«s»tev. 340,	V Ljubljani, v ponedeljek 30. oktobra 1899. Letnilc XXVII:.
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za eele leto predpUfiaa 16 fld., la pol leta 8 fld., xa četrt Uta i fld., ta jedaa
meaec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: 5» selo lato 12 fld., sa pol le'.a 6 fld., xa četrt leta 3 fld., u jeden mesec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. SO kr. več na leto. Posamne Itevilke po 7 kr.
Naročnino !n oznanila (i n i e r a t e) »»prejema uprnvnlltTO ln ekspedicija t „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. i.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne Tsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih olieah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvsemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefčn - itev. 74.
Gabilo na naročbo.
S I. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,,Slovenca".
Prazen trud.
Zavezini vodje so v Gorici slovenskemu uči-teljstvu pokazali edino rešilno pot, ki ga iz suženjstva pripelje v obljubljeno deželo, po kateri se cedi sam med in mleko, to je pot v liberalni tabor. »Učiteljski Tovariš« pa je prevzel nalogo obdelovati svoje bravce in jim vcepiti prepričanje, da le v liberalizmu je spas. Zato se hoče z novim letom preleviti v političen list, kar je več ali manj že sedaj. Zlasti po zavezinem shodu je zastavil novi tir in čvrsto pobira stopinje za svojim vodnikom »Narodom«.
»Narodove« preludije o bodoči liberalni šoli brez duhovstva in religije odmevajo tudi iz predalov »Učit. Tovariša«. Zato je smešno, ako v jedni sapi vpije nad krivico, ki se mu godi od strani mil. knezoškofa in »klerikalnih« listov, hkrati pa oznanuje novi evangelij brezverske šole. Toliko protislovij ni bilo še kmalu združeno na enem mestu, kakor v zadnji njegovi številki. Verska in brezverska šola, katoliške resolucije pa Masarykove in Viktor Hugotove ateistične ideje, vse to pod jedno streho!
Izmed treh člankov, ki se nanašajo vsi na dnevno politiko, sta zanimiva zlasti prvi in tretji. V prvem članku »Dnevi boja« se igra: preganjana nedolžnost. — Iludi udarci so padali na liberalno učiteljstvo, ko je mil. knezoškof v zadnjem pastirskem listu obsodil njihovo nesramno ravnanje povodom duhovnih vaj, ko je »Domoljub« krščanskim starišem pokazal te od-gojitelje njihovih otrok v pravi luči. Čutili so se zadeti do živega. Obsodila jih je cerkev z izjavo našega višjega pastirja in pričakovati je odpor od strani ver nega slovenskega ljudstva. Oba pa imata sveto, nerazrušno pravico, govoriti besedico pri ljudski šoli in njenem učiteljstvu, kateremu so v odgojo izročeni krščanski otroci.
Zato sedaj »Tovariš« opira liberalno učiteljstvo, se bridko pritožuje nad strašno krivico in skuša prepričati svoje bravce, da so po nedolžnem preganjani. Zbral je nekaj starih, lepodonečih resolucij in si iz njih skrpal krščanski plašč, v katerem se razkazuje občinstvu. Tu se \se lepo in spodbudno sliši: »ves pouk bodi prešinjen z naukom svete vere«, »ljudska šola so kaže v verski luči«,
»učitelji naj so katoliški in zbujajo verskega duha«, »med cerkev in šolo se ne sme staviti zid« (dvakrat podčrtano). Na te resolucije kaže, da tem ložje vdari po škofu in »Domoljubu«. Oj ti ljuba preganjana nedolžnost! — Zakaj pa »Tovariš« priobčuje iz škofovega lista samo par stavkov, katere še po vrhu tendencijozno zavija ? Zakaj ne omenja z nobeno besedico, kaj je dalo povod škofovi izjavi ? Was er mir weise ver-schvveigt, zeigt mir den Meister des Stils. — Kaj je storil mil. knezoškof druzega, nego da je opravičil svoj korak -nasproti nesramnim napadovalcem duhovnih vaj ? Svojje bravce mora »Tovariš« smatrati zelo naivnimi, ako misli, da jim bode s praznimi besedami in soOzmi prikril dejstva, ki so vsakomur znana.
Še bolj »razkrinkuje« »Tovariševo« dvoumno ravnanje drugi članek : »Svobodna šola — svobodni učitelji«. Že francoski državnik Gambetta je imenoval »svobodo« star bas, ob katerega drgne vsak, komur se ljubi. Zlasti liberalni učitelji ga pogosto rabijo in mu izvabljajo najginljivejše melodije. Kar se pa nudi v tem članku, je že prava „Zukunftsmusik«. Masaryk in Viktor Hugo tu poučujeta učiteljstvo, kakšen je ideal liberalne šole. — Malo preje je »Tovariš« trdil, da se med cerkev in šolo ne sme staviti zid, sedaj že z Ma-sarykom obžaluje »da je pouk religije še ostal v državni šoli«. In potem se še pritožuje, da se mu godi krivica, ako kedo dvomi nad njegovimi krščanskimi nazori! Ali misli, da bravci na tretji strani že ne bodo več vedeli, kaj so brali na prvi ?
Njegovo dokazovanje in pisarjenje je torej — prazen trud. Prepričal ne bode nikogar, ker sam ni prepričan. — Zastavil je nov tir, želimo, da bi se kdaj ne kesal. Le tega naj nikar ne misli, da ima vse slovensko učiteljstvo za seboj in da njegovo ravnanje ne bode povzročilo krepkega odpora. Morda ga o tem poduči že bližnja bodočnost.	—u.—
Državni zbor.
Dunaj, 28. okt.
