VI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 15. SEPTEMBRA 1934 štev. 49 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Narodne manjšine naj se zaščitijo s splošnim mednarodnim dogovorom Zasedanje Zveze narodov - Vprašanje vstopa Rusije - Polijski zunanji minister za enakost postopanja napram narodnim manjšinam V ponedeljek se je otvorilo v Ženevi 15. zasedanje Zveze narodov. V prejšnjih letih, ko je hila Zveza še močna ter je uživala v svetu ugled, je bilo njeno zasedanje vselej važen dogodek v mednarodnem življenju in mnogo ljudi je romalo v Švico. Vsi pomembnejši listi sveta so smatrali za svojo dolžnost poslati v Ženevo posehne poročevalce, da jih neposredno obveščajo o razpravah v Zvezi. Danes se je navdušenje znatno ohladilo. Marsikaj je vplivalo v poslednjih letih, da se je ugled ženevsko organizacije omajal in se je tako zmanjšalo tudi zanimanje za njena zasedanja. Dr. Beneš Iz Ženeve poročajo, da je prišlo tja mnogo manj turistov, radovednežev in časnikarjev, nego prejšnja leta; in vendar je vprav letošnje september-sko zasedanje v nekaterem pogledu zanimivo in, lahko rečemo, tudi odločilno za Zvezo. Gre se za vstop Rusije, ki naj bi pomenil za hirajoči ženevski organizem močno injekcijo in ki naj bi veliki slovanski narod pritegnil k tesnejšemu sodelovanju s celo vrsto držav, ki so članice Zveze. Države, ki imajo glavno besedo, so se glede vstopa Rusije kmalu domenile, precejšnje preglavice pa so jim povzročale manjše države, med njimi v prvi vr-«ti Švica, | ki Rusov ;ne marajo in strašijo s sovjetsko prevratno propagando. Vstop Rusije v Zvezo narodov mora vsak Slovan pozdraviti z zadošče-11 jeni, saj bodo le tako prišli Slovani v tej važni — četudi sedaj trenutno os-'ttbljeni meddržavni organizaciji ll(> one besedo in veljave, ki jim po njihovi številčni moči tudi pritiče. V '•adnjem času se -med slovanskimi na-r°di «pet obuja smisel za slovansko Vzajemnost. Ako se ta vzajemnost (ne govorimo o sedanjosti, pač pa o bodočnosti!) začne izvajati v Zvezi lia-'<>dov. bo Slovanom zagotovljena odločilna beseda v vseh važnejših sve'.ov-M|h vprašanjih. In vprav s tem pričakovanjem \ naših srcih pravimo, da mora vsak Slovan pozdraviti z zadoščenjem vstop Rusije v Zvezo. No, vkljub švicarski trmi, je poi za vstop Rusije v Ženevi že uglajena, pa je dr. Reneš, ki je otvoril sedanje zasedanje, mogel v svojem govoru omeniti to ojačenje Zveze narodov, kot najvažnejšo aktivno postavko v bilanci dela in uspehov ženevske organizacije. V splošnem pa niso današnje prilike v svetu nikakor zadovoljive. To je dr. Reneš odkritosrčno povedal. Preživljamo krizo, ki jo moremo primerjati z najhujšimi krizami, kar jih beleži zgodovina človeštva; ta kriza ni samo gospodarska, marveč je tudi kriza mišljenja, morale, kriza političnega in socialnega ustroja držav, kriza mednarodnih odnošajev. Povsod opažamo veliko nejasnost, negotovost:' Kaj bo jutri? — to je vprašanje, ki sili povsod v ospredje in kateremu ne vemo odgovora. Zato je razumljivo, da je tudi delovanje Zveze narodov združeno z velikimi težkočami. Dr. Rcneš pa vkljub vsetnu trdno zaupa v bodočnost te organizacije, med katere ustanovitelji je bil že leta 1919. Po otvoritveni slovesni seji je bil izvoljen za predsednika sedanjega zasedanja švedski zunanji minister Sand-ler, nakar je zbor Zveze začel s svojim delom. MANJŠINSKO VPRAŠANJE Največjo pozornost je vzbudila seja, ki se je vršila v četrtek. K besedi se je oglasil poljski zunanji minister Reck, ki je povedal v glavnem naslednje: V vprašanju zaščite narodnih manj-, šin vlada velika zmeda, na katero je poljska vlada že opetovano opozorila. Nekatere države so podpisale pogodbe, s katerimi so se obvezale pravično postopati z narodnimi manjšinami, vključenimi v njihove meje; druge države takšnih pogodb niso hotele podpisati, marveč so se omejile samo na izjave, na obljube; nekateri dogovori določajo, da se mora vsak spor glede narodnih manjšin predložiti Mednarodnemu razsodišču v Hagau, drugi spet predvidevajo kontrolo Sveta Zveze narodov. V sistemu manjšinske zaščite vlada torej takšna zmeda, da večja sploh ni možna. A dogajajo se tudi krivice. Države, ki same niso prevzele nikakih konkretnih obvez glede postopanja z narodnimi manjšinami, nadzorujejo druge, ki s pogodbami jamčijo za pravično postopanje v tem pogledu. Prevečkrat se privilegirani položaj prvih izrablja na škodo drugih, kar nikakor ni dopustno. Radi vseh teh zmed trpijo največjo škodo vf)rav narodne manjšine same. Poljska je že več krat zahtevala, naj so sistem zaščite narodnih manjšin u-redi tako, da ho za vse države in za vse manjšine enak. Teh zahtev Zveza narodov ni upoštevala. Zato izjavlja poljska vlada, da odpoveduje vse dogovore glede postopanja z narodnimi manjšinami ter ne priznava več nobene tuje kontrole v tem pogledu, dokler se manjšinsko vprašanje končnovelja- Minister Beck vno ne uredi na . pravičen in za vse enak način. Poljska smatra, da je potrebno pripraviti mednaroden dogovor, v ki naj na jasen,' pravičen način določa, kako treba postopati z narodnimi manjšinami, kakšne pravice jim gredo in kako naj se vrši kontrola nad postopanjem večinskih narodov. Vprašanje, katerega se je s takšno odločnostjo lotil poljski zunanji minister v Ženevi, živo živo zanima tudi jugoslovansko narodno manjšino v Italiji in s tem tudi pretežni del slovenskih izseljencev v Južni Ameriki. Jugoslovanska manjšina v I-taliji spoda med one, in gotovo najbolj nesrečne, manjšine, ki jih ne ščiti nobena pogodba. I-talija takšne pogodbe ni hotela podpisati ter se je sklicevala na svojo kulturo in na svojo svo-bodoljubnost» ki naj bi bila zadostno jamstvo za narodne manjšine, vključene v njene meje. Na mirovni konferenci in v par lamentu so odgovorni predstavniki italijanskega naroda, med njimi celo italijanski kralj, svečano naglašali, da je Italija dežela demokracije, ki hoče širo-kogrudno postopati s svojimi državljani "drugega plemena in drugega jezika". Tem besedam je svet verjel, nanje se je zanašalo tudi jugoslovansko ljudstvo v Italiji. Kako bridko je bilo razočaranje! Naša manjšina je danes prepuščena na milost in nemilost fašizmu, in vsakomur je znano, kako izgrablja italijanski fašizem dejstvo, da v pogledu narodnih manjšin nima vezanih rok; zanj je manjšinsko vprašanje 'notranje vpra šanje', v katero ne sme nihče drezati, ker je ni pisane pogodbe, ki bi ga pooblaščala. Kdor pošteno misli, mora odločni nastop poljskega zunanjega ministra samo odobravati. Ali je na pr. dopustno» da Italija potom svojega zastopnika v Svetu Zveze narodov kontrolira, ali Poljska, Jugoslavija, Češkoslovaška in druge države spoštujejo prevzete obveze glede postopanja z narodnimi manjšinami?! Manjšinsko vprašanje je važ no vprašanje» ki ga bo treba v interesu miru in mirnega sožitja med narodi prej ali slej pravično urediti. A urediti se mora tako, da bodo vse narodne manj šine, v katerikoli državi naj žive, enako zaščitene! Vsaka drugačna rešitev tega vprašanja je ★ ^ * # * # ★ * # ★ # Sovjetski poslanik v Parizu Rosenberg je priredil slovesen sprejem v počastitev ruskih letalcev, ki fso pred nedavnim posetili francosko glavno mesto. Od leve proti desni sede v ozadju: Herriot, Rosenberg, Graf. Denain in Sovjetski minister za letalstvo Unschlicht. RAZNE VESTI Bolgarska, ki je navezala diplo-matične stike z Rusijo, hoče sedaj vpostaviti tudi kulturne in gospodarske vezi z največjo slovansko dr žavo. V Sofiji se je ustanovilo te dni Rusko-bolgarsko društvo, ki si je nadelo ta cilj.. Radi lepe ciganke. 