodnje hlače, dolge		58.-	36.-
Moška pidžama		128,-	112.-
Zdravniška halja		128.-	112.-
Ženska pidžama		112,-	94,-
Ženska nočna srajca		112.-	94,-
Ženska nočna jopica		94,-	62,-
Ženska srajca dnevna		40,-	24,-
Kombineža		62.-	50.-
Ženske hlače		52,-	38.-
Moderček		40.-	24,-
Rjuha		10.-	8.-
Blazina gladka velika		40,-	34,-
Blazina gladka mala		28.-	24,-
Odej na preobleka gladka		78.-	62.-
Prti		12-	10.-
Prtiči		7,-	6.-
2.	člen. Za dela v luksuznem razredu je dopustno računati več kot za dela v I. razredu. Odstotek poviška bo posebej odrejen.
Pri izdelovanju oblek in perila za otroke do vštetega 10. leta starosti se znižajo postavke cenika za 50%, za otroke od 11. do vštetega 15. leta starosti pa za 25%.
Za konfekcijo po meri veljajo postavke III. razreda znižane za 10%, za konfekcijo za zalogo pa postavke III. razreda znižane za 25%. Za konfekcijo, ki se izdeluje na tvorniški način, kakor tudi za konfekcijo perila bodo cene izdelave določene posebej.
Za dela, ki niso navedena v ceniku, je dopustno zaračunati cene sorazmerno cenam glede na zamudo časa.
3.	člen. V cenah za izdelovanje moških in ženskih oblačil je vštet sukanec, svila ter ostale običajne male potrebščine razen gumbov. V cenah za izdelovanje perila šivalne potrebščine niso vštete.
4.	člen. Ta cenik velja za okrožno mesto Ljubljana.
Okrožni narodno osvobodilni odbori izdajo za celo okrožje ali za posamezne okraje cenike katerih postavke ne smejo biti višje, lahko so pa nižje od gornjih. Dokler se to ne zgodi veljajo tudi izven Ljubljane gornje cene, v kolikor niso dejanske cene nižje od njih; v takem primeru veljajo do izida uradnega cenika dejanske cene.
Dosedanja uvrstitev obratov v razrede ostane. Okrožni narodno osvobodilni odbori imajo pravico nanovo razvrščati obrate po zaslišanju pristojnih obrtniških zru-ženj glede na kakovost izdelave ter strokovno usposobljenost imetnika obrata in v obratu zaposlenega osebja.
5.	člen. Imetniki krojaških in šiviljskih obrtov morajo izvesiti uradni cenik v svojih obratovalnicah na dobro vidnem mestu.
Vsako prekoračenje gornjeh cen, ali cen določenih po okrožnih narodno osvobodilnih odborih je kaznivo po zakonu o zatiranju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže do 23. IV. 1945, Uradni list DFJ št. 26.
6.	člen. Cene določene sto odločbo, veljajo od 1. julija 1945 dalje, v kolikor niso računi dokončno urejei.
Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Ljubljana, dne 12. novembra 1945.
V. št. 238-4.
Minister za industrijo in rudarstvo:
Leskošek Franc, 1. r.
Minister za trgovino in preskrbo, pomoč.:
Dr. Stane Pavlic, 1. r.
Minister za finance, pomočnik: Repič Viktor, 1. r.
m
OBJAVE
NEDELJSKA DEŽURNA SLUŽBA zdravnikov na območju Okrajnega narodnega odbora mesta Celje za mesec december 1945:
9. decembra, dr. Negri Valter, Celje, Stanetova ulica;
16. decembra, dr. Mušič Drago, Celje, Cankarjeva cesta 11;
23. decembra, dr. Raišp Ivan, Celje, Stanetova ulica;
25. in 26. decembra, dr. Čerin Josip, Celje, Cankarjeva cesta 9;
30. decembra, dr. Podpečan Ivan, Celje, Mariborska cesta 24.
Dežurna služba se prične ob sobotah odn. dan pred praznikom ob 12. uri in traja do ponedeljka odn. dneva po prazniku do 8. ure.
E
MALI OGLASI
□
Obrobljanje (entlanje) od metra 3ÜQ... 3.80
_________.I.UV/ , M">I
Prepisujem na stroj slovensko, nemško in italijansko. — Jetniška 6-1. S. K.