Grof Clary je danes izvršil svojo nalogo. On sam je v zasebnih razgovorih naglašal, da želi parlamentarni voz spraviti zopet v tir, omogočiti volitev avstrijske delegacije in morda še od parlamenta dobiti začasni državni proračun. Dvoje je dosegel. Parlamentarni voz sicer še jako cvili in škriplje, a giblje so le. To sicer ni zasluga nove vlade, ampak je le posledica splošne nevolje mej prebivalstvom in morda ne v zadnji vrsti nagona posameznih strank do obstanka. Izvzemši nemške radikalce, ki si žele novih volitev in mandatov, uvidevajo vse stranke na desni in levi, da bi nove volitve le še pomnožile zmešnjave in nasprotja. Češki zastopniki so sicer, prisiljeni od javnega mnenja in razmer, govorili v politični debati jako rezko in odkrito, vendar pa niso izvajali skrajnih posledic, da bi bili namreč pričeli odločno opozicijo proti vladi. S tem bi se bili brez dvoma izločili iz desnice ter škodili stvari, katero zastopajo in morejo kaj doseči le v ztrezi s sedanjo večino. Ako je bila ta večina kedaj potrebna, jo go-
tovo sedaj. Seveda bi si želeli večje zaupnosti' trdnejše discipline in širše podlage v programu, toda računati moramo z dejanjskimi razmerami. Za sedaj smemo biti zadovoljni, da se večina ni razrušila in da nasprotniki niso dosegli svojih namenov. Parlament je dokazal, da hoče še živeti navzlic raznim oviram. Izvolil jo več odsekov, ki bodo imeli dovolj posla.
Tudi izvolitev delegacije se ne more pripisovati med aktiva sedanje vlade. Do včeraj je bilo še gotovo, da se vrši volitev meseca novembra. Desnica je hotela pokazati, da je še večina in nima povoda nad vodo držati vlado. Toda vladar sam je izrazil željo, da se delegacija izvoli še pred prvim novembrom. In tej želji se ni mogla ustavljati nobena stranka, ki še prisega na zvestobo svojemu cesarju in poleg svojih ne prezira nujnih državnih interesov.
Značilno pri tem pa je, da so Schonererijanci ostali osamljeni. Wolf in Sch5nerer sta sicer le- * vičarje obsipala z raznimi psovkami, »oda nista dosegla svojega namena. Volitev delegatov se je redno vršila in so izvoljeni v delegacijo za Češko: Dr. Mettal, grof Sylva-Tarouca, dr. Gregr, dr. He-rold, dr. Kramar, dr. Pacak, dr. Funke, dr. Per-gelt, dr. Russ, dr. Baernreither; kot namestnika Udržal in Radimsky. Za Dalmacijo: Dr. Bulat, Borčič, namestnik. £a Galicijo: Evgen Abrahamo-\vicz, dr. Sokolowski, grof Dzieduszycki, vitez Ja-worski, Popo\vski, vitez Jedrzejewicz in Ochiy-movvicz. Za Nižjo Avstrijo: Dr. Gessmann, dr. Schneider in Rigler. Za Gor. Avstrijo: dr. Eben-hoch in Schachinger. Za Solnograško: Tusel. Za Štajersko: Grof Stiirgkh in dr.Wolfthardt. Za Koroško : Dr. Lemisch. Za Kranjsko: Dr. Ferjančič. Za Bukovino : \Vinnicki. Za Moravsko: Dr. Gotz, grof Serenyi, dr. Stransky in dr. Žaček. Za Šle-zijo: Fr. Ilofmann. Za Tirolsko: Dr. Conci in dr. Kathrein. Za Predarelsko: Loser. Za Istro: Dr. Rizzi. Za Goriško: Zanetti. Za Trst: Oambon. Mej 40 delegati je 23 desničarjev, 13 levičarjev in 4 Italijani.
Prihodnja seja bode še le 6. novembra; nadaljevala se bode debata o predlogu, da se odstrani oziroma premeni § 14. državno ustave.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. oktobra.
Volitve v delegacijo. V soboto je Clary-jeva vlada dosegla glavni in rekli bi, jedini namen, poslanska zbornica je izvolila člane v delegacijo na veliko jezo Schonererjancev in socijalnih demokratov. Volitve so bile prav za prav na dnevnem redu današnje seje, toda na izrecno željo vladarjevo, katero jo brzojavno naznanil predsedniku izvršilnega odbora Javorskemu so je spremenilo. Izvoljenih je 40 delegatov in 20 namestnikov. Za Kranjsko sta izvoljena, kakor smo že omenili, posl. dr. Ferjančič kot delegat in posl. Vencajz kot namestnik. Mej češkimi in nemškimi zastopniki Češke in Moravske se je na predlog čeških poslancev sklenil kompromis v smislu popolne jed-nakopravnosti, kar kaže vsekako na veliko požrt-valnost češke delegacije. Po strankarskem mišljenju
S
m*
se izvoljeni delegati razdele sledeče: 6 Mlado Čehov, 6 Poljakov, 4 člani katoliške ljudske stranke, 4 člani slovanske krščansko narodne zveze, 3 konservativni veleposestniki, skupaj toraj 23 desniških članov. Levičarji imajo v delegaciji 13 članov in sicer: 4 člane nemške ljudske Btranke, 4 Člani nemške liberalne stranke, 2 liberalna veleposestnika in trije krščanski socijalci. Tem se pridružijo še štirje Italijani. Izmej 20 namestnikov jih ima desnica 11, levica z Italijani 9 članov. Schonererjanci in socijalni demokratje niso prav nič zastopani, ker je »grozdje prekislo". Delegaciji se snideta na Dunaju bržkone 17. novembra in potem se prične razprava o skupnem državnem proračunu in pa, kar je najvažneje, o predlogu vojnega ministra glede povišanja častniških plač. Davkoplačevalci avstrijski pričakujejo od avstrijskih zastopnikov, da se bodo ozirali na njih interese. V koliko se izpolnijo te njih nade, pokazala bo bližnja bodočnost.
Razpor mej nemškimi levičarji je na-vstal minulo soboto povodom volitev v delegacijo. Schonererjanci in socijalni demokratje so zahtevali z vso odločnostjo, da levica prepreči volitve v delegacijo, ako ne gre drugače, tudi s silo. S tem nasvetom pa večina levičarjev ni bila zadovoljna in pričel se je razpor, katerega najbolj označuje pismo načelništva nemške ljudske stranke, ki izjavlja, da . noče imeti z njimi dotlej nikake skupnosti, dokler Schonerer inWolf ne prekličeta razžaljivih besedij pred pričetkom volitve v delegacijo. Seveda ta razpor nima nikakega posebnega pomena, le to je bilo SchSnererjevcem neljubo, da niso mogli dobiti toliko potrebnih po-krovcev od poslaniških pultov, s katerimi bi se grozno »pospešila« volitev delegatov.