17 let stare, sta se v Miskdlzu pri Budimpešti spopadli dve skupini ciganov. Vnela se je prava bitka, v kateri so bile štiri osebe ubite, 14 pa jih je bilo ranjenih. Na smrt so obsodili dunajskega policaja Hoelzla, ki se je bil udeležil vstaje proti Dollfussovi vladi. To je že peti policaj, ki so ga radi veleizdaje poslali na vešala. Sedem Poljakov, ki so bili zaposleni v francoskem rudniku La Fo-rest, je sodišče obsodilo na zapor od 14 dni do 3 mesecev. Zadela jih je kazen, ker so francoske delavce z grožnjami in kaznivimi dejanji prisilili, da so se udeležili štrajka, iz katerega so nastali neredi, ki so dali francoskim oblastem povod, da so večje število poljskih rudarjev' izgnali iz države. Romunski kralj Karol in kraljica Helena se bosta baje končno spet pobotala. Tako vsaj zatrjujejo v dunajskih diplomatskih krogih. Splošno delovno obveznost nameravajo uvesti v Nemčiji. Doslej so v "Arbeitsdienst" sprejemali samo prostovoljce. Zdravnica Matilda Theissen je obhajala preteklo nedeljo 96. obletnico svojega rojstva. Dra. Theisseno-va, ki je rodom Nemka, je prva ženska, ki je v Evropi dobila zdravniško diplomo. Vkljub svoji visoki starosti je še vedno članica profesorskega zbora na univerzi v Bernu. Londonski fašisti in komunisti so imeli v nedeljo zborovanje ob istem času in v istem kraju — v Hyde Parku. Dasi je bilo mnogo navdušenja na obeh stranah,- je pa policija vendarle preprečila spopade. Osrednji izvršilni odbor Z. S. S. R. je odlikoval z Leninovim redom a-meriška mehanika Armsteda in Le varyja, ki sta pomagala pri reševanju čeljuskinove ekspedipije. Iz Zagreba poročajo, da je sodišče obsodilo drž. podtajnika Ivana Mernarja na 2 leti in pol ječe, ker da je rovaril proti vladi. Sedem soobtožencev je bilo obsojenih na ječo od 10 mesecev do dveh let. Vojaško službo nameravajo znižati v Italiji tako, da bi odslej vsak vojak služboval samo 12 mesecev. Vzrok je štednja, ki je postala potrebna radi vedno večjega deficita državne blaganje. pristranska in radi tega krivična. Za zaščito manjšin je potrebna mednarodna in za vse večinske narode obvezna konvencija. Predlog dr. Becka za sklicanje mednarodne konference, ki naj pripravi to konvencijo, mora Z. n. sprejeti, ako ima poštene namene glede narodnih manjšin ! Andrej Gabršček: Rojaki-Vaš spas je v organizaciji in solidnosti V Ljubljani, 4. avgusta. GOSPOD UREDNIK! Vaš časnikarski. tovariš v tamoš-njem mestu S. F. je priobčil v ljub-ljenskem "Slovencu" že dva obsežna dopisa o naših slovenskih kolonijah v Argentini, posebe v Buenos Airesu. Dopisa sta tako zanimiva in stvarno pisana, da sem piscu jako hvaležen za tako točno informacijo o naših rojakih v Južni Ameriki. S posebno pohvalo omenja Vaš "Novi List", o katerem pravi: "U-redništvo lista je prevzel bivši u-rednik tržaške "Edinosti" g. dr. Viktor Kjuder, ki je znal listu dati veljavo. "Novi List" je dobro ureje-ven, kakor do sedaj še nobeno jugoslovansko glasilo v Južni Ameriki". Tudi jaz pazljivo čitam Vaš list in morem z mirno vestjo reči, da ta pohvala je povsem zaslužena: Dobro delate, dobro orjete to ledino v v prid vsej naši emigraciji v Južni Ameriki. Nekaj časa že sem oddajal preči-tane številke na tukajšnji "Zbornici za trgovino, industrijo in obrt'', kjer zanimajo posebno Vaši gospodarski članki, tisti, ki obravnavajo možnosti trgovskih stikov med Jugoslavijo in Argentino. — Pisec mi je znan že z Dunaja, kamor mi je pisal tudi zanimiva pisma o možnostih kup-čijskih zvez z Avstrijo. Gospod Fran Krašovec se nam kaže tu prav dobrega poznavalca razmer in praktičnega moža, ki se ne bo spuščal v trgovske avanture. — Od Zbornice v Ljubljani so Vam pisali in jaz Vam priporočam, da se spravite s to našo Zbornico v ožje stike. Iz te zveze bi moglo nastati marsikaj koristnega za mnoge naše rojake v Argentini. Zdaj pa ste dobili še novega konzula g. Avgusta Mišetiča, uglednega rojaka iz Dalmacije, ki ima mnogo dobre volje, pa tudi znanja in srca za izročene mu državljane in svoje rodne brate. Poznam ga po njegovi delavnosti na Dunaju, kjer je bil med našo kolonijo nenavadno priljubljen. Ni dvoma, da se bo ta gospod dal takoj poučiti o resničnem položaju naše emigracije v Argentini in da bo po svojih močeh deloval za njen dobrobit Pojdite z zaupanjem in ljubeznijo do tega svo jega rojaka, odkritosrčno mu pojasnite svoje težave, in brez dvoma Vam pojde na roko do skrajne meje možnosti. Prav vesel sem, da dobite za svojega pomočnika tega mote v Buenos Aires tega mojega dobrega znanca in našega vrleg narodnega delavca na Dunaju. Pazljivo aem sledil tožbam rojakov v južni Ameriki o težkih časih ki so prišli tudi nad Vas. Svetovna »kriza ni prizanesla niti Vam v blaženi južni Ameriki, o kateri smo vedno mislili, da teče po njej le med in mleko brez posebnega truda in dela. Naravno: Ni je skoraj dežele, daje kriza ni poiskala, zato se morate sprijazniti a tem dejstvom tudi rojaki v Argentini. Toda nikar obupati, saj je v Jugoslaviji tudi mnogo krize, mnogo brezposelnosti, za vsak košček kruha so trije, ki ga hočejo pojesti. Toda zdi se, da smo najhuje čase že prestali, tako boste morali tudi v Ameriki počakati, da krizo polagoma porazite. To pa se zgodi le: z vstrajnostjo, s potrpežljivostjo, s pridnostjo, s krajno so-lidnostjo, s poštenostjo v vseh Vaših poslih in dejanjih. Koderkoli ho dite, kjerkoli delate, s komukorkoli trgujete, vsak mora dobiti zaupanje v Vašo delavnost, poštenost in pridnost. Sami med seboj pa se morate skrbno organizovati v krepke falange, ki se bodo mogle boriti za vse skupaj nasproti neprijaznim silam, ali tudi ki bodo mogle pomagati po geslu: vsi za enega, vsak za vse! Pred vsem: ne cepiti moči po nepotrebnem. Le v združenju boste dosegali vspehe, na katere boste ponosni. Združevati se morate tudi na polju vzajemne pomoči. Tržaški Slovenci so postali trdna slovenska trdnjava ob Jadranu edino le vsled gospodarskih organizacij, posebno vsled dveh delavskih podpornih društev, v katerih je bil vsak delavec zavarovan za čase bolezni in smrti. Na čelu takega društva morajo stati le možje splošnega zaupanja, možje dobro stoječi materijalno, da že s svojo osebo jamčijo, da ne bo tu nikdar kakih zlorab, kajti tako druš tvo mora uživati pri vseh članih neomejeno zaupanje. Pravila tržaških društev, ali Slovenskega podpor nega društva v Gorici so še dandanes povsem na mestu. Tako društvo bi prej ali slej podprla tudi stara domovina, podprla bi je morda tudi država kot taka. Ali dokazati je treba, da take podpore organizacije v novem svetu niso le potrebne, marveč da so jih tudi — vredne. Videti je treba: požrtvovalno delo, vstrajnost, vero v svojo bodočnost, pridnost, solidnost in skrajno poštenost! Bojaki: po tem potu dalje in boste na dobri poti v boljšo nost! Italijanska izzivanja v Dalmaciji KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghnrst 271 dpt. (višina ulice Cangallo 3500) Bivši italijanski minister in sedanji guverner Tripolisa general Italo Balbo je s svojo ladjo obiskal Dalmacijo. V nedeljo je posetil Split, pa so mu čla ni tamošnje italijanske kolonije priredili velik sprejem v Italijanskem kazinu. Mož se je radi lepega sprejema navdušil in radi jugoslovanske potrpežljivosti okorajžil, pa je imel govor, v katerem je razlagal, da je Dalmacija italijanska ter da se mora prej ali slej priključiti "Materi Italiji"! Poslušalci so začeli navdušeno vzklikati Italiji, Mussoliniju in Balbu. To brez-primerno izzivanje je povzročilo, da £e je pred kazino zbralo večje število omladincev, ki so začeli protestirati. Prihitela je policija in Balbo je moral v naglici zapustiti poslopje; zmuznil se je skozi zadnja vrata, se brž vkrcal na ladjo ter odplul proti severu. Demostrad je po mestu so tra jale več ur in je prišlo na nekaterih mestih do spopadov med mladino in policijo, ki je bila močno zastražila italijanski kon zulat ter kazino. Več demostran tov je policija aretirala. Poročila nič ne omenjajo, da bi bile jugoslovanske oblasti a-retirale katerega izmed italijan-bodoč-' skih izzivalcev. — Ni pa težko predstaviti si, kaj bi se zgodilo na pr. v Trstu, ako bi kakšen predstavnik Jugoslovanskih o-blasti govoril o potrebi priključitve Julijske krajine k Jugoslaviji ter bi poslušalci začeli vpiti "Živijo!" IZ ROSARIA Dvoje žalostnih novic Pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva. In res — človek nikoli ne ve, kje ga čaka, kje nanj preži, kdaj in kje ga doleti. Tako se je zgodilo, da je iznenada obiskala tudi našega rojaka Jožefa Čuka, doma iz Črnega vrha nad Idrijo. Jožef Čuk Kot že pet let vsak dan, tako se je tudi usodnega dne rojak čuk odpravil na delo ter ni prav nič slutil, da zla usoda preži nanj. Pri delu ga je z vso silo zgrabil pas od stroja, mu dobesedno popolnoma odtrgal levo roko, obenem pa ga vrgel še s takšno silo na tla, da je dobil poškodbe tudi po ostalem telesu. — Prihiteli so njegovi tovariši in poskrbeli za takojšnjo pomoč. Upamo, da bo razmeroma kmalu okreval, a levo roko je revež zgubil. Vsi, ki ga poznamo, iskreno sočuvstvuje-mo z njim in nas je njegova nesreča močno potrla. še bolj žalosten dogodek je doživela naša tukajšnja naselbina: 22. avgusta zvečer so dobili ob progi železnice "Central Córdoba", blizu postaje Hume, deset kilometrov od Rosaria, grozno razmesarjeno truplo mladega človeka. Pozneje so u-gotovili, da je to truplo našega rojaka Leopolda Menarta, starega ko- maj 29 let, doma iz Godoviča pri Črnem vrhu nad Idrijo. Kako je Leopolda zadela ta strašna smrt, ni znano. Grozen je bil pogled na njegovo strašno razmesarjeno truplo. Prepe ljali smo ga na dom ter položili na mrtvaški oder. Od vseh strani so ga prišli kropit naši rojaki, saj so pokojnika vsi radi imeli. Za dostojen pogreb so poskrbeli prijatelji s tem, da so nabrali potrebno vsoto med znanci. Iskreno se je treba zahvaliti rojakinjam in rojakom, ki v takšnih o-koliščinah nikoli ne odrečejo svoje pomoči. Pogreb je bil prav veličasten in takšnega v našem izseljenst-vu še nisem videl. Prav mnogo naših ljudi je spremljalo pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre hrvatskemu izseljenskemu duhovniku čast. g. Stjepanu Gamalinu, ki je poskrbel, da je bil Polde pokopan po naši stari krščanski navadi. Ob odprtem grobu je imel ganljiv govor. Dragi Polde! K večnemu počitk* smo te položili v to zemljo argentinsko, kamor si bil prišel iskat de- ZAŠČITITE SVOJ DENAR Zaupajte svoje prihranke samo banki, ki razpolaga z ogromnimi sredstvi ter s sto petdeset letnimi izkustvi, kakor jih ima naš zavod. Zato vzemite pri nas vložno knjižico. Za začetek rabite samo $ 5.