Poštnina plaCana v cotovlnl
Cena 2 din
NOVA
i|r
Živele naše lene — dosledne borke za izgradnjo socializma!
Solkan, 22.. oktobra 1948.
GLASILO OSVOBODILNB PRONTB ZA GORIŠKI OKRAJ
Leto H. Štev. 32.
Z volitvami v krajevne odbore AFŽ so žene izrazile svojo predanost socialistični domovini '
Solkanske žene so podprle vztrajno borbo ministra za zunanje zadeve tovariša Kardelja
V času. ko zaseda Organizacija združenih narodov v Parizu bi ko se diskutira o sovjetskem predlogu za učvrstitev miru v svetu, so žene Goriškega okraja dne 17. oktobra manifestirale svojo predanost Osvobodilni fronti. Komunistični partiji In njenemu vodstvu z maršalom Titom na čelu.
S parolo »Žena — mati ali si za mir?« so žene v 99 vaseh volile 109%, v ostalih vaseh nad 90%, tako, da je končni rezultat 98,26%.
Naše voHtve v krajevne odbore' AFŽ so globoko političnega pomena, da kot članice Mednarodne demokratične federacije lena utrjujemo mir 'v svetu, razdiralcem naše enotnosti pa smo ponovno dokazale nepremagljivo moč deloyiih množic; to je dokaz, da smo sl osvojile program KP — za izvedbo socializma.
Danes stojimo žene članice AFŽ pred velikimi važnimi nalogami, katere moramo povezati z vsakodnevnimi življenjskimi problemi. Z vsestranskim razvijanjem in izboljšanjem idejnega dela, z razvijanjem novih oblik dela, ki bodo po vsebini in obliki ženam blizu, z ustanovitvijo aktivov, bomo pritegnile v svoje vrste še vse one žene, ki stoje ob strani, ki so še izven vpliva Komunistične partije In še ne sledijo njenim pozivom. Pritegniti jih moramo v vrste aktivnih borcev za izgradnjo socializma.
Svoje politično delo bomo krepile v borbi proti vsem vplivom reakcionarne miselnosti, ki jo skušajo razširjati ostanki kapitalističnega razreda, agenti imperializma, predvsem proti-Uudska duhovščina.
Učvrstiti moramo borbo za kulturno prosvetni dvig žena. Organizirali bomo tečaje, predavanja in tako dvignile kulturno prosvetno raven žena In usposabljale žene za izvrševanje nalog, ki jih Imamo v socialistični skupnosti.
Posebno aktivnost bomo posvečale pomoči delavni ženi in materi. Zaposleno ženo ie treba razbremeniti v njeni skrbi za preskrbo in vzgojo otrok, kakor tudi pri gospodinjskih poslih. Mnogim pa bomo s tem omogočile vstop v produkcijo. Povezano z organizacijo sindikatov in ljudsko oblastjo bomo skrbele za otvoritev še novih DID-ov, materinskih posvetovalnic. šolskih kuhinj, krpalnlc, šivalnic in trgovino za noseče matere.
Vsaka žena mora biti seznanjena z lokalnim planom Osvobodilne fronte In da svoj plan krajevnega odbora AFŽ vključi v plan OF.
Posebno skrb bomo posvetile prav po liniji AFŽ kmečki ženi. Ob uspehih naših kmečkihx zadrug, kmečko-obde-lovalrJh zadrug bo AFŽ na vasi prikazala ženam prednost socialističnega gospodarstva. Skrbeti moramo, da bo poslednja žena vključena v naše zadruge. ker le ta način bomo tudi zainteresirali naše žene v vrste borcev za višji hektarski donos in Istočasno lih mobilizirale pri gradnjah zadružnih domov.
Pod vodstvom Partije, zveste Inter-nacionalizmu. bo AFŽ še naprei krepila vrste MDFŽ-ja, pristopile bomo in nadaljevale tekmovanje za II. kongres KPS in za III. kongres AFŽ Slovenije. Da bo organizacija kos vsem nalogam, jo moramo učvrstiti takot da postane aktiven faktor Izgradnje socializma.
Že na predvečer volitev je bilo v Solkanu vse razgibamo. Žene so krasile, izobešale zastave, istočasno pa pripravile že vse potrebno, da so se drugi dam lahko volitve vršile nemoteno. Že oib 7. zjutraj so se žene zbrale na svojih voliščih kjer so 100% potrdile predlagane kandidatke. Posebno na drugem volišču so žene z vso aktivnostjo in političnim prepričanjem sledile volitvam ter vestno sledile izvajanju delovnega predsedstva. Ker so naše matere tiste, ki stojijo z vso odločnostjo na stališču ohranitve traj-
S cvetjem in zastavami okrašena kanalska dolina je svečano izražala prve volitve naših žena, ki so v večjih krajih s 100% udeležbo izvolile iz svoje srede najboljše med najboljšimi v svoje odbore.
V Desklah je pri dopoldanskem masovnem udarniškem delu med drugimi delalo 27 žena. V 732 prostovoljnih urah so popravili 500 m kanala, 1500 m ceste in navozili 40 m3 gramoza ter razširili pot in na novo izkopali 45 m3 materiala.
Delavci in delavke iz Anhovega so šli na dan volitev v Banjšice In še v
Po nedeljskih volitvah, so žene iz Ajdovščine dočakale otvoritev ustanove, ki olajša delo matere in nudi njenemu otroku v rani mladosti mnogo veselja, igre in pravilno vzgojo. Otvor-jen je bil Dom igre in dela, sen vseh naprednih ajdovskih žena. Res je, da je pretekla lepa doba do uresničitve — do vpoistavitve DID-a. Vse premalo se je ženam nudilo pomoči, same žene so pa v časih spričo težav, na katere so naletele, nekoliko popustile.
I.ed se je prebil, D1D je otvorjen. Takoj po končanih volitvah ob 17. uri se je zbralo precejšnje število ljudstva, predvsem mater, ki so prihitele k otvoritvi doma v Sturjah. Uprava doma je s pomočjo žena zelo okusno okrasila ves prostor pred stavbo In v vseh prostorih v stavbi »Šapla«. Na dvorišču je bila postavljena lepo okrašena tribuna. Vhod v dom je kra:
nega miru na svetu, so ob koncu volitev sklenile in so tudi poslale resolucije zunanjemu ministru tov. Kardelju, v katerih so izrazile neomajno zaupanje in odobravanje stališča, ki ga tov. Kardelj zastopa skupno s tov. Višinskim za odpravo atomskega orožja in priprav za novo Vojno. Ob koncu pišejo; »Dragi minister! Vašo borbo bomo vsestransko podpirale ta smo prepričane, da bo ideja svetovnega miru ta bratskega sožitja med narodi zmagala«.
druge kraje, kjer so jim dopoldne pripravljali razne predmete, popoldne pa priredili kratko kulturno prireditev.