Preosnova služabniških plač. Znano je, da je Thunova vlada s pomočjo zasilnega paragrafa po dolgem odlašanju vendar le ustregla vse-občni želji pa zboljšanju razmer državnih nižjih ulužbencev ter izvela že davno napovedano pre-osnovo služabniških plač. Toda ta vladna naredba je veljavna le do konca tekočega leta, ker vlada v to svrho vsled divje obstrukcije ni dobila parlamentarnega dovoljenja. Treba je toraj, da vlada znova predloži zbornici dotični načrt in s tem poskrbi, da se državnim služabnikom z novim letom ne odvzame, kar so si priborili z velikim naporom. In res, Claryjeva vlada je že predložila tak načrt, ki se splošno vjema s sedanjo začasno naredbo, poleg tega je pa v novem načrtu še nekaj določb glede bolniškega zavarovanja začasnih in pomočnih služabnikov. Vlada je s tem načrtom zagotovila vsem državnim nižjim uslužbencem z dnevno plačo, toraj ne samo takozvanim provizornim in pomočnim služabnikom, marveč tudi diurnistom in njim enakim uslužbencem polno dnevno plačo za slučaj bolezni in sicer do treh mesecev. S tem je te vrste uslužbencem bolje ustreženo, kakor pa da bi bili zavarovani pri kaki bolniški blagajni. Po tem načrtu se pa poviša dosedaj zahtevana svota v znesku 3'/» milijona na okroglo štiri milijone. Za trdno smo prepričani, da bo poslanska zbornica v veliki večini pritrdila temu vladnemu načrtu, poleg tega se pa tudi ozirala na popolno pozabljeno kategorijo cestarjev, nadzornikov rek itd., ki so pred vsemi potrebni temeljitega zboljšanja. Državni poslanec dr. Krek je v tem oziru'storil že vse potrebne korake in upamo ne brez uspeha.
Angleži in njih „prijatelji". Zadnji dan pred zaključenjem sesije v angleškem parlamentu je povedal angleški poslanec Gibson - Bowles mej drugim tudi tole: Vse evropske velesile razun Avstro-Ogerske nas sovražijo. Govornik tudi Italijanov ni izvzel. S temi besedami je govornik izjavil, da Avstro-Ogerska simpatizuje z Angleži. Ta izjava je sicer v toliko resnična, da je Avstro-Ogerska nekoliko preveč nevtralna, vse drugo pa je, kakor trdijo poučeni krogi, neresnično. To je tudi razvidno iz pisave vsega avstrijskega časopisja in iz javnega mnenja, ki je razun židovskih kapitalistov vse na strani zatiranih Burov. O simpatijah za egoistične Angleže pri nas pač ne more biti govora. Dunajski vojaški list piše mej drugim : Nikakor se ne moremo ogrevati za ljudstvo, ki iz same dobičkaželjnosti pričenja uničevalno vojsko. Umevno in naravno je, da si Angleži v sedanjem neugodnem položaju paznim očesom iščejo zaveznikom in prijateljev. Naša monarhija sicer še ni stopila iz svoje rezerve, toda ako to stori, se
Angleži gotovo ne bodo veselili. — Tako sodi ta list, kaj pa sodijo o tem krogi, ki vodijo našo zunanjo politiko, je seveda drugo vprašanje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. oktobra.
(Osebne vesti.) Poročil se je danes v Dobrepoljah učitelj g. Fr. Jaklič z ondotno učiteljico gdč. Ivanko Arko-vo. Poročencema iskreno čestitamo ! — G. Ivan Jerič, uradni sluga pri deželni vladi v Ljubljani obhaja 1. nov. 40 letnico svojega službovanja.
(Žaljenje verskih obredov v »Narodnem domu«.) Do perfidnosti, katere socijalna demokracija doslej še nikdar ni zgrešila, povspela se je slovenska »inteligenca« ljubljanska. V soboto je priobčila v »Narodu« inserat: »Nsgrodni Dom«. Jutri v nedeljo ob 11. uri dopoludne črna maša za vse svedrce«. Nobene besede bi ne bilo treba več porabiti, da bi se po tem dejstvu spoznala plitvost napredne inteligence in da bi tržaška »Sloga« in »Edinost« spoznali, da se pri nas ne cepijo moči »radi izmišljenih, ne pa naravnih razlogov«. »Črna maša« ob vrčih piva je bila precej tiha. Menda se je inteligentna gospoda zbala navzočnega policijskega komisarja in pa došlih — krščanskih socijalcev. Utis je bil, da je za velikega duhovna postavljen dr. Kušar, za levita pa Bolčev Pepe in znani »škrnicelj«. Izmej gospode, ki je sedela pri dolgih mizah in na ta način žalovala za svedrci, naj omenimo g. Pavla Lozarja ml., trgovca na Mestnem trgu, ki je baje »aranžer« vseh stičnih »maš«, sodnega tajnika Koblerja, znanega Rohrmana. Sicer pa ne zgubljamo nobene besede več. Kdor hoče biti podel, naj se norčuje iz črnih maš. Prav, da se poznamo.