—. SkSherni nalog izvršimo ▼ nekoliko minutah. Poslužijo Vas vljudno v našem JUGOSLOVANSKEM ODDELKU t naši jugoslovanski uradniki od 9. do 18. ure. Ob ¡sobotah pa od 8.30. do 11. "-FIRST NATIONAL BANK ./BOSTON Av. Gral. Mitre 301 FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Roaario> VARNOST HITROST ZAUPANJE — VLUDNOST Leopold Menart la in sreče. Ni te več med nami im prav močno Te bomo pogrešali. O-hranimo Te pa v trajnem spominu. Izrekamo iskreno sožalje bratrancu pokojnega, ki živi tukaj, ter očetu, materi, bratom in sestram v domovini. Naj jih Vsegamočni tolaži v tej težki nesreči! Z. S. Za pogrebne stroške je bilo nabranih $ 246.75. Spodaj navedenim darovalcem najbolj iskrena, hvala i Ante Bratina, Maks Bratina, Štefan Zigon, Andrej Jug, Franc Vidmar, Franc Velikonja, Jurij N., Jakob Likar, Anton Kogoj, Pavel Sim čič, Janez Likar, Franc Podgornik, Antonio Gasparin, Jožef Poljane, Jožko Erjavec, Aloizij Mušič, Avgust Zigon, Henrik Sirk, Guerrino Singolani, Jožko Lipičar, Aloizij La zar, Janez Blaževič, Anton Movia, Janez Kovačič, Janez Sfiligoj, Aloizij Erzetič, A. Meden, Pepina Bratina, Aloizij Vidmar, Jožef Mislej, brata Potočnik in Trošt, Ign. Vo-dopivec, Alfonso Fernandez, Seve-rino Torre, M. Guepero, J. Botti, Anton Furlan, Aloizij ¿ernigoj, J-Giraldi, Sindicato de Obr. Ladrilleros, Andrej Trošt, Ciril Rustja, Jožef Skubej, Mihael Dugan, Benedikt černigoj, Franc Krapež, Franc Sirk Janez Fikfalk, Karel Jericijo, Alojzij Prinčič. Franc Sirk, Jožef Cuk, Matija Lampe, Anton Marvič, Karel Marvič, Alojzij Krapež, Leopold Cernisoj, Primož Gruden, Rudolf Bratina, Janez Vidmar, Fr. škvarc, Leopold Brezavšček, Matija Fabčič, Karel Menart, Andrej Šuligoj, Angel Čibej, Dgo. Perisera, Valentin Krapež, Leopold Ščurk in tovariši, Janez Pugelj, Anton Peljhan, Anton Saksida, Modesto Alcuna, Jožef Kravos, Franc Leskovec, Valentin Bizjak, Antonio Ceresetto, Karel Cvetrežnik, G. Navaro, J. Mukerlj-Jožef Bratina, Lojze Bratuž, Milka Vidmar, Bernard Francetič. LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata rsS: y,\> ARGENTINSKE VESTI Vpad Indijancev v Formoso Precejšnja množica Indijancev Churupuéjcev je vdrla pretekle drli s Chaca, preko reke Pilcomayo, na argentinsko o-zemljo, v Formoso, Poročila go vore o 2000 do 4000 mož, ki so precej dobro oboroženi ter razpolagajo celo s strojnimi puškami. Vodijo jih baje nekateri de-zerterji bolivijske vojske. Indijanci so navalili na naselbino Fiorentino Carbajal: neki ženski so odrezali glavo in umorili so tudi dva otroka. Vojaške oblasti so takoj^ poslale v ogražene kraje vojaštvo, ki naj zajezi indijanski vpad. Prišlo je že do spopadov in je bilo nekaj vojakov v boju ranjenih. S četami sodelujejo sedaj tudi tri vojaška letala. TISKOVNI ZAKON Razprava o tiskovnem zakonu, ki ga je predlagal senator S. Sorondü, se te dni nadaljuje v višji zbornici. Kot govornik opozicije nastopa senator Palacios, ki dokazuje, da bi takšen zakon nasprotoval ustavi, v kateri je svoboda tiska zajamčena. Govorniki večine seveda niso tega mnenja, marveč skušajo dokazovati, da bi se s tiskovnim zakonom samo zaščitil dobri tisk pred laži-novinarji, ki tiskovno svobodo samo izrabljajo za izsiljevanje in v druge nemoralne namene. VINSKI PRIDELEK Argentinija je v letu 1933 naravnost ogromno povišala svojo vinsko produkcijo. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je lani pridelala skoro osem milijonov hektolitrov vina; d očim je znašala produkcija vina v letu 1932 več ko pet milijonov in pol hI manj. Proizvodnja se je torej povečala za o-kroglih 273 od sto. Upoštevati moramo seveda, da je bilo leto 1932 izredno «labo za trto. PETROLEJSKO VPRAŠANJE Poslanska zbornica razpravlja sedaj o petrolejskem vprašanju. Tekom razprave so socialistični govorniki odkrivali zakulisne spletke velikih petro-lejskh družb, ki so močno zainteresira ne tudi v chacovski vojni. Med govo rom poslanca Repetta je prišlo do o-strega besednega spopada med zastopnikom socialistov in pols. Vichijem; Repetto je Vicchiju očital, da je agent družbe Standard Oil, Vicclii pa svojemu nasprotniku, da je agent sovjetske Rusije. Nastalo je veliko vpitje in se je morala seja zaktjučiti. KOLIKO PREBIVALCEV IMA ROSARIO? Glasom statističnih podatkov, ki je objavila občinska uprava v Rosa-riu, je štelo mesto dne 31. marca t. 1. vkupno 504.340 prebivalcev. PRIREDITEV S. P. D. I. Buenosaireška "Prosveta" je imela preteklo nedeljo prireditev v dvorani na ul. Alsina. Spored je otvo-ril predsednik društva g. Škrbec, ki je prečital nekaj vrstic, v katerih se je spomnil bazoviških žrtev, nakar je moški zbor lepo ubrano zapel pesem "Doberdob", ki jo je občinstvo stoje poslušalo ter se s tem oddolžilo spominu Bidovca in tovarišev, naših primorskih mučenikov. Pod vodstvom spretnega pevovo-dje g. Trebšeta so se nato začele izvajati pesmi, ki so bile na sporedu : mešan zbor, moški oktet. Že več krat je bilo v kritikah povdarje-no, da zna g. Trebše vdahniti dušo zboru; to se mu je posrečilo tudi pri nedeljskem nastopu. Dvoje pesmi je moral zbor ponoviti. Tako tudi pesem "Večerni zvon", v kateri je solist zadovoljil, basi pa so bili naravnost sijajni; med njimi prednja-či postavni g. Stane, ki ima poln in globok bas ter bi mu menda težko našli enakovrednega tekmeca med našimi pevci v izseljenstvu. Pogre-. šali smo meš. oktet, ki se nam je bil predstavil pri prejšnjih prireditvah in mnogo obetal. Sledila je uprizoritev drame v štirih dejanjih "Bratje". — Upali smo, da je doba mučnega začetnega oderskega di-letantizma v naših društvih že premagana, pa smo se — tako vsaj izgleda — nekoliko uračunali. Med igralci jih je nastopilo nekaj (odv. Tratnik in njegova hči), katerim se pozna, da imajo mnogo igralske nadarjenosti, dober in prijeten oder ski glas; o nekaterih drugih bi pa tega ne bilo mogoče trditi. Ni vsak cija igralcev ter slaba in šibka izgovarjava sta pričala o popolni odsotnosti režiserja. "Prosveta" se pri prihodnji prireditvi gotovo potrudi, da zabriše neprijetni vtis, ki ga je naredila u-prizoritev "Bratov". Ako naša društva hočejo, da bo občinstvo obiskovalo prireditve, ne smejo spravljati na oder slabo naštudiranih iger. —r. DRUŠTV ENIVESTNIK SLOVENSKIM STARŠEM NA PATERNALU Ako se priglasi zadostno število otrok, začne še tekom tega šolskega leta poslovati slovenska osnovna šola tudi na Paternalu. Prosimo radi tega vse one slovenske starše, ki bi radi, da se njihovi otroki nauče tudi materinskega jezika, da se čim prej zglasijo — osebno ali s pismom — pri šolskem odseku Izseljenskega društva "Tabor". Načelnik. ŠOLSKI SKLAD Za šolski sklad je bilo nabranih na nedeljski prireditvi "prosvete" $ 33.65 Prejšnja vsota $ 113.55 IZSELJENSKO DRUŠTVO ."TABOR" Jutri, v nedeljo, ob 16.15, sestanek dramatičnega odseka. Vabljeni so vsi, ki imajo veselje in dobro voljo. Nocoj, ob 9. zvečer, odborova seja. Predsednik. SOKOL BUENOS AIRES I. Podpisani odbor poziva brate sokole, člane bivšega društva "La Paternal", da se gotovo udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, 16. t. m. ob 2. uri pop., v ul. Cervantes 1501 (esq. Seguí), na katerem se bo razpravljalo vprašanje združitve v eno samo društvo na osnovi, ki se bo prisostnim raztolmačila. Kelta sestanek zanima vsakogar, ki so-kolstvo misli ter se tiče tudi sokol-skih delavcev v slovenski naselbini, prosimo vse, da se v čim večjem številu odzovejo temu vabilu ter rečejo svojo besedo pri sestavljanju poročila Savezu Sokola Kr. Jugoslavije. Začasni odbor. POIZVEDOVANJA Kr. Jugoslovansko poslaništvo poziva spodaj navedene izseljence, naj se javilo na naslov Charcas 1705, Buenos Aires: Hugona Doležaleka iz Mauritzena; Jakoba Kučana Androva iz Dola, srez Sušak; Adama Milunova iz Izbišta. Strašna tragedija na morju Požar uničil potniško ladjo "MORRO CASTLE" v bližini severnoameriške obale — Velike število mrtvih in pogrešanih — Pretresljivi prizori Radi zelo nujnih osebnih sporočil je naprošen g. Vičič