V lepo okrašenem Kanalu so po končanih volitvah priredili pionirji lepo, pestro kulturno prireditev.
Vsepovsod so volitve v AFŽ odbore zelo lepo izpadle, le v Plavah ne. Krivda je predvsem na odborih množičnih organizacij, ki niso polagali na te volitve nobene pažnje. Ni čudno, da so volitve najslabše izpadle, ko pa se jih niso udeležile niti žene odbornikov.
sila velika peterokraka zvezda iz zelenja. Igralnica ie bila prepolna ličnih igračk, katere so napravili pionirji in mladinci. Jedilnica, kuhinia, oblačilnica ta ostali prostori so lepo opremljeni, čeprav še ni novega pohištva, ki ga izdeluje mizarsko podjetje »Lipa».
Slovesnost otvoritve je obsegala govor predstavnika iz okraja, ki je prikazal pomen teh domov v primerjavi z domova pod fašistično Italijo. Matere se bodo z lahkoto vključile v delovni proces — prispevale bodo ogromni delež k Izvedbi petletke. — Problem pomanjkanja delovne sile ne Im več tako pereč. Vzgojiteljica doma je v svojem govoru prikazala vzgojne naloge vzgojiteljic do zaupanih iim otrok. Pionirji so nastopili s par točkami ter so žeti vsestransko odobravanje.
Sledil je ogled doma. Ljudstvo je z velikim razumevanjem in zadovoljstvom pregledalo vse prostore. Dom igre ta dela je pričel z delom. Vodstvo doma ta vse osebje bo našim' malčkom nudilo mnogo veselja ta iger, vzporedno pa pripravljajo otroke na dobo šolske obveznosti, da bodo lahko takoj sledili pouku ter čimprej dosegli prepotrebno znanje za življenje v naši socialistični družbeni ureditvi.
Da matere dobro čutijo in vedo, kaj jim zn a Si Dom igre in dela, se vidi po tem, da se v kanalski Dom igre in dela vpisuje vse več in več otrok ter je že danes, po enomesečnem obstoju Doma, treba misliti na razširitev istega.
Mohorčičeva mati je postala udarnica
Že od 10. avgusta je v Novi Gorici na prostovoljnem delu 66 letna Mohorčič Jožefa. Odkar dela, še ni do danes zamudila niti ene ure. Sama pravi, da ie vesela, ko dela na gradnji Nove Gorice, ker dobro ve, da je tudi njen delež pni graditvi socializma potreben. Ko so bile še mladinske brigade, ie vstajala zgodaj zjutraj, pomagala v kuhinji, da je bila hrana čim bolj okusna, ko pa je prišel čas za delo, je skupno z mladino s krampom ali lopato v roki odšla z njimi ter bila vedno med prvimi pri delu.
Za svoje požrtvovalno delo je Mohorčičeva mati kot borka za izgradnjo socializma prejela značko udarnika ta značko graditelja Nove Gorice. Ko je prejela značko od komandanta štaba, se je vsem najlepše zahvalila, posebno pa štabu ta vsei mladini, ki je pokazala toliko razumevanja do ustvaritve našega novega centra, obenem pa za vse tovariške odnose, spoštovanje in hvaležnost, ki jo je napram njej mladina pri delu izkazovala.
Naše volitve AFŽ so za nami, spremlja nas pa še vedno visoka zavest naših žena, ki vzporedno z reševanjem vseh problemov pristopajo k skupnemu delu in se v veliki meri vključujejo pri prostovoljnem dolu, kjer je prav gotovo največ doprinesla naša mati iz Lož
Žene s Krasa so stoodstotno volile
V tekmovanju za II. Kongres KPS so osnovne organizacije Partije s Krasa vnesle tudi 100 °/o udeležbo našiti žena na volitvah. Že takoj po sprejetju tekmovanja so člani Partije razvili vse organizacijske ta agitacijske priprave, da se volitve čim lepše, čini bolj globoko politično in čim bolj množično izvedejo. Uspehi prav zaradi te široke aktivizacije niso mogli izostat! in so se žene klicu Partije tudi 100% odzvale.
Na dan samih volitev je bilo povsod po Krasu slišati svobodno pesem naših žena, podkrepljeno z vzkliki naši Partiji, Titu in pravičnemu miru na svetu, ki ga tako trdno zagovarja tov. Kardelj, ki stoji edini ob strani Višinskega na mednarodni konferenci. Volitve same so bile izraz predanosti naših žena novi socialistični državi, obenem pa manifestacija borbe za pravičen mir v svetu. Prav gotovo bodo žene S Krasa tudi v bodoče tako zavestno pristopale k graditvi socializma prav tu na najzapadnejši meil in s tem ustvarjale graniten steber prave ljudske demokracije.
Žene iz Rafuta masovno na volišču, kjer so izvolile v svoje vodstvo Slo-venke, Italijanke in Hrvatice
S prostovoljnim delom so spremljali volitve
Na dan volitev so v Ajdovščini otvorili Dom igre in dela.
Vplačevanje obromov ljudskega poso >la
Za pravilno poslovanje pri vplačilu obroikov ljudskega posojila je zvezna komisija za vpis posojila izdala naslednja navodila:
Krajevne, rajonske, mestne in okrajne komisije za vpis ljudskega posojila morajo pri vseh svojih vpisnih mestih kontrolirati, kako pobirajo vplačila ljudskega posojila od vpisnikov, ati v redu in pravočasno pošiljajo denar bankam in ali pravilno uporabljajo obrazec št- 9 (od-javnica — prijavnica], št 6 (položnica za Drž. invest. banko) in št. 5 (položnica za Narodno banko).
Vpisna mesta oziroma osebe, ki jim je pri osnovnih organizacijah Ol naloženo delo za hudsko posojilo, morajo, če tega še niso napravila, takoj sestaviti evidenco vpisnikov (ime, priimek, naslov) vpisanih zneskov in že plačanih ob:okov za vsakega posameznega vpisnika.
Računovodstva podjetij in ustanov morajo pošiljati Državni investicijski banki vpisnikom odtegnjene obroke najpozneje do 5. v mesecu (z virmanom ali po obr. št 6)
Za vpisnika, ki zapusti podietie (ustanovo), v katerem je vpisal posojilo. mora računovodstvo podjetja ah ustanove dostaviti Drž. investicijski baokj odjavnico (del obr. 91), nie glede na to, ali ie ta vpisnik prejel ostala dva dela obrazca (prizna-nico in prijavnico). Če ni gotovo, alj bo tak vpisnik takoj zaposlen drugje, se mu mora dati potrebno število izpolnjenih obrazcev št 6 (brez navedbe zneskov in datumov), s katerim lahko sam plačuje nadaljnje obroke. Če pa pride tak vpisnik v drugo podjetje, urad ali ustanovo, mora računovodstvo tega podjetja, urada ah ustanove takoj poslati izpolnjeno prijavnico (obr. 9) z navedbo vsega zneska, ki ga je tn vpisnik že vplačal pristojni Državni investicijski banki
Da sc olajša delo, ki je v zvezi s pošiljanjem spiskov naj si računo-
vodstva razmnožijo spiske vpisnikov v toliko primerih, kolikor jih potrebujejo za plačila vseh obrokov. Mesečno odtegnjene zneske razvedejo posamezno v en primerek spiska in ga koncem meseca pošljejo Drž. investicijski banki s spremnim pismom. iz katerega mora biti razvidno, katera plačila so zajeta v spisku.