Voz, diro, močno v dobrem stanju do nosilnosti 6 t. — Vrv jekleno v debelosti 20, 25 in 30 mm po 250 metrov, ugodno prodam. Franc Majdič, mlin, Vir p. Domžale.
Vabimo vas na
MIKLAVŽEV VEČER
ki ga priredi ZMS na Sp. Hudinji v sredo dne 5. decembra 1945 v prostorih tovarne »Hido« ob 16. uri za otroke in mladino, ob 20. uri zvečer pa za odrasle.
Po večernem sporedu bo veselica s plesom.
Zavitke za Miklavža lahko oddate dan poprej v pisarni KNO.
ZMS v Sp. Hudinji
TELESNOVZGOJNO DRUŠTVO Celje
obvešča članstvo, da bo redni občni zbor v sredo, dne 12. decembra 1945 ob 19.30 uri zvečer v mali dvorani »Doma ljudske prosvete« (Narodni doma).
Pripravljalni odbor -,-
Miklavževanje TD Celja bo v petek 7. decembra 1945 v telovadnici mestne osnovne šole in sicer za otroke ob 3. popoldne, za odrasle ob 7. zvečer. Darila za otroke in odrasle sprejemajo proti vplačilu 5 din istotam.
MIKLAVŽEVANJE
Prostovoljna gasilska četa Celje-mesto bo letos v svobodi po domovih obiskala na Miklavžev večer naše male.
Prijave se sprejemajo do 5. t. m. do ! 14. ure v gasilskem domu na Okrajnem NO, Prešernova 13, dvorišče, desno.
SEČNJA BOŽIČNIH DREVESC
Pri ministrstvu za gozdarstvo se ogla- 1 šajo interesenti za božična drevesca in prosijo za pojasnilo ali veljajo za sečnjo in prodajo božičnih drevesc kakšni posebni t predpisi in kateri so ti predpisi.
Z ozirom na to opozarjamo vsie okrožne , in okrajne NO ter državne gozdne uprave na še veljavne naredbe glede sekanja in prodajanja božičnih drevesc z dne 14. XI. 1932 SI. list štev. 733-92 iz leta 1932. Po tej naredbi se smejo za božična drevesca posekati le ona drevesca, ki jih jie treba iz ozirov negovanja gozdov (prečiiščenju in redčenju) odstraniti iz gozda. Gole sečnje za pridobivanje božičnih drevesc pa so prepovedane po še veljavni naredbi o gospodarjenju z nedoraslimi gozdi z dne 25. IV. 1938, SI. list štev. 211-35 iz leta 1938. Kdor prevaža oziroma prenaša božična drevesca, mora v smislu naredbe glede sekanja in prodajanja božičnih drevesc imeti vedno pri sebi posebna potrdila za božična drevesca in jih na zahtevo gozdarskih in varnostnih tržnih in drugih nadzornih organov pokazati. To potrdilo izda krajevni NO, v območju katerega so bila drevesca posekana, in sicer po predpisanem vzorcu. Če prevoznik tega potrdila nima, se morajo božična drevesca zapleniti. Za božična drevesca sumljivega izvora se potrdilo ne sme izdati, prosilce pa je treba naznaniti okrajnemu NO in najbližji komandi imilice.
Okrajni NO naj na krajevno običajen način pravočasno opozore gozdne posestnike, mestni NO pa meščane s pripombo, da je običaj božičnih drevesc ne samo tuj, nego da je tudi v škodo mladih smrekovih nasadov v bližini mest, iz katerih leto za letom kradejo in sekajo najlepša drevesca ter na ta način nasade ponekod naravnost uničujejo.
Ministrstvo za gozdarstvo.
Vsi zastopniki bivših okupatorskih zavarovalnic se pozivajo, da takoj zaključijo svoje račune in premije elementarnih zavarovanj, ki so jih kasirali še v RM, pošljejo najkasneje do 5. decembra 1945 na moj naslov:
Bratoš Ivan, delegat Min. fini. NVS pri bivši zavarovalnici »Südmark«:, Maribor, Kneza Koclja ulica 17.
V?-.
«i:
r/