Franc, iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, naj se zglasi v uradih zavoda Banco Germánico, Avda. L. N. Além 150. HIMEN Vzela sta se rojak Jojze Bizjak in rojakinja gčna. Julka Švagelj. Doma sta, on iz Vipave, ona pa iz Lož. Mlademu paru želimo vso srečo! TO ŽE VESTE, da naročnino lahko poravnate tudi na Bco. Germánico, Avda. L. N. A-lém 150, ter pri rojaku Slavku škofu, ki ima papirnico v ul. Garmen-dia 4971 in ki Vam izda tudi pobotnico. pri njem se lahko naročite tudi na Ženski svet. Vkupno: $ 147.20 KRAL ALEKSANDER POSETI PARIZ Kralj Aleksander je sprejel vabilo francoske vlade ter bo posetil Pariz najbrž že tekom prihodnjega meseca, tako da bo konferiral s francoskim zunanjim ministrom še preden ta odpotuje v Rini. V poučenih krogih zagotavljajo, da bo kralj Aleksander, čigar vpliv na notranjo in zunanjo jugoslovansko politiko je znan, obrazložil francoski vladi stališče beograjske vlade glede italijansko-Francuskega sporazuma, ki je, po mnenju, Jugoslavije, v velikem navzkrižju z njenimi interesi. v V bližini obale severnoameriške države New Jersey se je odigrala pretekle soboto ena izmed najbolj težkih žaloigec v zgodovini ameriške pomorske plovbe. Ladja "Morro Castle", last družbe Ward, je začela goreti v zgodnjih jutranjih urah, ko se je borila proti močnemu viharju. Okrog 3. in pol ure zjutraj je potnike prebudil iz spanja gost dim. Ko so planili iz svojih kabin, je bil velik del ladje že v objemu plamenov, ki so se z veliko naglico širili. Kakor je pač razumljivo, je nastala velika panika. Ker 'so nekateri hodniki že goreli, je bilo mnogim potnikom nemogoče rešiti se iz kabin; v groznem obupu so moleli gla ve iz okroglih oken ter vpili na pomoč. Drugi, ki so imeli več sreče, so bežali na palubo ter se od tam vrgli v vodo. Kmalu po 4. uri, ko je bilo videti, da se požar vedno bolj širi, je ladja začela klicati brezžično na pomoč. Od blizu in daleč so začeli voziti parniki z največjo brzino proti kraju, kjer se je dogodila nesreča, a ko so dospeli, je bila že vsa ladja v plamenih. V vodi, daleč na okrog, je plavalo mnogo ljudi, ki so se borili proti vaiovom, med njimi pa je bilo tudi že mnogo trupel. Računajo, da je katastrofa povzročila okrog 180 žrtev, med njimi 67 članov posadke. Potniki so bili turisti, ki so si bili šli ogledat Kubo ter so bili sedaj na povratku. Par-niku je manjkalo še par ur vožnje do cilja — New Yorka, kjer je imel pristati. — "Morro Castle" je bil 11.500-tonski parnik, vreden 3 milijone dolarjev. Na predcečer katastrofe, ko so se potniki pripravljali k večerji, se je na krovu dogodil žalosten slučaj: poveljnika ladje, kapetana Willmo-ta, je zadela srčna kap in je ob 8. zvečer umrl. Takšni, ki so ubeželi nesreči, pripovedujejo o pretresljivih prizorih, ki so jih videli na goreči ladji. "Bilo je sredi noči", je izjavil neki mornar, "ko nas je zbudil alarm, kot je v navadi za slučaje požara. Ves srednji del ladje je gorel kakor grmada. Plameni so nam zapirli pot na hodnike, kjer so se nahajale kabine. Hiteli smo k zunanji strani kabin ter začeli razbijati okna da smo prebudili potnike. Nekateri so bili tako zbegani, da niso vedeli kaj bi storili. Morali smo jih rešiti skozi okna. Bili so le papol oblečeni, oni potniki pa, katerih kabine niso imele okna na krov, niso mogli več ubežati strašni usodi". "Okrog 4. zjutraj je moralo biti", je pripovedoval drug mornar, "ko me je zbudil alarm. Pogledal sem skozi okence ter videl, da so na vodi odsedovali rdeči plameni. Vzel sem rešilni pas, zbudil tovariše ter tekel na palubo. Tam je bilo že mnogo potnikov, med njimi precejš nje število žensk, ki so bridko jokale. Rešilnim čolnom se nismo mogli približati, ter so goreli. Pod nogami je postajalo vedno topleje, ker je v notranjosti ladje gorelo. Videli smo, da na čolne ne moremo računati, pa smo sklenili poskakati v vodo. Tako smo tudi storili. Ko smo bili v vodi, smo ugotovili, da gori ladja od Sprednjega do zadnjega dela. Potniki, ki so bili ostali v kabinah, so obupno vpili na pomoč. Bilo je strašno, saj zanje ni bilo več rešitve. Drugi so begali kakor blazni po krovu. "Začeli smo plavati proti obrežju, a nismo prišli mnogo naprej, ker je bilo morje zelo razburkano. Končno smo zagledali čoln, ki nas je rešil iz vode." Posebna komisija raziskuje vzrok požara in pa zadržanje poveljnikov in moštva tekom katastrofe. Domne vajo, da je tekom viharja udarila v ladjo strela ter zanetila požar; drugi pa trde, da je nesrečo povzročil ogorek cigarete. NEKAJ SO PA LE ZALEGLE NAŠE BESEDE ter so se v zadnjih številkah oglasili nekateri dopisniki. A to je še v«e premalo! Mi bi radi, da bi se v Novem listu oglašali slovenski izseljenci iz vseh kotičkov Južne Amerike. Tista, da "ni nič novega", je bosa. Vedno in povsod je kaj takšnega, o čemur se izplača pisati. Porušite tudi Vi! Ni treba, da ste Profesor. List ima urednika, čigar dolžnost je, da spravi Vaše misli v Primerne stavke, a Vi morate te misli spraviti na papir. Le korajžno! 11111111 CENJENI RRñVFPT V obljudenem okraju Villa Devoto, unHItU. kjer je naseljenih mnogo Vaših rojakov, Prodajam zemljišča in hiše za vsak okus in vsak žep, z velikimi plačilnimi olajšavami. Kupite tudi Vi tu svojo hišico! Živeli boste med svojimi rojaki ter boste imeli lepo naložen svoj denar, kajti VILLA DEVOTO ima v glavnem mestu najvišjo lego, ima izvrstna prometna sredstva in se tudi v tr-govskom oziru močno razvija. Obrnite se na moj urad v ul. LOPE DE VEGA 3126, kjer boste vljudno sprejeti. Dam popust pri proviziji vsakemu, ki se predstavi s tem oglasom. F. CARUSO - Lope de Vega 3126 KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buen06 Aire» **************************** Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 172Í * * * * * % sj: Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 * * * * * **************************** U. T. 50—3502 Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACION Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez povi&ka kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-pri jatel ju: Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACION CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES (!!!!! IIIIIIIIIIÍ 1 * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI IZ DOMOVINE OBSODBE USTAŠKIH TERORISTOV Pred sodiščem za zaščito države v Beogradu se je 2. pr. m. končal proces proti skupini "ustašev", ki so bili obdolženi, da so se organizirali v svrho izvrševanja terorističnih a-tentatov na jugoslovanskem ozemlju. Bili so v zvezi z voditeljema hrvatskih emigrantov-teroristov, ki vodita ustaško centralo v Janka-pusti na Madžarskem. Ker so vsi z madžarsko-jugoslovanske meje ter takozvani "dvolastniki" (imajo svoja posestva v obeh državah), jim je bilo lahko služiti ustaškim naklepom; imeli so namreč dovoljenja za svoboden prehod meje. Na zatožni klopi je sedelo 29 obtožencev, proti dvema pa se je vršil proces v kontumaciji. Obtožnica je navajala, da so sprva tihotapili preko meje orožje, peklenske stroje ter propagandni materijal, pozneje pa sodelovali pri izvrševanju atentatov. Eden izmed voditeljev je bil Stjepan Petrovič, Perčecov zaupnik.'Ta je dobil nalog, da izvrši atentat na zagrebškega bana, ker pa tega ni storil, je bil baje obsojen od Perčeca in Paveliča na smrt. Da reši kožo, je pobegnil z Madžarske v Jugoslavijo ter izdal policiji vse, kar je vedel. Oblasti so ustaše polovile ter na podlagi preiskave u-gotovile, da so obtoženci Sabol, Pa-vlič in Petak položili v Zagrebu na dan 1. decembra, ki je državni pra-zdnik, dva peklenska stroja, skupno z drugimi četvero obtoženci pa so v juliju naslednjega leta imeli spopad z graničarjem Markom Juričem na katerega so streljali in ga težko ranili. Utihotapili so takrat preko meje več bomb, ki so jih tudi srečno spravili v Zagreb ter jih tam izročili Stepanu Faberu, da jih položi na več krajev v mestu. Petrovič je pred sodniki vse spet priznal in potrdil. Proces je trajal od 24. julija do 2. avgusta. Obsojeni so bili: Andro Grdečak in Toma Posezi na smrtno kazen; Stjepan Petrovič (oni, ki je samega sebe in ustaše izročil policiji), Stjepan Sabol, Josip Pavlič in Gjuba Sučec na dosmrtno ječo; dru gim obtožencem pa je bila odmerjena kazen od dveh do 20 let ječe. Preiskava glede ljubljanskega zločina Grozni in naravnost zverinski zločin, ki se je izvršil na Starem trgu v Ljubljani in o katerem smo v pretekli številki našega lista obširneje poročali, še vedno ni v celoti pojasnjen. Oblasti, ki vodijo preiskavo, morajo razrešiti še celo vrsto ugank preden bo mogoče z gotovostjo reči, koliko oseb je bilo pri umoru udeleženih in kaj so imeli proti staremu in bednemu Seršetu. Seršetova