Računovodstva naj strogo pazijo da bo na vsakem spisku, seznamu položnici in poročilu v zvezi s posojilom čitljivo napisana številka vpisnega mesta. Pošte ter sedeži Narodne in Državne investicijske banke ne smejo sprejemati položnic, na katerih ni številke vpisnega mesta in zneska ali številke računa
Računovodstva morajo na položnicah navesti kot plačnika podjetie (ustanovo), pri katerem se odtegu-leio obroki, ne Pa ime blagajnika in režiserja ah individualno podružnico, kjer se je »smo vpisovalo ljudsko posojilo za dotično vpisno mesto
Obroke ljudskega posojila odtegujejo računovodstva sama po plačilnih seznamih (v posebnih rubrikah) na i*ti način kakor davek in PMSjievek za socialno zavarovanje in ne dajejo posameznikom za od tegnjene zneske nobenih priznanje
Računovodstva podjetdi in ustanov v večjih mestih naj na vrhu spiskov ah na hrbtu obvestila o vplačilu (obr. 6) navedejo ime. priimek in telefonsko številko odgovornega uslužbenca. ki da lahko banki, če bi bilo potrebno, pojasnila v zvezi s plačilom
Vsa vjrisna mesta naij vpisnike ljudskega posojila opozorijo na določbo 7 člena uredbe o ljudskem posojilu, po katerem se vpisnikom, ki vpisanega posojila ne plačajo v celoti do 10. decembra 1948, ne izdajo obveznice Izjeme so možne samo v izjemnih primerih, ki jih bo predpisal minister za finance FLRJ
Ministrstvo za finance LRS
Pripravim!«) se na okrajni plenum Ljudske prosvete
Mnogi krajevno ljudsko-prosvetni sveti .tn društva so že pristopili k edino* uspešnemu, načrtnemu Ijudsko-pro-svetetemu delu njihovega kraja. Sestavili so si načrt kulturnih prireditev, proslav, strokovnega in političnega študija v njihovih dramatskih, recita-offlskili m pevskih krožkih, dalje načrt številčnega dviga sodobnih knjig v kntjdžaiicah, načrt postavitve novih oblik ljudsko-prosvetnega dela: filmskih, bralnih im drugih krožkov. Da pa se bo vse to odelo resnično in uspešno favodBo, so izbrali iz mladinskih in drugih masovnih organizacij nadarjene Sjudi, ki jih izredno veseli delo v posameznih oblikah ljudsko-prosvetnega dela. Td bodo poslani v knjižničarske, režiserske in pevovodske tečaje, kjer si bodo svoje znanje še strokovno spopolmft in postali kot taki zavestni Ustvarjalci socialistične kulture. Seveda jim je pri sestavi teh načrtov, največkrat priskočijo na pomoč tudi učiteljstvo.
Lop primer razumevanja za poživitev ljudsko-prosvetnega dela na vasi «» pokazali domberški študentje, ki »o si zadali, da bodo z lastnimi, vzgled-trimi silami aktivno sodelovali pri delo njihovega društva.
Ob načrtnem pestrem ljudsko-pro-
svetnem delu, ki bo tako po kvaliteti kot po idejni višini na mnogo višji stopnji, bodo obenem pristopili k prav ‘ako načrtni itn sistematični reorganizaciji krajevnih ljudsko-prosvetnih svetov im prosvetnih društev.
V nekaterih krajih pa še vedno igotavljajo, kako je bilo včasih kultu rno-prosvetno delo v njihovih vaseh /oliko bolj razgibano kot danes, da bi na pristopili k stvarnemu delu, pa še ' daleka ne. Večkrat se takih krajev-io ljudsko-prosvetnih svetov in društev poslužujejo še obftoječi špekulanti in drugi razredni sovražniki, ki jim rod tikajo p rotil j mJ »k e igre. V takih vaseh se Zborniki frontovskih organizacij gotovo ne zavedajo velikanskega jromeina dobrega organizacijskega n ideološkega vodstva KLPS in PD. kT je porok za uspešno ustvaritev in razvoj ljudske, socialistične kulture.
Zato naj nam bo priprava na okrajni plenum Ljudske prosvete prelomnica našega dela. Vsak krajevno ljudsko prosvetni svet in prosvetno društvo naj se temeljito pripravi na okrajni plenum LP, kjer se bo razpravljalo o uspehih in napakah dosedanjega ljudsko-prosvetnega dela ter nakazalo smernice za bodoče delo.
Niko.
Apnsisžca »Rdeča zvezda" je
letni plan
Delovni kolektiv apnenice »Rdeča zvezda« v Solkanu ie dne 16. oktobra dosegel plan proizvodnje za leto 1948.
Da ie plan dosežen, gre predvsem zasluga delavcem, ki so zaposleni v podjetju, ker so res požrtvovalno delali z zavestjo, da delajo zase. Uprava podjetja pa ie vedno skrbela za izboljšanje življenjskih pogojev svojega delavstva, da so lahko nemoteno izvrševali svoje delo.
Komaj eno leto ie, odkar ie s priključitvijo Slovenskega Primorja k FLRJ prišla ta apnenica v last naše
države in že se vidiio mnoga Izboljšanja, ki jih prejšnii gospodar-kapita-list ni hotel napraviti. V obratih se že gradijo kopalnice, stranišča, kuhana, jedilnica, sindikalna soba itd. Vodovod ie že speljan prav do peči, da se lahko delavci po umazanem delu takoj umijejo. Kurjači in drugi delavci delajo v pokritih prostorih, da jim ob deževnem vremenu ne teče več voda na pleča kot prej. Vsa ta izboljšanja so gotovo mnogo pripomogla, da je bil letni plan dosežen 75 dni pred rokom.