(Slovensko krščanskosocijalnd delavstvo pri delu.) Vsako nedeljo prireja »Slovensko katol. del. društvo« v Ljubljani v društvenih prostorih »Kat. Doma« dobro obiskane društvene shode. Na si-nočnjem shodu je govoril g. Moškerc o nedeljskem počitku. V lepo sestavljenem svojem govoru dotaknil se je tudi črne maše v »Narodnem Domu«. Protestiral je v imenu krščanskosocijalnega delavstva proti takemu izzivanju, ki je naravnost kaznjivo, ker se ž njim smešijo katoliški cerkveni obredi. (Burni klici: />Pfui takim ljudem!«) To je javen škandal. K tej provokatorični uprizoritvi je došel tudi c. kr. sodni tajnik Kobler. Ako se taki ljudje udeležujejo takih prireditev, ni to koristno za zaupanje našega ljudstva v sodnijo. Masa delavstva ne bode mogla ostati mirna, ako se bode na tak način hujskalo proti vsemu, kar je poštenim Slovencem sveto. O nedeljskem počitku je govornik predlagal : »Z ozirom na to, da je obligatorično upe-ljanje nedeljskega počitka iz verskega, kakor iz socijalno političnega ozira neobhodno potrebno, zahteva današnji shod „Slov. katol. delavskega društva" zakonito upeljavo obligatoričnega nedeljskega počitka povsodi v vseh kategorijah proizvajanja, kakor tudi pri železnicah in prodajalni-nicah. Izplačevanje delavskih plač naj ne bode ob sobotah, marveč kak drug dan v tednu. Postave, ki dovoljujejo delo v nedeljah in praznikih, naj se postavnim potom odstranijo. Peticija se bode poslala drž. zboru. Naposled je še g. G o s t i n č a r govoril o raznih strujah socijalizma in prizadevanju kršč. socijalcev, da se zboljša bedni položaj delavcev.
(Iz Sodražice.) Ce so vsi liberalci tako pošteno volili odbornike v kmetijsko družbo, kakor so so-dražki, ni čuda, da so dobili tako ogromno večino. Vdeležilo se je šest zares pristnih liberalčkov, pa nič manj kakor polovica jih je hotelo na nepošten način pomagati liberalcem in Nemcem do zmage. Trije mladiči so hoteli voliti za svoje stare. Prvemu se je ta zvijača posrečila, drugega bo v pravem času »razkrinkali«, da se je moral s sramoto izgubiti z volišča, tretji je hotel voliti na ime svojega že pred več leti umrlega očeta jednakega krstnega imena; to okolnost je porabil, da je oškodoval kmetijsko družbo za 2 gld. vspre-jemnine, štel se veB čas za uda in si tudi Bedaj prilastoval na ta podel način pravico do volitve. Ista usoda, kakor druzega, zadela je tudi njega. Njih tovariši, dva celo odbornika tukajšnje podružnice, so to dobro vedoč kolcgijalno molčali, da bi le postregli od njih tako oboževanemu liberalizmu. Vsi ti vrli »Narodovci« so trgovci. No
zdaj so si zagotovili svoj obstanek in »Kmetijsko društvo v Sodražici«, gorje tebi!
(Slovensko pledališče.) Sinoči so predstavljali drugič »Tura z er j a«, dramo iz delavskega življenja. Razumljivo je, da je moralo biti prazno gledišče, saj igra je resna, saj nam kaže bedne delavske razmere! In naše razvajeno inteligentno občinstvo, to vendar ni za kaj tacega! Kedar se bode uprizorila kakšna »Mam'zell Nitouche«, ali kadar bodo prodajale na odru lahkokrile baletke svoje dražesti, — tedaj je pa intendanca lahko prepričana, da bode molelo iz vsake lože po osem glav in da bo treba pristaviti na parterju še cele vrste stolov. — V resnici so pa te razmere jako žalostne; kajti gotovo je, da se v takih razmerah ne bode v Slovencih drama nikoli razvila. — Lani se je nekaj govorilo, da bi se odpravila opera, — ostale bi torej le dramatične predstave; ker pa »občinstvo« za drame ne mara, bi nekako tudi teh ne bilo, — in Slovenci bi bili srečno brez gledišča! To so pač razmere, kakoršnih ne najdemo v nobenem provincijalnem mestu. Najmanj pa obiskujejo dramatične predstave tisti možje, ki se tako radi v raznih zastopih in zbornicah in gostilnah bijejo ob prsa, češ »mi rešujemo slovensko gledali šče«, mi je podpiramo! Naj bi to tudi dejanski pokazali in dajali s svojo navzočnostjo pri dramatičnih predstavah drugim dober vzgled ! I n n e m a n (Turazer), g. Verovšek (Kopač), g. Deyl (Mokrin) ing. Po-lakova (Zarnikova) so izborno pogodili svoje uloge.
(Dobrepoljci in dr. Slane.) Dobrepoljci so na občnem zboru kmetijske družbe možato stali na oni strani, kjer ni bilo »kmetskega prijatelja« dr. Slanca. Pred odhodom dolenjskega vlaka v četrtek so se Slančevi radi tega maščevali na kolodvoru s tem, da so jih psovali. Vsakemu svoje! Dr. Slanca veseli to zadoščenje in ga visoko pribija v »Narodu«. Dobrepoljci se mu smejo, ker so organizovani.
(Naslednik Fdipa Kandnta.) Občinsko tajništvo slovenskih občin Globasnica in Šmihel na Koroškem bode z mesecem novembrom posredovanjem »Naše Straže« prevzel g. L. Hummer iz Ljubljane.
(Ljubljanski nem. nacijonalci) so v včerajšnjih »Deutsche Stimmen« srdito napadli tukajšnje višje gimnazijce, ker so dobili od ravnateljstva dovoljenje, da se v prostih urah vadijo v šolskih prostorih v tamburanju, ki je vender povse nedolžna zabava. Nam se zdi dovoljenje ravnateljstva jako umestno, ker ee s tem odvrača dijake od gostiln. Ljubljanskim Wolfovcem bi bilo samo to prav, ako bi ravnateljstvo dovolilo dijakom hodit na Vič pijančevat pred Bismarckovo sliko.