hčerka Francka, stara 19 let, ki se je sprva delala, kakor da prav ničesar ne ve, je pri zasliševanju priznala, da je stopila v sobo vprav v trenutku, ko sta njena polsestra Pepea Cepuder in njen ljubimec Rozman mesarila žrtev. — Rozman trdovratno zanika, da bi bil kakorkoli udeležen pri zločinu, a mu ta njegova trdovratnost ne bo pomagala; poleg Francke ga obdolžu- pca preden je šla v prostovoljno smrt. Policija je našla v stanovanju Seršetovih, ko je izvršila nanančno preiskavo, znatno vsoto denarja: o-krog 30.000 Din. Oblasti skušajo u-gotoviti, kako so ženske prišle do tega denarja. Stvar je postala le še bolj zagonetna, ker stara Seršetova zatrjuje, da je imela samo pet tisoč dinarjev. Policija meni, da izvira najdeni denar morda od kakšnega zločina, za katerega je Vedel stari Serše, pa da so zato sklenili ¡znebiti se ga. Vseh kosov razmesarjenega trupla doslej še niso našli. Znižanje plač v Trbovljah Spor, ki je bil nastal med trboveljskimi rudarji ter med Trboveljsko Premogovno družbo in ki je bil povzročil, da so delavci začeli z gladovno stavko v rovih, se je z intervencijo ministra za šume in rude likvidiral le začasno, ne pa končno-veljavno. Družba je vztrajala pri pri svoji zahtevi, da se plače znižajo ter da se poleg tega kopači de-kategorizirajo, s čimer bi bile seveda njihove plače spet prizadete. Glede teh zahtev so se 8. avgusta vršila v Ljubljani pogajanja ter so se končno zastopniki družbe ter zastopniki delavstva sporazumeli, da se mezde znižajo za tri od sto (družba je zahtevala 6 od sto) ter da se dekategorizacija ne izvede. Na podlagi tega dogovora bi znašale najnižje plače pri TPD za: I. kategorijo 37 Din., za II. kat. 32.25, za III. kat. 27.75, za IV.A 23, za IV.B pa 18.50 Din. Nova zgradba za narodno skupščino Dela za dovršitev nove palače za Narodno skupščino so že močno napredovala in se nadaljujejo z vso naglico. Sedaj so začeli urejevati tudi prostor okrog poslopja, kjer bo nastal lep park. Na štirih vogalih poslopja bodo postavili spomenike carja Du'šana ter kraljev Petra O-svoboditelja, Tomislava in Tvrdka. Spomeniki bodo izšli izpod Meátro-vičevega dleta. Beda velenjskih rudarjev Na bansko upravo v Ljubljani je prišla prosit za pomoč deputacija velenskih rudarjev, ki so podbanu položaj, v katerem se nahajajo. Povedali so, da je državni rudnik v Škalah zaposloval pred približno desetimi leti okrog 1000 rudarjev, danes pa niti 400 rudarjev nima stalnega .zaslužka. Delovne prilike so se poslabšale radi racionalizacije dela in pa zaradi vedno manjše oddaje premoga. Delegacija je prosila, naj bi ban-ska uprava pomagala velenjskim rudarjem s podporo, ki bi jim omogočila, da se rešijo bede do konca septembra, ker upajo, da se bo položaj potem izboljšal, ko bo sprejet zakon o samoupravah. Dr. Pirkmajer je obljubil pomoč v živilih, zaposlitev brezposelnih rudarjev pri cestnih delih ter da bo zastavil svoj vpliv za povečanje naročil premoga. Tujski promet v Dalmaciji Iz Sušaka, Šibenika, Splita, Dubrovnika in drugih krajev Dalmacije poročajo, da prihaja na jugoslovanski Jadran vedno več tujcev. Gostje so večinoma iz češkoslovaške, Poljske, Avstrije, Švice in Nemčije, prihajajo pa v Dalmacijo že tudi Nizozemci, Francozi in Danci. Najmodernejše jugoslovansko kopališče Rab je letos zelo dobro o-biskano. V prvih 6 mesecih tega leta so imeli na Rabu skoro 14 tisoč prenočnin. Rekord so dosegli 20. julija, ko je bilo na Rabu 1531 tujcev. Radi nesrečne ljubezni v smrt V Zemunu se je ustrelila 22-letna hčerka uradnika direkcije državnih železnic Rosanda Spasojevič. Na cesti si je pognala kroglo v sence. Kazal je še znake življenja, ko so jo pripeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrla. V smrt jo je baje pognala nesrečna ljubezen. VESTI S PRIMORSKEGA Družinska tragedija V vasi Salaš^Črnobarski blizu ša-bca se je odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Ljubica Dragič je s sekiro ubila svojega moža Čedo-mirja, ker je hotel živeti v ljubav-nem razmerju s hčerko Olgo. HCi je bila omožena, pa se je vrnila k staršem, ker se z možem nista razumela. Zadnje čase se je Olga pritoževala materi, da je začel oče laziti za njo. Sprva ji mati ni verjela, potem se je pa prepričala, da govori hčerka resnico. Na lastne oči je namreč videla, kako je mož silil v hčer ko. To jo je tako razburilo, da je pograbila sekiro in razklala možu gla- Kaj je z areti-ranci iz tlabrežine in okolice? O številnih aretacijah v Nabreži-ni smo že poročali pred približno enim mesecem. Pod pretvezo, da so rovarili proti fašističnemu režimu, so policijski agenti in karabinerji a-retirali celo vrsto fantov iz Nabre-žine, Sv. Križa, Slivnega, Sesljana in drugih krajev. Ponoči, od 1. do 3. zjutraj, ko so mirno spali, so prišli ponje ter jih odgnali v zapore. Med aretiranimi so bili: Milan in Albin Pertot, Anton Doria, Josip Burger, Jordan Martiniš, Danilo Ra dovič, Franc Caharija, Ivan Gruden, pa še mnogi drugi fantje. Oblasti trde, da so pri njih našli mnogo kompromitirujočega materi-jala ter razmnoževalni stroj, na katerega gradi policija vso svojo obtožnico. Ta stroj pa nikakor ne bi mogel služiti kot obteževalno sredstvo, kef so ga našli v popolnoma nerabnem stanju med šaro na podstrešju. Ven dar jim je prišel v roke kot nalašč in sedaj kujejo na ta račun vse mogoče in pečatijo usodo ubogih nedolžnih fantov. Pri zasliševanju pa so pretepli do nezavesti Albina Pertota, ki je sedaj pod stalno zdravniško oskrbo in v stalni življenski nevarnosti, ker kljub vsemu ne prenehajo nad njim z mučenjem in zasliševanjem. S tem so izsilili iz njega nekatera potrebna jim, če tudi neresnična, priznanja, ki spravljajo v ječo in obtežu-jejo tudi ostale. Imenovani Pertot je šibke narave in slabe telesne kon stitucije. Ni čuda torej, da so se spravili ravno nanj. Ko je mati zve dela za nesrečno usodo svojega sina, ki da leži v smrtni nevarnosti v ječi, je bila vsa iz sebe. Nesrečen slučaj je še hotel, da je vsa obupana hitela k sosedu preko ceste ter ni pri tem opazila avtomobila, ki jo je podrl. Uboga mati se sedaj bori v tržaški bolnici s smrtjo. Tako je radi nasilja nad nedolžnimi, dvakrat prizadeta zopet ena naših družin. DVOJE HUDIH DOGODKOV V KRVAVEM POTOKU Dne 26. julija je pogorelo šolsko poslopje v Krvavem potoku. Poleg šolskega poslopja so našli mrtvega nekega močnika. Vise to je dalo povod, da so pričele oblasti preganjati naše ljudstvo in so aretirale mnogo ljudi iz vasi Krvavega potoka, Vrhpolja, Gročan, Drage in iz Mihelj. Od imen aretirancev je znano aa. enkrat samo bivšega župana iz občine Ocizle-Klanca, Žerjava Otona in njegove žene Terezije ter obeh sinov. — Aretirali pa so in odpeljali v tržaške zapore dva kamijona ljudi, o katerih do sedaj ni ničesar znanega in tudi do sedaj niso še nobenega izpustili. RADI PRETVEZNEGA VOHUNSTVA GA PREGANJAJO V začetku meseca junija t. 1. je bil na meji med Ratečami in Trbižem aretiran od italijanskih obmejnih straž Franc Jerše, star 37 let, stanujoč v Ratečah št. 27. Jerše je oče Sestero nedoroslih otroK in se je, od kar je bival v Ratečah bavil z branjerijo. Pred kakšnimi tremi leti je bil odpuščen iz službe na trbižki železniški postaji, kjer je bil zaposlen kot uradnik. Nastanil se je potem na Ratečah in se skromno preživljal s tem, kar je zaslužil z branjerijo. Vzrok aretacije ni znan. Jerše je imel, kot vsi Ratečani, obmejno prelaznico in ko je nekega dne prekoračil mejo, se ni več vrnil. Kje se nahaja in kaj se godi ž njim ni znano. Po izjavah brigadirja obmejne karabinjerske stražnice ▼ "Fusine-Laghi", je bil od izrednega sodišča že obsojen na 4 leta ječe. Vendar pa do danes ni nikakšnih točnejših vesti o usodi aretiranca. Potrebno bi bilo, da se za aretiranca, ki je naš državljan, zainteresirajo jugoslovanske oblasti. dr. Pirkmajerju obrazložili obupni vo. wanmmnniuiimnimin^ Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE | ZASEBNO KLINIKO ' Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aire« V VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJEE ZDRAVNIKE IN NAJMODER-NA5I KLINÍKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ s^r* ara f^r^^^s 'vss&stt= POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. je tudi pismo, ki ga je napisala Pe-' Jj,.................................................................................................................................................................................................................................. TEŽKE OBSODBE 9. julija so bili obsojeni štirje Go-ričani, ki so jih obtožili, da so podrli drevesce kakršnega sadijo fašisti v spomin na' Mussolinijevega brata Arnalda. Vsak izmed njih je bil obsojen na štiri leta ječe. Njihova imena zaenkrat še niso znana. Nadalje sta bila - obsojena na 13 odnosno 20 let ječe tudi 26-letni posestniški sin Antona Posega iz Stra ni in 36-letni trgovski agent Maks Rioza iz Razdrtega, ki sta bila aretirana lani v drugi polovici novembra. Njiju so obtožili zaradi vojaškega vohunstva. Bila sta obsojena čeprav tudi proti njima ni bilo ni-■"kakih stvarnih dokazov. NITI ZA STARČKE NI USMILJENJA Na postaji Rateče-Podpeč so aretirali 70-letnega posestnika Jožeta Beneta. Obdolžujejo ga, da je prodal nekemu mesarju vola, ki je bil vtihotapljen iz Jugoslavije. Masa zadušnica za bazoviške žrtve V paternalski cerkvi je daroval pret. nedeljo čast. g. izseljenski žup nik Josip Kastelic, na pobudo Izse; ljenskega društva "Tabor", mašo zadušnico za one, ki so padli v Ba-s i zovici. Precejšnje število naših ro-1! jakov iz vseh krajev mesta je priso-H 1 stvovalo sv. maši, pri kateri je pel H | ojačen cerkveni zbor, ter se tako a I oddolžilo spominu Bidovca in tova-~ ri.