O pogozaovon u Krasa
Na področju Slovenskega Primorja imamo velike površine golega Krasa, kt je nastal zaradi prevelikega Izko. piščali ja gozdov. Nekateri domnevajo, da. je goli Kras že od nekdaj, kar pa ne drži, Že ustno izročilo prebival. Btva pravi, da so Kras nekdaj pokrivali krasni gozdovi, ki (ni se pa uničili postopoma v teku stoletij. — Ti gozdovi so se uničili zaradi prevelikega izkoriščanja tujih gospodarjev na naši zemlji, ki so rabili velikanske količine lesa za brodogradilišča. Ust. no izročilo tudi pravi, da so današnje Benetk« zgrajene na hrastovih p. tih, ki so bili posekani na Primo,-skem. Gozdove pa so uničili tudi sami prebivalci teli krajev, ker so pridelali le toliko, da so se težko preživeli par mesecev v letu. Za vse ostale me. sece pa so ljudje Iskali zaslužka v gozdovih, ki 80 jih postopoma krčili, le« pa prodajali po nizkih cenah tujim In domačim lesnim trgovcem, ki so obogateli na račun uničevanja k raških gozdov.
Kras je značilen po valovitem terenu, na katerem Je polno malih do. din z rodovitno zemljo, kjer prebL valoj Krasa pridelujejo krompir in ostale poljske pridelke. Poleg tega je na Krasu polno podzemnih votlin m drugih kotanj, v katere prinaša voda ob velikem deževju, zaradi prehitrega odtekanja, rodovitno zemljo. V teku stoletij je na nekaterih predelih Krasa rodovitna zemlja pod udarom bur. je in drugih vremenskih ncprilik popolnoma izginila, ostala j« samo med skalovzem, kjer jo postopoma zrastlo trnje, robida in drugi ničvreden gozdni plevel. Celoten Kras Je sestavljen iz trdega apnenca, zato tu uspevajo grmičja, ki rabijo za svoje življenje dosti apna.
Gozdovi varujejo zemljišča pred izpiranjem, vetrovi, plazovi Itd., pospešujejo padavine in spreminjajo kll-matične prilike kraja, kjer se nahajajo. Zato j« že bivša Avstrija pričela s pogozdovanjem Krasa. Tudi v našem okraju imamo nekaj borovih sestojev, ki so hili zasajeni za časa Avstrije (nad Vipavo in Puštalami). Tudj Italija je napravila nekaj poizkusov pogozdovanja na naši zemlji, kateri pa niso uspeli zarndi nestro. kovnega znanja, nekaj pa tudi zaradi nerazumevanja prebivalstva samega.
Vedno nastane zelo pereče vpraša-njo pri pogozdovanju pašnikov. Na zemljišču, kjer se izvrši pogozdovanje, se paša zabraoi, tedaj pa nastane vprašanje, kje bo prehivalstvo paslo svojo živino. Meja med pašnikom in gozdom se lahko določi samo s komisijskim pregledom, v katerem so gozdni in kmetijski strokovnjaki. Prebivalstvo se dostikrat ne zavoda, da se bo s pogozdovanjem skoraj ne-
rodovitnih zemljišč njihovo gospodarsko stanje izboljšalo. Poleg tega se jim bodo izboljšala tudi zemljišča, ki so sposobna, da trajno ostanejo pašniki ali travniki. Sedaj nastajajo vsako jesen velike težave pri preskrbi z drvmi v našem okraju, ako bi pa gozdovi pokrivali vse goličave, bi to enostavno odpadlo.
Kazni strokovnjaki pravijo, da po. gozdovanje Krasu ni več nikaki problem. Kdor pa dobro pozna vremenske in klhnutične prilike teh krajev, l>> v to malo podvomil. Ne bomo te ii sedaj tu strokovno razmotrL mu, je (ia to, da bo pogozdovanje Krasa v bodočih desetletjih stalo našo državo težke tisočake. Nekateri so tudi mnenja, da nam pod nobenim pogojem ne bo uspelo pogozditi kraške goličave. V državi, kjer imajo ljudske množice oblast v svojih rokah, je danes mogoče vse napraviti. Ako se gradijo železnice, tovarne, ceste, elektrarne itd., bo današnja ljudska «lc last zmogla pogozditi tudi Kras, pa čeprav z velikimi težkočami. Sodelovati bodo morale pri tem delu vse množične organizacije. Napraviti se bodo morali suhi zidovi, kateri IkmIo varovali nove nasade pred gozdnimi požari, ki napravijo letno ogromno škodo k raškim borovim nasadom. Zidovi in preseke med nasadi lahko preprečijo gozdne požare, da sc isti ne razširijjo na ostale predele.
Pogozdovanje Krasu pa hna poleg gospodarskega tudi velik politični pomen. Slovensko Primorje leži v najbolj zapadnih predelih ljudskih de. mokracij in ravno ob meji so velike kraške goličave, ki se bodo pričele pogozdovati že prihodnje leto. S tem, da se bo pogozdovanje pričelo ob me ji, se bo dokazalo vladajočim kupita. Ustičnim klikam onstran meje, da v državi, kjer imajo ljudje sami oblast v svojih rokah se dela predvsem lo, od česar imajo koristi delovni ljudje, ne pa posamezniki. Poleg tega bodo naša dela tudi vzpodbuda delovnim množicam onstran meje, ki se morajo boriti za vsak košček kruha..
Ob tednu »Gojitve in varstva gozdov« ima ljudska oblast cilj prebival, stvo postopoma zainteresirati za pogozdovanj« Krasa. Ako se delo vršijo brez vednosti ljudi, pač nima delo nobenega uspeha. Sele takrat, ko IkmIo vsi ljudje imeli smisel za obnovo goz. dov in pogozdovanje, kar se na žalost ugotavlja, da tega do daiios še ni, bomo dosegli pri pogozdovanju take uspehe, ki bodo pritegnili k temu de-lu še one, ki stojijo danes ob stranL
Prepričani smo, da bomo s sodcloi. vanjem vseh ljudskih množic tudi della prt pogozdovanju in obnovi goz. dov izvedli 100% kot vse dosedanje akcije.	Kenk.
Ob zaključku »Tedna cest"
Kljub temu, da Je mnogo delavcev od Sik) na delo v gozdove, kmetje pa so hili zaposleni s trgatvijo, so v nekaterih vaseh uvideli potrebe popravila din gradnije novih cesti.
Posebno so se pri tem izkazale kraške vaisi, kjer so frontovcl dve nedelji množično pristopili na pomoč graditeljem nove ceste JVLren—Opatjesclo,
.im izkopali in izvozili v tndem terenu 215 m2 materiala..
Na drugih okrajnih tn vaških cestah so v »Tednu cest« »izčistili 1.150 m cestnih kanalov, podsuli 900 m2 cestišč in pripravili 31 m’ gramoza.
Tam, kjer so odbori OF pravilno prikazali Ijudsitvti potnen popravila krajevnih in okrajnih cest, so se tudi ždi lepi uspehi.	B. A.