(Nemškonacijonalni kraval v Ptnju.) Ptujski občinski svet je povabil v Ptuj štajerski »Ge-vverbeverein« in .Gevverbe-Genossenschaftsverband' iz Gradca. Občinski svet je poslal poziv na hišne posestnike, naj skrbe, da bode po Ptuju vihralo dovolj frankfurtaric. Zelo je občinske očete jezilo, da ni zavihrala nobena zastava na hiši, katero ima v najemu g. Pinterič. V njegovi odsotnosti se je njegov sosed priplazil v podstrešje in razobesil zastavo. G Pinterič jo je takoj odstranil, ko je došel domov. V hipu je bil v njegovem stanovanju »Amtsvorstand« dr. Eberharter, ki jo zahteval, da mora Pinterič obesiti zastavo nazaj. Pinterič mu je pokazal vrata. Modri nemški možje so čakali, da se je Pinterič zopet odstranil od doma, potem pa je primarširala pred njegovo hišo ptujska „freibillige Feuerber", ki je mej kričanjem zbranega moba nastavila na hišo lestvo in tako šiloma pritrdila na hišo frankfurtarico. Nemški Ptuj je bil rešen. Slavnost je minula, zastave so po Ptuju zginile, samo raz Pinteričeve hiše je še vihrala frankfurterica. Občinski očetje so se morali sami potruditi v podstrešje, da so odstranili zastavo vseh Germanov. V jezi so krstili potem „Kirchgasse" za Bismarckgasse.
(Mariborski dr. Glantschnigg) je brzojavil Wolfu: »Heil nemškoradikalni skupini! Pereat tistim, ki so zbežali od zastave«.
(IJmrl je) v Ljubljani g. Josip Gressel pl. Baraga, c. kr. podpolkovnik domačega pešpolka v 53. letu svoje dobe. Včeraj so ga pokopali z vsemi vojaškimi častmi. Vojaki so ga zelo spoštovali, ker je ž njimi vedno prijazno občeval.
(V Skofji Loki) je bilo tekom letošnjega poletja 123 letovičarjev.
(Slovensko gledališče.) Jutri v torek, dne 31. t. m. poje se drugikrat v sezoni opera Prodana nevesta. V sredo, dne 1. novembra {Vseh svetnikov dan) igra se, kakor običajno vsako leto ta dan žaloigra Mlinar in njegova hči. Ker je popraševanje po sedežih za to predstavo že danes mnogostranBko, prosijo se p. n. gospodje najemniki lož in abonenti na sedeže v parterju, kateri bi za to predstavo eventuelno na svoje prostore ne refluktirali, da naj svoje prostore v ložah in parterju, kakor je bilo v prejšnjih letih običajno, blagohotno odstopijo dramatičnemu društvu, da sme z njimi razpolagati in more obisk te predstave najširšim krogom omogočiti. Izjave v tem oziru vsprejemajo se v trafiki v Šelenbur-govih ulicah.
(Popravek.) Odprto pismo glede volovske žile v zadnjem »Slovencu" je nasloviti na dr. Tavčarja, ker ta, ne pa dr. B 1 e i w e i s vitez Trsteniški, je spregovoril one glasovite besede.
(Današnji poštni vlak), ki prihaja zjutraj ob 4'36 v Ljubljano, je imel nad 4 ure zamude, ker je na postaji Stibing blizu Gradca včerajšnji opo-ludanski brzovlak trčil ob tovorni vlak. Nevarno ranjene so baje odnesli 4 osebe. Podrobnosti še niso znane.
(V Vipavi) vsled razširjajočih se ošpic ne bode deset dnij šolskega poduka.
(V Radomljah) snujejo »Bralno društvo«.
(Članom dež. komisije za pariško razstavo) je za Kranjsko imenovan deželni inžener gospod Anton K1 i n a r.
(Nadškof RajSevič v Zadru) je umrl po dolgi in mučni bolezni.
(Novi zvonovi.) V soboto so bili v Samassovi livarni posvečeni sledeči novi zvonovi: jeden (409-5 kg.) za kapelo M. B. sedem žalosti v Kozjem Vrhu, župnija Prezid na Hrvatskem; jeden (165 kg.) za podružnico sv. Nikolaja župnije sv. Jerneja; jeden (1068 kg.) za župno cerkev v Dolini na Primorskem; jeden (104 kg.) za podružnico v Kremenici župnije Ig; jeden (421 kg.) za podružnico v Hrastju, župnije Šenčur pri Kranju; jeden (538 kg.) za podružnico v Ravnem, župnije Raka; trije (216l5, 109 5 in 63 5) za podružnico sv. Petra župnije St. Jakob v Rožni dolini na Koroškem.
(Katoliški gimnazij v Splitu) nameravajo ustanoviti dalmatinski rodoljubi.
(Nepreviden trgovski pomočnik.) Trgovski pomočnik pri Hamannu je imel zlato uro. Vedno je ležala pred njim na prodajalnični mizi. Stranke ao se čudile njeni lepoti. Sedaj je trgovski pomočnik naznanil, da se je neznana kmetca v prodajalni tako zagledala v njegovo zlato uro, da je s kmetico v prodajalni zginila tudi ura. Tatico zasledujejo.
(Nesreče.) Na Dunajski cesti je v bližini Ur-bančkovega posestva včeraj ljubljanski kolesar nevarno povozil neko kmetico. Hotel je uiti, pa so ga takoj prijele trde kmetske pesti. Kmetje so mu vzeli številko, potem so mu pa dali prosto pot. Številko ima danes že v rokah mestna policija. — Nagle smrti je umrl tukajšnji mizar Jakob Ogrin. V soboto je še pridno delal, včeraj pa je bil že mrtev. Zapustil je ženo in več otrok. — Levo roko si je zvil Franc Tome iz Dolnic pri Vodnikovem kamnolomu.
(Cigarete in žaganje.) Na Dunajski cesti je nekdo v neki trafiki kupil zavitek cigaretnega ta-baka. V zavitku je bilo — žaganje. Preiskave se vrše.
(Nesrečna smrt rojaka.) V Ely Minn. v Ameriki se je ponesrečil Slovenec Ignacij Glavič iz Klečet pri Žužemberku. V rudniku mu je priletel na glavo kos železne rude in ga pri priči pobil do smrti.	<
(Kam je dajal Ravnik denar?) Zaprti Ravnik je kupil svojo hišo v Kolodvorskih ulicah za 9150 gold, sedaj je na hiši 100 gold. več dolga. Ves denar je zapravil v razuzdanem življenju, ki je krivo njegove nesreče. Ravnik je sedaj tudi na sumu, da je svojemu umrlemu stricu ukral 1800 gld.