šev. NOVI LISI Stran 5 .CLOBULOS Alvag o n C O E LI " Na stotine aretacij po Goriškem V začetku maja je bila skoro vsa Rurlanija in del Goriške preplavljena z letaki protifašistične vsebine. Posamezna poslopja, zlasti uradna, pa tudi hiše izrazitih fašistov, so bile preko noči popisane z velikimi napisi izzivalne protidržavne in protifašistične vsebine. Jasno je, da je to dejstvo povzročilo zlasti v fašističnih krogih ogromno razburjenje. Že takoj v začetku so si vstvarili mnenje, da je tu na delu velika in dobro organizirana tajna protifašistična organizacija. Dolgo so stikali in iskali pravih povzročiteljev, dokler se jim ni posrečilo najti v Gorici koncem maja prve sledove. Po nekaj aretacijah so pričele slediti druge in tako so danes prepričani, da imajo v rokah prave krivce. Aretacijam v Gorici so sledile številne aretacije v Korminü, Gradiški največ pa jih je bilo zaprtih iz Tržiča, delavcev iz ladjedelnic, pa tudi večje število intelektualcev. — Po mnenju našega emigrantskega glasila "Istre", je bilo do danes aretiranih in zaprtih okoli 300 do 400 ljudi. Seveda so mnoge izmed njih kmalu po aretaciji izpustili, tako da je danes težko si ustvariti pravo sliko položaja. — Največ a-retirancev je Italijanov, pa tudi Slo vencev ni malo med njimi. Da se poslužujejo fašistične preiskovalne oblasti vseh mogočih sredstev pri zasliševanjiu, nam jasno potrjuje že zadnja vest, ki govori, da so do sedaj že dve smrtni žrtvi. V koliko so vsi ti aretiranci v zvezi z očitanimi jim dejanji, je težko presoditi, posebno še, ko poznamo fašistične metode obdolževanja. Vendar pa so vsa ta dejstva za nas jasen dokaz o razpoloženju italijanskega delovnega ljudstva napram fašizmu. IZ ČRNIČ Črniče dobijo novo moderno poslopje, ki ga zidajo sredi vasi na prav lepem prostoru. Stroški za to poslopje so proračunani na 40.000 lir. Stavba bo kmalu pod streho in je namenjena za "balillski dom". Za take stvari ima fašizem vedno dovolj denarja. Pri delu in zidanju so zaposleni skoro sami Lahi. V Belu pri Batujah tudi zidajo novo šolsko poslopje. Do sedaj so otroci iz Sela obiskovali šolski pouk v Batujah, ki so komaj 1|4 ure oddaljene od Sela. Iz kakšnega vzroka zidajo to novo šolsko poslopje ni znano. Znano pa tudi ni, na čigave stroške se zida ta obširna stavba. ARETACIJA V MALEM REPNU Nekega ponedeljka, v mesecu juliju, se je pripeljal v Mali Repen ka-mijon, natrpan s karabinerji; vozilo se je ustavilo pred hišo štev. 7, ki je last tasta našega rojaka Antona Marvina, posestnika Jožeta Bav-cona, dobro znanega po vsem Krasu in tudi po Vipavski dolini, koder je mnogo trgoval z apnom. Vodja karabinerske čete ga je vprašal pred domačimi, kje da je bil prejšnji dan in kaj da je govoril. Bavcon mu je povedal, kje da se je nahajal, zanikal pa je, da bi bil govoril karkoli kaznivega. Nič ni polagalo. Spravili so ga na kamijon ter ga odpeljali v Trst. Tam so ga 2aprli v jetnišnico v ul. Coroneo. sedaj je zaprt in nič mu niso se povedali, česa ga dolžijo. Bavcon ima 57 let in je vojni pohabljenec; manjka mu eno oko. — Vkljub temu pa je skrbel s svojim delom tudi za starega očeta in za a'na, ki je pri vojakih v Siracusi. Expreso „G0RIZIA" Italijanski izumitelj Marconi na svoji ladji "Electra", Jd mu služi za njegove poskuse Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začenja pri ul. Dorreg-o 9SX, višina Triunvirato 1600 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 ■■■■■■■■■■■■iIMBmHH Princ Gonzalo, sin bivšega španskega kralja, ki se je ponesrečil ▼ avtomobil, nezgodi v bližini Celovca * * & * # V Mekinda je bil koncem junija po-slednjič zaslišan. Šele tedaj so mu povedali, da so razen njega obtoženi še drugi. Zadnje dni julija so mu sporočili, da bo v kratkem smel domov. Celih 10 dni pa je moral ostati še v Rimu in biti na razpolago rimski kvesturi. Šele preteklo sredo so mu vrnili njegove stvari in ga odpravili domov. MANEVRI NA KRASU V Dutovlje je prišlo koncem junija mnogo vojaštva. V okolici so i-meli vaje. Na poljih in travnikih so naredili znatno škodo, pa tudi mnogo ukradenega sadja je romalo v vojaške želodce. DIPLOMIRANA Krojačnica Leopold Ušaj 3 BRANITE SE! .. .proti hudim posledicam, ki jih more imeti kapavec za Vas in Vaše potomce! Vpoštevajte svetovna izkustva! Vzemite SALV AGON (kroglice), proizvod "The Salvagon Chemical Co." SALV AGON (kroglice) ni eno zdravilo več, marveč je zdravilo, ki z gotovostjo učinkuje. SAL-VAGON (kroglice) je znanstveni izum, ki je v zadnjih letih vzbudil največjo pozornost v Evropi in Severni Ameriki, kjer se je, po vestnih študijah in temeljitih izkustvih, izkazal kot najboljše zdravilo proti K A P A V C U in njegovim zapletljajem: cistitis, prostatitis, orquitis itd. SALV AGON i kroglice) učinkuje z gotovostjo toliko pri začetni, kolikor pri zastareli ali kronični blenoragiji, pri obeh spolih. Uberite najkrajšo in najbolj sigurno pot: vzemite še danes SALV AGON (kroglice), pa se izognete dolgotranjemu, dragemu, neprijetnemu in brezuspešnemu zdravljenju. S SALVAGONOM (kroglicami) se lahko sami zdravite doma in na rezerviran način. Prodaja se v lekarnah po vsej deželi po $ 5.— steklenica; lahko pa ga tudi sami naročite s pismom, naslovljenim na CASILLA CORREO NO. 2222, kateremu priložite $ 5.—. Zdravilo prejmete z obratno pošto. t e> t a. t» «-. ca C O a o rt* O ' UMETNI POTRESI Umetne potrese proizvajata dva znana ameriška potresna specialista, profesorja Buvalda in Gutten-berg z geološkega zavoda v Kaliforniji samo zato, da bi proučevala valovne in druge potankosti pri naravnih potresih in izkoristila' svoje posledke po možnosti za to, da bi se človeštvo lahko bolj zaščitilo pred potresno šibo. In teh eksperimentov seveda ne vršita kje v sredini kakšnega obljudenega mesta, temveč v najbolj goratem in samotnem delu severnega Wyominga, kjer so okoliščine še posebno ugodne za takšne poskuse. Z električnimi vrtalniki vrtajo v zemljo po 20 do 50 m globoke rove, v katere nanesejo velike količine po sebno močnega razstreliva. Zažiga-nje teh nabojev se izvrši isto tako z elektriko, v bližnji in oddaljenejši okolici poskusnega polja pa je nešteto instrumentov, najobčutljivejših seizmografov, ki registrirajo po eksploziji avtomatično brzino, smer zemeljskega pretresa oziroma valovanja. Seizmografi obeh učenja kov so še dosti občutljivejši nego najboljši potresomeri, ki so jih do danes uporabljali v opazovalnicah. In to je tudi potrebno, ,kajti navzlic strašni sili razstreliva je njegov po tresni učinek vendarje še vedno za nekoliko milijonov krati slabotnej-ši od sile povprečnega naravnega potresa. Nevarnosti ni nobene niti za bližnjo okolico poskusnega polja — kvečjemu če bi kdo v trenutku u-metnega potresa sedel v njegovem središču ali v epicentru, kakor bi se to imenovalo pri naravnih potresih. Za poskuse obeh raziskovalcev je posebno ugodno to, da vesta že v naprej, kje je epicenter umetnega potresa in v katerem trenutku se bo zemlja "zamajala". Vrhu tega imata udobno priliko proučevati vpliv potresov na razne zemeljske sklade, kar je med glavnimi točkami njiju eksperimentalnega programa. Obetata si mnogo novih spoznanj. Vsekako sta upravičeno dobila ime "fabrikanta potresov", s katerim so ju počastili šaljivi tovariši, OBLEKA IZ STEKLA V modni industriji ločujejo že ne-*kaj časa zrno od plev. Najnovejša novost, ki je niso lansirali iz Pariza, ampak iz Rima, je v tem, da je neki modni atelje razstavil damske toalete iz pletenega stekla. Steklo je tako elastično, da se da znjim napraviti vse. Dame, ki bodo nosile obleko iz stekla, se nimajo niti najmanj bati, da bi se ranile. Obleke te vrste so zelo lepe in i-majo neki poseben sij. V Parizu nestrpno čakajo prvih italijanskih mo