Okrajni komite KPS Gorica »klicuje v nedeljo 24. oktobra oh 9. uri v Šempetru partij»ko konferenco, na kateri bomo pregledali dosedanje delo Partije v našem okraju in dobili smernice za naprej. — Vse delegate, ki so bili izvoljeni v osnovnih partijskih organizacijah, vabimo, da se te konference udeležijo
Z gradoiič zadružnih aomov
Ge pregledujemo, kako polcka gradnja zadružnih domov v našem okraju, lahko ugotovimo na enj strani velik napredek, po drugi strani pa 'še veliko napak. Vse premalo se še prenašajo izkušnje iz enega gradbišču na drugo, kar l>i gotovo marsikje gradnjo pospešilo. Tudi napake, ki se pojavijo na nekem gradbišču, bi se
po ugotovitvah vzrokov, ne smele več pojavljati drugod. Gradjlišča, ki so šele v pričetku gradnje, bi morale posnemali gradilišča ki so čeprav pozno pristopila k delu, dosegla že tepe uspehe jn gradnja vidno napreduje. Osvojiti sa morajo dobre organizacijske oblike dela, ki so se obnesle na drugih gradiliščih.
V Humu-Njivici so prejeli republiško prehodno
zastavico
Graditelji zadružnega doma v IIu-mu — Njivici so res vredni, da jih ponovno pohvalimo. Cah k o sd jih vzamejo za vzgled graditelji marsikaterega drugega doma. Iz lokalnih virov so na llumu — Njivici pripravit 100 m3 kamenja, 90 m* peska, 20.000 komadov zidne ofSeke, 25 m3 gramoza. Sami so s 5000 prostovoljnimi urami zgradili pot do peska in gramoza ter s tem prihranili dolgo pot do Soče sobi in dfugim gradi li-ščem v Brdih.
Pri svojem zadružnem domu, ki ga gradijo na površini 540 m2, so napravili nad 22.000 delovnih ur. Izkopali so 215 m3 temeljev in kleti, zabetonirali 180 m" zazidali 325 m3 zidu in danes ga že »pokrivajo. Vprašanje
lesa, kj je zelo pereče na marsikaterem gradilišču, so oni rešili na ta način, da so zbrali vino in ga zamenjali za les. Vsa organizacija dela pri nijh je dobro izvedena. V dveh fron-lovskih brigadah, ki delata na gradilišču, so vključeni skoraj vsi dela-zmožnj prebivalci, ki so pravilno razumeli velik pomen gradnje zadružnega doma na vasi.
Za njihovo požrtvovalno delo so tudi dobili zasluženo priznanje. lOOF Slovenije jim je, kot enemu najboljših gradiljšč zadružnih domov v Sloveniji, podel.l republiško prehodno zastavico, kar jih bo vzpodbudilo k še večjemu delu. da bo njihov dom čim prej dokončan.
Kako je v Lozicah, Št. Vitlu, Ajdovščini, Renčah
in drugod
uspehi. Ge hočejo v Selu svojo obvezo, zgraditi v letošnjem letu svoj zadružni dom, častno izvršiti, morajo takoj zaposliti zidarje, ker je napačno mnenje nekaterih, da je treba uajpreje ves material pripraviti, nato šele so lotiti gradnje.
Tudi v Ajdovščini so se pozno lotili dela Ln jc od začetka zelo težko
V	Lozicah jn St Vidu so sc obvezali, da bodo v letošnjem letu svoj zadružni dom pokr.li. Ge pa bodo nadaljevali s sedanjim tempom gradnje, te obveza prav gotovo ne bo do časa izvršena. Temelje so sicer že skoraj izkopali, niso pa pristopili k pripravi materiala, da bi v nadalje delo nemoteno potekalo. Če momen-talno nimajo zidarjev, da bi pričeli z betoniranjem, ni rečeno, da bi zato gradilišče popolnoma zamrlo. Ljudstvo z Ix>zic in St. Vida bi se moglo otresti miselnosti da bi jim zadružni dom gradilo kakšno posebno podjetje Ln resno pristopiti k gradnji.
V	Selu so pozno pričeli z gradnjo, a so se v začetku z vso vnemo lotili dela nakar so se pokazali tudi prvi
napredovalo, ker piso hoteli vsi razumet’ pomena in potrebe zadružnega doma. Pri pripravah materiala je sodelovalo le nekaj ljudi, a tudi pozneje se ni pristopilo k delu dovolj množično kar bi v Ajdovščini vsekakor lahko pričakovali. Zato naj Ajdovci čim preje pristopijo množično k delu in v brigadoem sistemu nadoknadijo vse zamujeno. '
Že mnogo jc bilo govora o gradnji zadružnega doma v Renčah, kjer se še vedno razpravna le o prostoru, ki pa je že delj časa določen, a kljub temu ni videti nikak.h uspehov, razen nekaj pripravljenega materiala. Za Renče, ki nimajo velikih težkoč za gradnjo ;.n ki imajo zelo veliko število prebivalstva, je to dovolj žalostno. Vidi se, ,da nimajo nikakega zanimanja, da bi gradnja napredovala. Preteklo nedeljo je bilo napovedano množično delo na grad.lišču, a se je tega udeležilo le sedem ljudi. Vsekakor je potrebno, da se uprava za gradnjo (loma, odbor C/F in vse prebivalstvo končno zave, da je treba dano obvezo pod vsakim pogojem izpolniti in ne bo ob koncu leta nekakega opravičila, če dom ne bo zgrajen.
Podoben primer je tudi v Sred. Lokovcu, kjer imajo že delj časa temelje izkopane in so pr. tem tudi ostali. To in vsa ostala gradil.šča naj si vzamejo za vzgled Ilum — Njivice, kot tudi Šempas, Lokve, Oti co itd., ki so v zadnjem času dosegli zelo lepe uspehe prav zaradi dobro oiganizi-ranega dela.
Nekatere uprave gradilišč čakajo, da jim bo okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov dostavla ves potreben material na njihova gradilišča. Naj tu omenimo samo nabavo lesa. Malokatero gradilišče je samo-inic.ativno rešilo to vprašanje, čeprav je bilo vsem pojasnjeno, da jim jc les nakazan- v Trnovskem ;n Postojnskem gozdu. Treba jim je lc formirati ekipe, ki bodo ta les posekale in ga spravile na gradilišča.
Krajevni odbori OF, uprave za gradnjo zadružnih domov in vse množične organizacije, naj sedaj, ko jc poljsko delo v glavnem končano, resno pristopijo k formiranju frontnih brigad, k. bodo stalno delale na gradiliščih zadružnih domov, da bo obveza dana naši Partiji ln maršalu T tu tudi do časa izvršena.
Metod.