* *
(Misterijoren umor na Ogerskem.) V Araver-skem komitatu je krščansko prebivalstvo mesteca Namesto v silnem razburjenju. Na stopnjicah stare kleti, katere že dolgo časa nihče ni rabil, zapazila je neka dekla znamenja krvi. Stopila je VBled
tega v klet in tu dobila v nekem kotu moško truplo. Vsled njenega kričanja prihiteli so sosedje v klet in zapazili, da ima umorjeni, ki je imel na sebi samo spodnje hlače, globoko rano čez golta ne c. Umorjeni je 171etni pastirček Janez Erchlan. Na lokalnem ogledu se je konBtato-valo, da v truplu ni krvi. Pred vhodom v klet so dobili krvavo desko, na kateri se je go tovo že mrtvega pastirčka preneslo v klet. Ker smrtna rana sega od jednega ušesa do druzega, je povse izključeno, da bi se Erchlan sam urno-lil. Zadnjič so videli živega Erchlana v družbi Žida Jakoba Jakobsona, katerega vzdržuje občina. Tako poročajo »Narodne Noviny« v Turčanskem sv. Martinu-
(Zverinskemu počen jan ju beraške družbe) so prišli te dni na sled v nekem kraju na južnem Ruskem. Dognalo se je namreč, da je ta beraška družba kradla otroke in jih na barbarski način pohabila za svoje beraške namene. V neki samostanski cerkvi je mej dvema takima lopovoma stalo slepo dekletce ter milo prosilo miloščine. Neka kmetica ji podari denar z besedami: Moli zame. V tem trenutku pa dekletce spozna svojo mater po glasu, ki jo je seveda takoj rešila iz rabljevih rok. Nesrečni otrok je potem pripovedoval, da so mu barbari na silovit način potisnili vojaške gumbe v oči in ga tako oslepili.
Društva.
(Zdravniška zbornica kranjska.) Vabilo k seji dne 8. novembra ob 5. uri popoldan. Dnevni red: 1. Poročilo o dopisu vlade, s katerim se razveljavijo sklepi zbornice z dne 4. avgusta 1.1. o zdravniškem honorarju v izvanrednih kazensko sodnijskih slučajih. 2. Poročilo o V. sestanku avstrijskih zdrav, zbornic. 3. Poročilo blagajnika za leto 1899. 4. Določitev zborničnega prispevka za leto 1900.
(Vojaški veteranski kor v Ljubljani.) Vsled sklepa občnega zbora 1. 1. se bode v četrtek, dne 2 novembra t. 1., t. j. na vseh vernih duš dan, ob 10. uri dopoludne, brala sveta maša za umrle korne člene, v farni cerkvi sv. Jakoba. Kor se udeleži korpora -tivno. — Shod v komi pisarni točno ob polu 10 uri dopoludne. — Obleka pa radna z bluzami. Le pri jako neugodnem vremenu naj se obleče plašč ali suknja. — Vsaki veteranec naj si šteje v dolžnost, maše udeležiti se. — Vabijo se tudi družine gospodov veterancev in njih prijatelji.
(Občni zbor »slov. katol. delavskega društva v D. M. v Polju) se je izvršd včeraj popoludne ob obilni udeležbi. Predsednik in tajnik sta v daljših govorih navduševala člane k vzajemnosti v boju za kršč. socijalno stvar. Potem se je vršila volitev novega odbora Predsednikom je izvoljen Franc Rešek, blagajnikom Jožef čopič, odborniki pa: Vinc. Pekove, Iv. Mareld, Jos. Kra-šovec, Jos. Mlakar, Andr. Rant in Jos. Plankar.
(Slovensko katoliško akademično društvo »Danica«,) Dunaj, XVIII., Gtirtel-strasse 53 I., je izvolilo pri prvem rednem zboru v XI. tečaju dne 26. oktobra sledeči odbor: Predsednik Anton Vadnal, stud. phil., podpredsednik Luka Arh, stud. phil., tajnik Anton Cvetek, stud. iur., blagajnik Rudolf Lampe, Btud. agr., knjižničar Bogumil Remec, stud. phil., gospodar Matija Lavrenčič, stud. iur.
Telefonska in brzojavna poročila
Celoveo, 30. oktobra. Otvoritev skladišča v Sinčavasi se je izvršila nad vse sijajno in v najlepšem redu. Kmetov je bilo prisotnih nad 1500. Govorniki: P o d g o r o, Kač, dr. Šusteršič, Grafenauer so bili burno pozdravljeni. Navdušenje nepopisno.
Dunaj, 30. oktobra. »Vaterland" piše, da so bili glede cesarjevega pisma na Ja-vorskega v izvrševalnem odboru desnice vsi člani takoj jedini, da se ustreže želji cesarjevi, ker so videli iz tega pisma, da tudi cesar priznava desnici odločilno besedo v zbornici.
Dunaj, 30. oktobra. Cesarsko pismo, s katerim se sklicujejo delegacije za 23. novembra, se razglasi v sredo.
Dunaj, 30. oktobra. Listi poročajo, da vlada preosnove volilnega občinskega reda za Dunaj cesarju ni priporočila v potrditev.
Dunaj, 30. oktobra. Sredi novembra vlada predloži letni proračun in pa začasni proračun za tri mesece.
Dunaj, 30. oktobra. V soboto so se med seboj stepli židovski liberalni in židovski na-cijonalni dijaki. Nekaj je bilo ranjenih, nekaj so jih zaprli.
Praga, 30. oktobra. Včeraj so se v Pragi sesli okrajni načelniki in župani češki, da določijo svoje stališče nasproti razveljavi jezikovnih naredb. Sklenili so, da se združi ves češki narod, da prenehajo vsa strankarska nasprotstva, da se osnuje skupno češko glasilo, ter da se organizuje skupni branik v varstvo koristij češkega naroda.
Praga, 30. oktobra. Iz Litomišlja poročajo o protižidovskih demonstracijah. Iz-gredniki so pobili okna pri raznih židovskih prodajalnicah. Dve osebi so prijeli.