delov. ZRAČNI TAKSIJI Pred kratkim so v New Yorku o-tvorili letalsko progo, ki je namenjena večinoma trgovcem in poslov nim ljudem. Veliki hidroplani ob- ratujejo štirikrat dnevno na progi New York-Long Island. Iz New Yorka prevažajo na Long Island kopalce, ki jih poberejo naravnost na posebnih zbirališčih, ko se vračajo z dela. Z njimi odletijo v kopališče in jih proti večeru zopet prepeljejo domov. Sezijska vozovnica za tekšne polete s hidroplanom velja 350 dolarjev za ves. poletni čas. SNOVI, KI POSPEŠUJEJO RAST Kent in Koegl sta že pred delj časom izolirala neko snov — krstila sta jo na ime "auxin" — ki pospešuje navpično rast rastlinskih stanic in ki je povsod v mladem zelenju. V najnovejšem (času je pa R. J. Williams odkril še neko drugo snov, ki učinkuje podobno kakor auxin. Odkril jo je najprvo v glivah kvasnicah, pozneje pa jo izoliral tudi iz vsakovrstnih živalskih organov in tkiva, iz ostrig, jajc mehkužcev, v posebno veliki množini pa iz mleka. Po vsej priliki gre za neki univerzalni faktor, od katerega je odvisna rast vsega živalskega sveta na eni strani ter rast vseh gliv in kvasov. Novo odkrita snov je izrazita kislina in so ji nadeli ime "pantotenska kislina". Iz vidikov biologije je posebno zanimivo to, da imajo po eni strani zelene rastline, po drugi strani pa glive, kvasi in vse živalske vrste dvoje povsem različnih snovi, od katerih je odvisna njih rast. TOBAK BREZ NIKOTINA Nemškemu institutu za raziskovanje tobaka se je baje posrečilo odgojiti tobačne rastline, ki ne vsebujejo prav nič nikotina. Ne gre tu za tobak brez nikotina, kakršen se lahko izleluje s pomočjo pravilnega fermentiranja ali izločanja nikotina s kemičnimi postopki, marveč za čisto botanično selekcijo nenikotin-ske tobačne rastline. # * V * -9- * GLAS IZ NECOCHEE Necochca, septembra. Ne spadam med takšne, ki prav radi in z veliko lahkoto sučejo pero; zato je sedaj prvi krat, da se oglašam v Novem listu, dasi sem njegov naročnik že od prve številke. Namenil sem se opisati v par vrsticah tukajšnje prilike: Naj takoj omenim, da nas je Slovencev v Necochei prav malo. Vkljub krizi nas je večina zaposlenih in delali smo tudi v zadnjih dveh, treh letih, ko je kriza prav močno»pritiskala tudi v našem mestu, dasi je precej važno pristanišče (leži južnoza-padno od Mar del Plate) ter ima kot priljubljeno morsko ko-pilišče tudi precej tujskega prometa. Necochejsko morsko nabrežje je eno izmed najbolj o-biskovanih v vročem poletju. Vkljub vsemu temu, pravim, smo imeli prav slabe čase. Sedaj so se prilike nekoliko izboljšale. Tako vsaj izgleda. Jaz sem že štiri leta tukaj, pa ni bilo še toliko dela, kakor s^daj. Zida se precej in v mesto je prišlo mnogo zidarjev iz drugih krajev. Skoro vsi so zaposleni, a ker jih je mnogo ter si drug drugemu delajo konkurenco, je zaslužek skromen. Tukajšnji de lodajalci ne plačujejo na dan, marveč toliko od izvršenega dela. Rad bi se s tem dopisom obrnil tudi do naših slovenskih mater in očetov ter jih prosil, naj ne zavržejo našega materinskega jezika. Starši, učite svoje o-troke tudi slovenskega jezika, govorite z njimi v našem pravem in lepem jeziku ter ne posnemajte onih, ki govore pol svojega in pol tujega, da so o-trokom.še v zasmeh in pohujšanje! Glede kasteljanščine si nikar ne belite glav; otrok jo bo mnogo bolje obvladal nego vi. Materinskega jezika pa se nikjer ne bo naučil, če ga vi sami »I * # * & ** Angleški ministrski predsednik Mac Donald, ki uživa svoj dopust v Kanadi *. ri * ri * rine boste učili! Nikdar nikomur ni škodovalo, ako je znal več jezikov. Prav gotovo tudi vašim otrokom škodovalo ne bo, če bodo znali jezik svojih staršev! Tega naj bi se zavedali vsi slovenski starši v izseljenstvu! Pozdravljam vse Slovence in Slovenke, posebno pa čitateljice in čitatelje našega "Novega lista"! Primorec. HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA ALBERT BELTRAM i • priporoča cenj. rojakom svojo • trgovino črevljev, šolskih po- • trebščin in tobakarno. Ima ve- • liko izbero copat in nudi naj- J bolj ugodne cene J Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles • Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. ri Afriško mesto Constantine je bilo Zgoraj: pogléd na pred nedavnim pozorišče krvavih bojev med mohamedanci in židi. mesto: spodaj, na levi: ena izmed ulic, kjer je tekla kri. KROJAČ Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Obleke od $ 65 do 120. Hlače fantazija od $ 10 do 28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Raternal) — U. T. 59—4271. NOVI LIST Stran 7 sx ŽENSKI KOTIČEK 2 S v< f/. dinja tako, kot smo zgoraj zapisali. Ko zopet vstane, si umije obraz, vrat in roke v mrzli tekoči vodi, se nekoliko odgrne z otiračo in se še enkrat malo izmije z obrazno ali ko-linsko vodo. Noge si skoplje v topli kopeli, si jih dobro odrgne z otiračo in nato še s kolinsko vodo, zlasti še med prsti. Že s tem, da s nogami pravilno ravnamo, smo napravili za ■splošen počutek izredno mnogo; pa se ne sme pritožiti, ako noče, da gg enkrat bolje se počutimo, ko pa Hišna gospodinja in počitek Moškim je že tako nekako prirojeno, da podcenjujejo, omalovažujejo hišno delo, ki je poverjeno gospodinji. Koliko krat mora hišna gospodinja poslušati zvečer, kako mož tarna, da je od dela utrujen, samo če imamo skeleče in utrujene noge. če se nočemo kopati, preden gremo ven, se slecimo in si odrgnimo vse telo z otiračo, to je skoraj tako oživljujoče kot kopel. Če smo nato še lase pravilno spravili v red, tedaj je gospodinja čisto drug človek. In misli si: "Negovanje telesa in mali odmor med delom in družabnostjo je pa res nekaj lepega". Tak odmor bi morala imeti gospodinja vsak dan in bi smela tedaj na nič drugega mislit kot na lastni svoj dobri počutek. ŽENSKE POSTAJAJO LEPŠE Da bi rešili velevažno vprašanje, ali postajajo ženske lepše, je neki newyorški list poslal svojega repor-terja k trem prominentnim osebnostim iz ameriškeiga znanstvenega in umetniškega sveta. Prva reporterjova žrtev je bil antropolog Naravoslovnega muzeja dr. Ashley Montague. "Da-li postajajo ženske lepše?" je dejal ta. "Vsekakor, in možje tudi. Postajajo čedalje večje in vit-kejše. Lepota je pač vprašanje plemenske izbire in mi smo potrebovali le kakšnih 50 milijonov let, da smo dosegli svojo današnjo lepoto. Ta proces se nadaljuje in čez nekoliko novih milijonov let bodo ženske pač še lepše nego danes. Kakor možje bodo bolje videle in bolje slišale, ne boda imele več las, zob in prstov na nogah — razen tega se ji mož začudi kakor da je padel z oblakov: "Za božjo voljo! Kakšno delo pa imaš prav za prav. To ko-silce in večerjo, ki ju pripraviš — prava reč!" In vendar je hišno delo prav naporno. Izračunili so, kako ogromno število korakov napravi gospodinja na dan, kolikokrat mora steči sem, kolikokrat tja; postali so pozorni, kako mučno in požrtvovalno je njeno delo v službi družine. Nekaterim gospodinjam to delo izborno prija, ne katerim pa ne posebno ter se kmalu utrudijo, izgledajo stare in ove-nele. O teh bomo govorili, o teh, ko jih oči so postale trudne iz brez svita. Pogledajo se v ogledalo in se vprašajo: "Ali sem to res jaz?" — Čas je, da misli gospodinja tudi malo nase. Kje je napaka? V prvi vrsti je najbrž gospodinja, ki je samo gospodinja in nič drugega, premalo mislila na seb'e samo in na svojo zunanjost. Pri ženski, ki je v poklicnem življenju, je to čisto drugače; ona mora gledati na svojo zunanjost, če se hoče v svojem poklicu vzdržati. A tudi gospodinja ima svoj poklic, in še zelo vzvišen, in tudi ona naj bi bila taka, da prenese kritiko, In kako to najbolje doseže? Tako, da si od časa do časa privošči nekoliko odmora, če pride pri delu trenutek, ko začenja postajati trudna, tedaj naj delo prekine in naj se nekoliko odpočije. Sede naj morda k oknu, dene naj roke v naročje in naj gleda ven v zelenje, kar je za odpočitek posebno priklad no. Ali pa naj leže na divan, naj da pod nogo blazino, da so nekoliko vzvišene, naj zapre oči in naj nekaj časa nič ne misli. S polnim mirom naj uživa počitek, naj nikar ne misli, da mora še to ali ono narediti, temveč naj si reče: Moj počitek sem s» pošteno zaslužila, sem sama svoj gospod, sedaj se bom odpočila in s tem svoje moči za novo delo okrepila. Zaenkrat pa sploh nič ne mi- slim! ;' ••: : i;*J¿ Takšni odmori so neobhodno potrebni zlasti tedaj, če ima gospodinja naporen dan za seboj in če hoče zvečer še kam iti. Malo veselja i-maš, če moraš takoj po delu iti na zabavo. Telo in duh potrebujeta vmesnega oddiha, v katerem postane gospodinja iz delovnega človeka res ženska, ki ima veselje do zabave in kratkega časa in ki se veseli na družabnost. Najlepše je, če moremo pa delu vzeti toplo kopel