Od pravočasne in planske uporabe investicij je odvisna izvršitev plana'
Naša država kot ljudska država, je se krediti ne črpajo, in je tudi dej-.................... stvo, da so krediti za gradnjo zadružnih domov tako rekoč neizčrpani.
kljub vsem povojnim ležkočam stremela da se naše gospodarstvo okrepi v vsej širini. Okrepitev in dvig našega gospodarstva je viden na vseh poljih naše gospodarske dejavnost. Res je, (la so še tež k oče, ker teh niti ne skrivamo pred javnostjo, težkoče, ki izvirajo iz pomanjkanja materija-la, delavne sile itd., to pa je ravno znak, da Se popravlja.'bbnavlja in na novo’ gradi. Obnavlja in gradi se mnogo tudi v Goriškem okraju: gradi sc Nova Gorica, obnavlja požgane in porušene vasi, grade se mogočni zadružni domovi itd. Vse te novogradnje in obnavljanja pa je jasno, da bi bila na mrtvi točki, če država ne bi priskočila na pomoč v obliki kreditov. Seveda pa ne smemo pri tem podcenjevati pomoči naših 'množičnih organizacij, ki s svojim prostovoljnim delom kredite samo ojaču-jejo tako, da jc možnost- uspeha č m večja in popolnejša. Tako prostovoljno delo moramo v bodoče še ojačati in uspehi za čim prejšnjo izvršitev plana ne 1/odo izostali.
Omenjeni krediti za letošnje leto la ti ko rečemo so ogromni ter so zajeli vse naše sektorje in panoge. Samo od koristnikov kreditov zavisi ati bodo te kredite pravilno in koristno izčrpali.
'les je, da je bil letošnji kreditni plan po krivdi saboterjev in zločincev Hebranga im kompanjoma Z uje vir a dokaj pozno objavljen, vendar ko hi sc koristniki takoj po sporočilih višine kreditov energično poprijeli dela se ne bi sedaj zgodilo, da je večina ‘kreditov neizrabljenih. Poznano je dejstvo da so prav odbori za gradnje zadružnih domov tarnali zaradi sredstev, danes ko so krediti na razpolago pa najdejo tisoč vzrokov, da
Obstoja bojazen pri nekaterih odborih odnosno posameznikih, češ kaj bo z njimi, če ho neuspeh, kdo bo plačal? Na tem mestu lahko pribijemo in potrdimo, da država ne bo nikoli dovolila da bi prišlo do neuspeha baš pri zidavi zadružnih domov, ki naj postanejo matica vsega našega' gospodarskega, kulturno-prosvetnega in političnega dela na vasi.
Tovarišem v Črničah povemo samo to: ne imejte strahu pred enim človekom zaradi ene parcele; strah naj bo v tem kaj poreče ljudstvo, ko naloge ne boste izvršili! Nič strahu pred čenčami, da se bo moral zadružni dom podreti ali pa še ka.i drugega zaradi ene parcele in enega člbveka, temveč korajžno na delo!
Kako pa črpajo ostali kredite? Tudi slabo in zaradi raznih vzrokov. Največkrat je vzrok, da podjetja niso registrirana ali pa niso prijavili sprememb zaradi registracije. Drugi vzrok je da so nekateri črpali obrat na sredstva za investicije dela, ne smatrajo pa za potrebno črpati in-vestic. kreditov zaradi kritja sposojen, nih obratnih sredstev. Te nepravilnosti se v bodoče ne smejo delati ker je proti vsem načelom našega kreditnega sistema.
Da se zahtevajo gotove garancije ob priliki dodelitve kredita je popol-
da nalete prav pri pogojih na težkoče, ki so v nezavarovanju objektov, pomanjkljivem prikazu aktive in pasive, neurejenem knjigovodstvu, pri nepravilnem prikazu in opisu investicijskih del — predračunov. Ni dovolj samo našteti dela ali nabave osnovnih sredstev temveč je to treba utemeljiti, opisati z navedbo ali je material in delavna sila na razpolago, v planu, ali je nabava že zasigura-na itd.
Posebno moramo pa poudariti, da morajo tudi oni, ki kreditov ne bodo črpali iz teh ali onih vzrokov ali pa jih bodo le deloma črpali, pismenim potom javljate odstope od kreditov Poverjeništvu za finance, da se na ta način neizkoriščeni krediti dodelijo onim, ki imajo večje potrebe in možnosti za koristno izrabo kreditov.
Do zaključka leta imamo na razpolago še dobra dva meseca, v tem času se še lahko popravi stanje in krediti koristno črpajo
Na Otlici tekmujejo za I. kongres ESJ
Člani sindikalne podružnice Obno vitvene zadruge na Otlici so sprejeli obveznost da bodo do I. Kongresa ESJ napravili 2.000 prostovoljnih delovnih ur pri obnovi porušenih poslopij ln gradnje zadružnega doma. To svojo obveznost so že izpolnili in tudi prekoračili za 593 ur. Od teh so zidarji napravili 512, gozdarji 322, težaki pa kar 1.089 prostovoljnih delovnih ur.
S temi so člani sindikata .na Otlici pokazali, da se z delom pripravljajo na svoj I. Kongres ESJ, ki jim bo dal
noma pravilno. Krivda podjetij pa je nove smernice za nadaljnje delo.
Vse delovne kolektive pozivamo, da se v nedeljo 24. oktobra množično udeležijo prostovoljnega dela na gradnji Nove Gorice v čast Vrvemu kongresu ESJ; Iti se ta dan prične v Beogradu
Življenje gojencev
v domu
.Toneta Severja *
Gotovo je že vsakdo slišal o mladinskem domu »Toneta Severja« v Kojskem, kjer se nahajajo vojne sirote, jim ta dom nudi pravo domače zavetje.
Brici so že mislili v poletnili mesecih, da je življenje v tem domu zamrlo. Marsikomu je bilo dolgčas po veselem živžavu, ki se je vedno razlegal po gradu. Gojenci so namreč za časa počitnic odšli na letovanje v Kanal ob Soči, od kjer so se vrnili polni moči im poleta za novo šolsko leto ter prinesli spet življenje v stari grad. Sicer na tudi v času počitnic tu delo zamrlo. Marljive roke delavcev so grad obnavljale in ga pripravljale za ponoven sprejem gojencev.
No, pionirji so spet tu in šolsko leto
je pričelo s polnim tekom. Dobro se zavedajo, da je njih najvažnejša naloga učenje, da si osvoje čim več znanja. To pa bodo dosegli le z načrtnim učenjem in delom sploh. Zato pa poteka vse delo tudi v domu po določenem dnevnem redu. Pa poglejmo celodnevni načrt, ki ga dosledno izvajajo tako gojenci, kot osebic.