Moravska Ostrova, 30. oktobra. Dr. Engel je na shodu volilcev dejal, da bi Cehe obstrukcija ne vodila do zmage, da se pa hočejo vseh postavnih sredstev poslužiti v obrambo narodnih svojih pravic.
Draždane, 30. oktobra. Princ Friderik Avgust je v soboto popoldne padel raz konja in se nevarno poškodoval na glavi.
Rim, 30. oktobra. Stavbinska komisija je dognala, da je streha nad poslopjem italijanskega parlamenta slaba ter se je bati, da se podere. Zato bo zbornica, ki se ima pričeti s kraljevim ogovorom, zborovala v kvirinalu ter se bo hitro po vsprejetem začasnem proračunu preložila, dokler se poslopje na Monte Oitorio ne popravi.
Baltimore, 30. oktobra. Izumitelj tiskarskega stroja „Linotype1\ Otmar Mergen-thaler, je v soboto umrl.
Vojska v Južni Afriki.
Z bojišča 'v Natalu imamo danes jedino to poročilo, da so Buri prav dobro obkolili Ladys-miih ter čakajo ugodnega trenutka. Sicer pa pošiljajo posamne oddelke v Bečuano, Rhodesio, Zulu deželo in Kapland, da se prepričajo o nasprotni akciji in organizujejo ondotne, z Angleži nezadovoljne prebivalce.
Mesta, kakor Kimberley, Colesberg in sedaj Ladysmith, jim pomaga osvajati nepopisna lakota mej ondotnimi zaprtimi meščani. Naravnost smešna pa je trditev Reuterjevega urada, da po štiriurnem bombardovanju na Mafeking ni bil nihče ranjen in da je položaj ugoden. Dne 21. t. m. je bil položaj seveda še ugoden, ko še Angleži niso videli burskih topov,
Zelo neugodna za Angleže je pa izjava zdravnika dr. Lingbeeka o zdravstvenem stanju an-gleško-indijske armade, ki dohaja sedaj v Natal. Vsled veneričnih boleznij mej vojaki je od 73.000 vojakov komaj polovica sposobna za potovanje.
Kapstadt, 30. oktobra. Keuterjev urad poroča: Pet bataljonov pehote, trije konjeniški polki, jedna baterija gorskega topništva, štiri navadne baterije in prostovoljci iz Na-tala so odšli iz Ladysmitha proti Lombards-kopu. Jeden eskadron huzarjev je naletel na sovražnika, ki je živahno streljal iz topov in pušk. Dva konja sta ubita, jeden jezdec ranjen. Sovražnik je zasedel ugodno postojanko pri Dewaals Farm in ga konjeniki niso mogli pregnati. Ker se napad ni posrečil, so se čete umaknile. Drugo jutro se je pomaknil nasprotnik v Rietfontein.
Kapstadt, 30. oktobra. Reuterjev urad objavlja brzojavko z dne 21. t. m. iz Mafe-kinga, v kateri se glasi, da je položaj v mestu ugoden in da pri štiriurnem bombardovanju ni bil nihče ranjen (!).
Umrli so:
26.	oktpbra. Ivana Lukas, čevljarja hči, 33 let, Hranil-nična eesta 6, organična srčna hiba.
27.	oktobra. Avgust Kramaršič, strojni ključavničar, 42 let, Mestni trg 12, encephalitis. — Zofija Derganc, brivca hči, 6 mesecev, Hilšerjeve ulice 3, bronehitis capillaris.
28.	oktobra. Jožef Gressel pl. Baraga, c. in kr. podpolkovnik, 52 let, Gradišče 7, spridenje ledvic.
29 oktobra. Jožef Prinčič, usnjarski pomočnik, 67 let, Sv. Petra cesta 70, jetika.
V bolnišnici:
2R. oktobra. Marjeta Jemc, kajžarja hči, 8 let, jetika. — Marjeta Kaštrun, gostija, 52 let, catarrhus intestinalis.
V hiralnici.*
26. oktobra. Karol Turk, ključavničar, 47 let, kap.
Meteorologično poročilo.
1	Cu opazo-raiija	Stenje barometra t mm.	Temperatur. po Celzija	Vetrori	Nebo	lig •3 55
»8| 9. zvečer | 740"7			9 6 | sl. j/.au		jasno	00
29	7. zjutraj 2 popol.	7414 "41 0	3 2 16 5	sr. ssvzh. sr. jjzah.	jasno <	
29	9. zve ter	741-8	9-0	■<1. saver |	jasno	00
30	7. zjutraj 2. popol.	740-9 739-2	20 156	sl. jzet> p. m. jzah	megla jasno	
Srednja temperatura sobote 8'4". normale: 8-0°. Srednja temperatura nedelje 9 6". normale: 7-8°
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 22. do dne 28. oktobra.
		gl-	kr.		gl	kr.]
Goveje meso 1. v.	kg	—	60	Pšenična moka 100 kg	15	_
> » II. »	»	—	56	Koruzna » . >	8	30
» » IU. >	>	—	48	Ajdova » > »	19	_
Telečje meso	»	—	60	Fižol, liter ....	_	9
Prašičje » sveže	>	—	70	Grah, > . . . .	-	iq
» » prek.	»	_		Leča, » . . . .	_	12
Koštrunovo meso	»	__	36	Kaša,.....	_	lt
Maslo . . . .	>	1	—	Ričet, . . . . .	_	10
Surovo maslo . .	>	_	95	Pšenica . . 100 kg	9	70
Mast prašičja . .	>	—	70	Rž.....	7	50
Slanina sveža	>	—	60	Ječmen . . » »	7	50
» prekajena	»	—	70	Oves ... » »	6	20
Salo.....	»	—	60	Ajda ... » »	9	—
Jajce, jedno . .		_	35	Proso, belo, » »	9	20
Mleko, liter . .		_	8	.. navadno » »	7	f.O
Smetana, liter		—	40	Koruza . . » »	6	80
Med.....	kg	—	—	Krompir » »	*	30
Krompir . . .	»	—	3	Drva, trda , seženj	7	40
Piščanec . . .		_	50	» mehka, »	5	_
Golob . , . .		—	V0	Seno, 100 kg . . j	2	20
Raca.....		—	80	Slama, » » . . j	2	—
Zajec . . . .		1	60	Stelja, » » . . 1	—	70
873 1-1
Prijateljem in znancem priporočam svojega blagega očeta v molitev.
Tomaž Rožnik,
kapelan.
Dva krojaška pomočnika
Sprejme takoj Fran Vidmar, krojač v Škofji Loki.	867 (3-2)
Zahvala. 871 11
Globoko potrti vsled nenadomestne izgube našega iskrenoljubljenega, dragega sina, oziroma brata, gospoda
Avgusta Kramaršiča
izrekamo tem potom svojo najiskrenejo zahvalo vsem za neštevilne dokaze sočutja, ki so nam došli mej boleznijo, kakor tudi pri pogrebu dragega pokojnika v tako obilni meri.
Konečno izrekamo svojo posebno zahvalo za mnoge krasne darovane vence.
Globoko žalujoči ostali.
V Ljubljani, dnd 29. oktobra 1899.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in po-
hiŠtllMin floln izvrSujetl1 in se priporočata v lll&lUVIlll	naročila iz mesta in z dežele
BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-7
Objava.
Dovoljujem si p. n. odjemalcem najuljudneje naznaniti, da se v torek 31. oktobra preselim
s svojo
trgovino galanterijskega, norimberškega "blaga, igrač in devocijonalij
iz Lingarjevih ulic
na Stolni trg štev. 3
(poprej A. Zeschka trgovina a papirjem.)
Zahvaljujem se najtopleje za že 32 let izkazano mi zaupanje in prosim tudi v novem prostoru prav številnega obiska.
Velespoštovanjem
870 3-1	F. M. Schmitt.
„€rlavna slovenska
hranilnica in posojilnica,
registrovana zadruga i neomejeno zavezo", pisarna v Šelenburgovih ulioah St. 3
v Ljubljani,
sprejema in izplačuje
hranilne vlo^e rsaki dan in obrestuje po 41|2°|0
od dne vložitve do dn6 vzdige brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge zavodov in slovenskih društev ter delavcev in poslov obrestnje celo po 5%.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. ITudnik,
757 14	predsednik.
t
872 1-1
Dr. Danilo M&Jaron naznanja v svojem in svojih sorodnikov imenu prežalostno vest, da je njih preljubi oče, ozir. tast, stari cče in strijc, gospod
posestnik v Borovnici
sinoči 29. oktobra ob 10. uri po kratki mučni bolezni, prejemši sv. zakramente, v 74. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb pojde jutri, vtorek, popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti v Borovnici št. 38 na farno pokopališče.
Prosi se tihega sočutja.
V Ljubljani, dne 30. oktobra 1899.
(Druga obvestila se niso izdala.)
Št. 362C6.
Razglas.
854 3-3
Inženčr gospod Edvard Maier, tvrdke Siemens & Halske, pričel bode te dni po mestu meriti za zgradbo električne železnice v Ljubljani.
Ker izvrševanje teh del in naprava z istimi v zvezi stoječih potrebnih znamenj in bilježek stoji pod javnim varstvem. opozarja se p n. občinstvo, naj dotičnih znamenj in bilježk nikari ne poškoduje in omenjenega gospoda inženerja kolikor mogoče podpira.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 24. oktobra 1899.
3fe3>T3fc3fc3fc:fe3fe2fc
Slovenci,
pristopajte k
„Naši straži"!
Brata Eberl,
črkosllkarja, pleskarska obrt za stavbe ln meblje, trgovina oljnatih barv.
Povodom bližnjega praznika Yseh svetnikov se dovoljujeva p. n naročnikom najuljudneje priporočili za pleskarska dela na pokopališča in zagotavljava pri najnižjih cenah najboljšo izvršitev.	801 13 — 13
Otvoritev gostilne.
Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo gostilno
Narodna restavracija
na Dunajski cesti št. 26 nasproti Bavarskega dvora.
Za prenočišča je z novo urejenimi sobami dobro preskrbljeno.
Zagotavljajoč vsestransko dobro postrežbo z izvrstnimi, uležanimi vini in izbornimi mrzlimi in gorkimi jedili se
priporočam v najobilneji obisk.
Velespoštovanjem
see (3-2)	Ivan Grajzer.

Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana ,UANM/l Maks Veršec' v LJUBLJANI.	Poštni čekovni promet štev. 847 633. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu ('Giro - konto),
		obresti od dn6 do dne po 4l/i%-Poštno - hranllnlčne položnloe so na razpolago.
--Dunajska borza, gm-		
Dn6 60. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drt. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr cekini .	.......
99 gld. 55		
99	>	20
117	»	55
99	»	60
116	»	30
95	>	35
904	>	—
371	9	50
120	»	70
59	>	—
11		78
9	>	58
44	»	70
6	»	70
25 50 60 75
Dnč 28. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . .	167 gld. 25 kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	154 > 25 »
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . . . . . .	137
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	128
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108
Posojilo goriškega mesta.......— » —
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....— » —
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	96 » —
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	— » —
» » južne železnice 3°/0 .	163
» » južne železnice 5°/0 .	117
» » dolenjskih železnic 4°/„	99
50
Kreditne srečke, 100 gld......197 gld	—	kr
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	155	»	—	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»	70	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	»	—	>
Salmove srečke, 40 gld........83	»	50	>
St. Gen6is srečke, 40 gld.......83 »	—	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......64 »	—	»
Ljubljanske srečke.........23 .	75	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	150 »	--	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3100 »	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	430 »	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	69 »	—	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	100 .	50	»
Montanska družba avstr. plan..........264	»	50	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	192 »	—	»
Papirnih rubljev 100 ..............127	»	37	»
irnmmmmmmmmammmmammammm
3SJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naroČil na borzi.
~	Mii'i'i ii mu um mini >ii<,uiii4j
Menjarnična delniška družba
„M E IS C U R"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, i., Strobelgassa 2.
HijT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti atjT naloženih glavnlo, IS