Življenje v domu se začne že ob 6. uri. Prve vstanejo kuharice, da pripravijo zajtrk za lačne želodčke. Takoj za njimi vzgojiteljice, da se pripravijo m se ob vstajanju gojencev posvetijo izključno njim. Ko v sosednem zvoniku bije ura pol sedmih, se sliši po spalnicah glas vzgojiteljic: »Vstajenje! Dobro jutro!« Takrat za-brenči kot v čebelnem panju. Odprejo se okna in razmečejo postelje, da se, prezračijo. Ko preteče par minut, s6 že vsi postrojenj po četah in pripravljeni za jutranjo gimnastiko. »En, dva, tri, štiri«, odmeva po drvonišču. Z naglimi gibi rok in nog se gojenci šele tedaj prav dobro predramijo. Po končani gimnastiki je zbor k zastavi. Načelnik odreda preda raport in že odmeva vesela pesem v hladno jutro. Koj nato se že prerivajo v umivalnicah, kjer si osvežijo obraze, nato pa naglo pospravijo postelje. Med tem dežurni čet pripravijo na mize zajtrk.
polni tišini posede četa za četo k mizi, načelnik odreda želi vsem dober tek in zajtrk je kmalu pospravljen.
Prva in druga četa, ki sta sestavljeni iz učencev sedemletke in četrtega razreda osnovne šole, vzameta šolske potrebščine, dobita malico in lepo ix> vrsti odkorakata v šolo. Tretja in četrta četa, to je prvi, drugi in tretji razred, ostaneta doma, od 8. do 10. ure imajo učno uro, kjer se učijo pisati in čitati. Vsi napravijo naloge, ki jih pregledajo vzgojiteljice. Ob H), uri dobijo malico, nato se ob lepem . vremenu igrajo na dvorišču. Pri tem se nudi vzgojiteljicam možnost, da neprisiljeno opazujejo igre otrok, njihove interese, odnos do ostalih in poteze značaja, da potem lahko pravilno usmerjajo svoje vzgojno delo.
Pio kosilu gresta v spremstvu vzgojiteljice v šolo III. in IV. četa. I. ta II. četa se do malice učita, nakar gresta na sprehod na bližnji hrib. V domu imajo tudi svoj modelarski krožek, rišejo parole in sten-čase, gojijo fizkulturo in izvajajo proste igre. — Včasih pridejo k njim tudi pionirji iz vasi in skupno odigrajo nogometno tekmo, tako da popoldanske ure kaj hitro minejo.
Po večerji imajo pionirske sestanke ali politične ure, folklorna in dramatika skupina pa vadita za prireditev. Ob jasnili večerih se zbere na dvorišču, opazujejo nebo, pojejo hi plešejo kolo, se raizgovarjajo o pilotih in mornarjih. za kar jih je večina zelo navdušenih, ah pa si pripovedujejo dogodke rz NOB.
Ob 21. url je za gojence dan končan. V domu zavlada popolna tišina. Le kuharice in ekonom pripravljajo hrano za naslednji dan, vzgojiteljice se posvetujejo o svojem delu in opazovanjih, upravnica pa pregleda delo v teku dneva.
Zora S.
L ’W ■ J
br &
(L.: #1
JlffTfc,, -TiC-J
..
Spomenik padlim borcem v Mirnu pri Gorici

Z onstran meje
Prošnje kmetov bi lahko reševali v Trstu in ne v Rimu
Kljub večkratnemu pisanju in zahtevi kmetov, naj pristojni krogi po-krenejo akcijo za izplačevanje škode, povzročene po anglo-ameriških okupacijskih četah, jc še vedno to vprašanje na mrtvi točki. Zato ni nič čudnega, če so šli kmetje in predstavniki strokovne zveze ponovno k pristojnim oblastem ter zahtevali, da jim v tem pogledu dajo potrebna pojasnila, vendar pa ni niti to nič zaleglo.
Pred dvema mesecema je prejela sindikalna zveza kmetijskih sindikatov pismo od polkovrrtka Laneja. naj mu pošlje ponovno seznam vseh oškodovanih kmetov. Zvedelo sc je namreč, -da so oblasti, ki so vodile prijave oškodovanih kmetov po anglo-ameriških okupacijskih četah, izgubile vse dokumente, ki so jih prizadeti kmetje predložili v dokaz, da so v resnici utrpeli škodo.
Tako bodo morali torej oškodovani kmetje ponovno vložiti prošnje za povračilo škode, ker so uradniki, ki imajo te stvari v rokah, (»diši zaradi ne-
marnosti ali birokratizma, izgubili vse dokumente. Svoječasno ie bilo namreč v tržaškem časopisju opozorjeno, da je neumestno, da so prošnje, ki so jih vložili kmetje, romale iz Trsta v Videm, v Trevlso in končno celo v Rim ter da bi se lahko našlo za reševanje tega vprašanja hitrejšo rešitev.
Kmetje namreč z vso upravičenostjo zahtevajo, da jim pristojne oblasti izplačajo to škodo, ker potrebujejo za svoje gospodarstvo veliko kapitala, ki ga morajo dnevno vlagati v svoje premoženje. Vprašanje materialnih sredstev pa je važno zlasti še sedaj, ko so vojaške oblasti odvzele kmetom travnike in pašnike in morajo za svojo živino, kolikor je še sploh imajo, kupovati seno po visoki ceni na trgu. Še prav posebej velja za njili rek: »Kdor hiti o da, dvakrat da*. Tega bi se morale oblasti zavedati pri obravnavanju izplačila škode, ki so jo povzročile velikokrat tudi brez potrebe vojaške edinice.
Resnice nočejo pisati
»Giofnale di Trieste« ni objavil popravka, ki so ga poslali Openci v zvezi z neresničnimi trditvami o openski šoli.
V zvezi z gonjo, ki jo je vodil »Qk>r-nale di Trieste« proti slovenskim, šolam, je bilo objavljeno v »Primorskem dnevniku* več načelnih odgovorov in*" med drugim tudi na »La realta contro le illusioni« ter na »La ooimmedia ed i suoi registri« z dne 4. sept. t. 1. Na te stvarne podatke, ki
temelje na objektivnih statistikah in ix>datk.ih, »Oiornale« seveda ni odgovoril, ker pač ni imel kaj povedati. Njegov molk to najbolj potrjuje.
V vseh večjih slovenskih krajih so bili v zadnjih dneh množični sestanki roditeljskih svetov, na katerih so obravnavali vorašanie slovenskih šol ter
s tem v zvez. tudi gonjo šovinističnih časopisov proti slovenskim šolam. Ker se je pisec člankov v svojih izvajanjih dotaknil tudi vprašanja openske šole ter objavili velike netočnosti s tem v zvezi, je bil na Opčinah 28. septembra t. 1. množični sestanek, na katerem so do zadnje črke pobili vse »dokaze« »Uiornale di Trieste«. Sprejeli so tudi resolucijo s 202 podpisi, ki so jo poslali uredništvu tega lista v objavo. Kljub členu tiskovnega zakona, ki je v veljavi na tem ozemlju, pa »Oiornale di Trieste« ni smatral za potrebno, da bi objavili popravek v svojem listu, marveč je to kratko in malo obšel kot da se ni nič zgodilo.
Kaj bodo Openci v tem primeru storili, je njihova stvar. Gotovo ie, da gre za kršenje tiskovnih predpisov od strani »Oiornale di Trieste« in da je možna tožba proti lažnivemu pisanju tega očividno šovinističnega časopisa. Zato objavljamo našim čitateljem v vednost, celotno resolucijo, ki so jo poslali Openci uredništvu »Giornale di Trieste« v objavo:
Uredništvu
»GIORNALE Dl TRIESTE«
v Trstu.
Starši in ostali prebivalci Opčin so se zbrali 24. septembra t. 1. na sestanku, da preučijo položaj slovenskega šolstva v zvezi z gonjo, ki jo poleg drugih vodi tudi vaš časopis.
Ker je Vaš časopis objavil tudi netočnosti z ozirom na Opčine, Vas po tiskovnem zakonu št. 270 z dne 3. julija 1948 čl. VIII. pogl. 1. pozivamo, da v svojem listu objavite naslednje popravke:
1.	Vaša trditev v članku »La com-media ed i suoi registi« z dne 4. sept. t. 1., da je Gauleiter Rainer dal slovenske šole kraškemu prebivalstvu, bi utegnila ustvariti mišljenje, da smo Openci sodelovali z nemškim okupatorjem. Resnica pa je le, da so domobranci odprli na Opčinah šolo, v katero se je prvotno vpisalo le kakih 20 otrok, a je šola zaradi odpora prebivalstva Opčin, ki je odklanjalo vsako sodelovanje z okupatorjem, po 14 dneh popolnoma prenehala.
2.	V Vašem članku »La realta contro le illusioni« z dne 15. sept. t. 1. trdite, da so Slovenci v prvem trenutku mislili, da lahko uničijo italijansko šolo in niso hoteli odstopiti šolskih prostorov otrokom italijanskih družin. Resnica pa je:
a)	da je KNOO sklical sestanek italijanskih staršev, na katerem so bili starši pozvani, da obnovijo italijansko šolo;
b)	da je učitelj Pauli na poziv KNOO pričel z italijansko šolo že takrat, ko se italijanski didaktični ravnatelj Fer-reti še ni upal priti na Opčine:
c)	da ie italijanska šola dobila v šolskem poslopju, ki ga je popravit KNOO, prostore, za kar je isti potrošil 112.000 lir. Prav tako je KNOO oskrbel vsem razredom in pisarnam, tako slovenskim kot italijanskim, kurivo.
3.	Vaša trditev, da so bili italijanski otroci prisiljeni obiskovati slovenske šole, je neresnična, ker ni bilo na slovenski openski šoli od .1. 1945 dalje niti enega otroka italijanskih staršev. Dejstvo pa je, da obiskujejo učenci: Taučer Julijana, oče Viktor, mati Ana roj. Sosič; Kukec Aldo, oče Stanislav, mati Frančiška roj. Sosič: Sosič Ina, oče Slavko, mati Nora roj. Bizjak, ki so sinovi slovenskega očeta in slovenske matere, italijansko šolo. Nadalje ugotavljamo, da je 5 učencev iz mešanega zakona v italijanski šoli, medtem ko so na slovenski šoli iz mešanih zakonov trije.
4.	Na slovenski šoli ni le 200 otrok, temveč jih je bilo ob zaključku šolskega leta 1947-48 247.
5.	Vaša trditev, da ie slovenska šola utrpela težak udarec, ker po novi razmejitvi niso mogli obiskovati slovenske šole na Opčinali učenci iz oddaljenih krnskih vasi. ie neresnična. Baš
nasprotno je res, da je šele po razmejitvi bilo vključenih na opensko šolo 7 otrok iz Femehičev, ki so pred razmejitvijo obiskovali ^olo na Orleku. Izven šolskega okoliša pa so prihajali na italijansko šalo v šolskem letu 1945-46 (za kasnejša leta žal nimamo podatkov) naslednji učenci:	1. Ciak
Mario iz Trsta - Vicolo Castagneto 135; 2. Marussi ? iz Trsta - via S. Lazzaro 17; 3. Forno Edo kz Trsta -via Moireri 158; 4. Ukmar Paolo iz Trsta - via Solitro 6; 5. Rondi ? tz Trsta - via Commerciale 103.
6. Vaša trditev, da je bila izgnana iz šole m to na grd način neka uboga občinska (šolska) sluginja in zamenjar-na s sluginjo, včlanjeno v SIAU, ie smešna, kajti dotična uboga slugimja je ostala sluginja italijanske šole tudi po vojni ta še vedno vrši svojo službo, medtem ko je za slovensko šolo bila imenovana sluginja slovenske narodnosti.
Smrt fašizmu! Svoboda narodu!
Opčine-Trst, dne 28. sept. 1948.
202 podpisa.
Poziv vsem davčnim zavezancem
Pozivamo vse one davčne zavezance, ki še niiso poravnali svojih davčnih zaostankov na dohodnini iz leta 1947. in še preje, ter tekoče dohodnine (I. obrok), da to store najkasneje do 31. oktobra 1948. Po preteku tega roka se bodo proti vsem zaostajnkar« jem podvzeli najstrožji, pa tudi prisilni ukrepi.
KDO so dolžni takoj po preteku roka sporočiti poverjeništvu vse one, ki niso poravnali zaostankov zaradi uvedbe eksekucije.
Poverjeništvo za finance OLO, Gorica
Opozorilo
Opozarjamo vse producente vina, da morajo v smislu določil Tar št. 702 in 704 začasne tarife davka na p p. do 20. XI. 48 brezpogojno prijaviti vso pridelano količino vina svojemu pristojnemu KLO, isto tako pa morajo prijavljati KLO vsako odsvojitev t. j. prodano količino vina.
Prav tako morajo pridelovalci žganja takoj po končanj žgafijekuhi prijaviti pristojnemu KLO vso pridelano količino žganja istotako pa tudi vsako prodajo žganja.
KLO naj kontrolirajo izvršitev, kršitelje pa prijavijo Poverjeništvu radi uvedbe kazenskega postopka to kaznovanja.
Poverjeništvo za finance OLO, Gorica
%
Poziv vsem izplačilnim blagajnam KLO itd.
Izpolnjene formularje Popis delavcev nameščencev in uslužbencev takoj dostavite Poverjeništvu za finance; ker je rok že potekel tn ministrstvo za finance nujno potrebuje podatke.
Poverjeništvo za finance OIA> Gorica,
Ali si že naročnik našega glasila OF »Nova Gorica«?

ZAHVALA
MARC VERA, vdova se toplo zahvaljuje vsem, ki so spremljali na zadnji poti njenega soproga in očeta. Še posebno se zahvaljujem tistim, ki so ji priskočili na pomoč v tej težki url.
Uredništvo In oprava; Solkan ni 1K. Korpusa 186, teL št 1 in 7. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. poroč. v Ljubljani. Izhaja vsak petek.