in se potem za pol ure vleči v posteljo ali celo zaspati; Dekle, ki je na sliki, je baje vlovilo če to ni mogoče, naj naredi gospo- to orjaško ribo ob obalah Virginije. SLOVENSKA GOSTILNA (¿ALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak je dobrodošel - bodo prav dolgo živele — če se ne bo človeštvo zaradi neumnosti, ki jih počenja, že prej uničilo. Kaj pra vite? Da bi takšna bitja ne mogla biti lepa? V bodočnosti se bo vendar spremenil tudi pojem lepote, kajti lepote ne določajo biološke posebnosti, temveč socialni činitelji." Ga. dr. Grace Adamsova, znana psihologinja, je bila ogorčena, ko je repórter potrkal pri njej in ji navedel trditve prof. Montagueja. V ostalem pa se strinja ž njim, da postajajo ženske res lepše. Končno je repórter povprašal znanega slikarja Russella Pattersona. "Seveda postajajo lepše," je odvrnil slikar. "To je preprosta zasluga napredujoče kozmetike in damskega krojaštva." Migljaji za hišne gospodinje Železno vrtno orodje: Krampe, lopate, motike i. dr. namažimo s čisto svinjsko mastjo, ki ji primešamo prav malo kafre in nekoliko grafita. Železo dobi potem nekako jekleno farbo in na zraku ne zarjavi. Pre den na ta način ne zavarujemo o-rodja pred rjavenjem, ga ne smemo spraviti. ZA NASE KUHARICE Sočivje na amerikanski način. Skuhaj bel fižol, odcedi ga in gor-kega oblij s paradižnikovo omako. K temu daj klobasice ali rezine od zelene, ki jih priredi takole: Napravi redko testo kakor za omelete. Po-makaj v to testo rezine ne prav do mehkega kuhane in olupljene zelene in jih ocvri na masti. Milanski rižoto. Praži 20 dek riža z 1|8 presnega masla, da postane kakor steklen. — Šele potem prilij toliko juhe, da bo riž pokrit. Še prej stresi v juho ščepec žefrana in dobro premešaj, da se raztopi. Ko se je riž 10 minut paril, dodaj še 10 dek nastrganega parmezana ali kakega drugega trdega sira. Zopet dobro zmešaj, pari do konca in potresi riž, preden ga neseš na mizo, povrhu še s parmezanom. * IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE Krvav spopad med policaji in neznanci Da se na Avellanedi skoro vsak dan kaj hudega zgodi, na to smo že navajeni. Komaj človek pozabi na eno streljanje, ko pokajo v sosednem mestu že spet revolverji. Tako je bilo tudi v ponedeljek zvečer, nekako ob 8. uri, ko se je vračala četa policajev s pokrajinskega kolodvora v komisarijo. Ko so možje postave stopali po ulici Belgrano, so zapazili blizu mosta skupino sumljivih oseb. Krenili so v smeri proti neznancem, da bi videli, kaj je in kako, komaj so se pa nekoliko približali, ko so neznanci začeli na vso moč streljati iz revolverjev. Policaji so se brž vrgli na tla ter tudi sami odgovorili z ognjem. Enega izmed napadalcev so težko ranili, pobegnil pa je v avtu, ki se je nahajal v bližini. Kmalu so jo odkurili tudi njegovi pajdaši; s streljanjem so krili svoj beg, dokler se niso zatekli v tamošnje občinsko skladišče. Ker je bilo policajev premalo, • so poklicali pomoč. Med redarji in napadalci se je vnela prava bitka. c— Moralo je priti novo ojačenje in šele tedaj je policija naskočila skla dišče. Neznanci pa so jo v zadnjem hipu popihali. Ko je policija skladišče zasedla, je našla v njej samo še enega, ki se je, ko je zagledal policijo, sam ustrelil. Kakor je policija potem dognala, je bil to že dolgo iskani zločinec José Rodri-guez. Pozneje je policija našla pod mostom ranjenega tudi nekega star čka z imenom Riala, kateri je tudi spadal k tej zloglasni družbi. Z britvijo napadel svojo ženo Marija Padilla, stara 27 let, stanujoča pri svojih starših, v ulici Thames 1920, je pred kratkim zapustila svojega moža Joaquina Dau sija, starega 48 let. V torek, okrog 11. lire zvečer, ko so bili slučajno še pokoncu, se je nenadoma pojavil mož ter zahteval, da se žena nemudoma povrne k njemu. Ker pa je ona to odklonila, je potegnil iz žepa britev ter zamahnil z njo po ženinem o brazu. Na vpitje je prihitel Marijin oče José Padilla, 52 let star, o-borožen z nožem. Ves besen je planil na zeta ter mu zadal dve globoki rani. Prišla je policija ter je Pa-dillo razorožila in ga aretirala. Ranjenca, moža in ženo, so pa peljali v bolnišnico Fernandez. Joaquín je v sredo podlegel ranam. Slabo plačana dobrota Bartolomé Martino, star 73 let, je imel svojo sobo v ulici Carabobo št. 1458. V tej hiši, v ozadju, je stanoval tudi 30-letni Pedro Navela, po poklicu črevljar, kateremu je pa de lo smrdelo. Ker ni delal, seveda tudi denarja ni imel. Živel je na ramah starčka. Ko pa so starčku začeli pohajati njegovi prihranki, mu je nadaljnje vzdrževanje odpove-del. V ponedeljek zvečer je pa mladi mož ponovno prišel k Martinu, naj mu da '20 pesov; starček je pa odrekel. To je pa delomrzneža tako razkačilo, da je potegnil nož iz žepa ter zadal svojemu dobrotniku dve težki rani. Ranjenčeva hčerka, ki je to videla, je tekla na ulico ter poklicala policijo, ki je starčka dala prepeljati v bolnišnico Pinero, kjer je i^a kmalu po prevozu izdihnil. Navela je sicer v tej zmedi pobegnil, a ga je policija kmalu vje-la. Nesreča ali samomor? V ponedeljek ob 2. in pol zjutraj je peljal Francisco Brasciata v svojem čolnu preko Riachuela 32-letne-ga C. Madrida. Tekom vožnje je začutil, da se je čoln močno zamajal. Ozrl se je in se začudil: potnika ni bilo več v čolnu. Začel je iskati po vodi, a ni imel sreče. Stvar je prijavil pomorskim oblastem, ki so truplo Madrida našle črez dobre pol ure. Policija skuša dognati, ali gre za samomor ali pa za nesrečo. Šolarka izginila Preteklo soboto je šla, kakor po navadi, 13-letna licejska učenka A. Zuccaro, stanujoča pri svojih starših v ul. Bucarelli 1924, v šolo. — » * Dekle se iz šole ni vrnilo. Znanci pravijo, da so jo videli z nekim faa tom. Policija jo sedaj išče. IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández FILOMENA BENEŠ BILEK Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 338» FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud DARUJEM povečano sliko v barvah za v^HJj^gU, X VSkKSh JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires Clínica Médica "SLAVIS , Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI U pra vitel jica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanske Jezike in sprejemamo od 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 NOVI MOBILNI STROJI Medtem ko vse države na svetu jačajo svoje zračne flotilje, da jih bodo mogle v primeru vojne poslati čim globlje v sovražnikovo deželo, sta dva dunajska inženirja, neki stavbni svetnik in neki bivši a-sistent dunajske tehnike, izumila torpedo smrti. Ta torpedo — pišejo dunajski listi — lahko povzroči popoln preobrat v sodobnem oboroževanju. Lahko ga bodo sprožili, da bo frčal na stotine in stotine kilometrov globoko v sovražnikovo deželo, kjer bo sipal smrt na ljudi brez nevarnosti, da bi ga kdo ustavil na njegovem potu. Novi zračni torpedo bo letel s takšno brzino, da ga ne bo mogoče u-staviti z nobenimi pripomočki. Kakor vodni torpedi, je tudi zračni torpedo zgrajen iz velikega oddelka za eksplozivne snovi, zadaj pa ima shrambo za rakete, ki ga bodo gnale na cilj. Pri odstreliitvi bo dobil torpedo * ri * ri * ri potrebni zagon, potem pa bodo med vožnjo v repu eksplodirale snovi, ki ga bodo poganjale dalje. Neki drugi inženir pa je izumil izstrelek, ki lahko prebije tudi najmočnejše jeklene plošče. Izstrelek je narejen iz kemične zmesi, ki pri u-darcu na ploščo v trenutku razbeli jeklo, da se uda probojni sili izstrel ka. Jekleni oklep se na ta način prav za prav stopi. Za prvo in drugo iznajdbo se zelo zanima inozemstvo. Oba izumitelja so pozvali iz Avstrije, ker hoče prvi izum kupiti neka evropska država, za drugo metodo pa se zanima posebno Anglija, ki je tudi pozvala inženirja na angleško ter ga proti zelo dobri plači angažirala za neko kemično tvornico. Na Angleškem sedi zdaj ta inženir v kemičnem laboratorju ter izpopolnjuje svoj i-zum, s katerim pripravlja smrt milijonom nedolžnih ljudi. ★ -i? * ri * ri MALI OGLASI ANDREJ BENCINA krojaški mojster naznanja svojim spošt. klijentom, da se je preselil v ul. Blanco Encalada 2127 (višina Cabildo 2300). Obenem se priporoča cenj. rojakom ter jih opozarja, da ima veliko izbero blaga ter izvršuje delo prvostno. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u!. Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere. POSESTVO v Gornji Lokvici pri Metliki, v Sloveniji, je na prodaj. Kdor bi se zanimal, naj piše na naše upravništvo. Prosimo znamko za odgovor. POZOR! Kdor želi kupiti hišo ali zemljišče, naj se v svojem interesu obrne na naslov: Luis Podgornik, Calle Nogoya 6072 (Liniers). _ ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. P je. Nene 1973 — Villa Devoto. & * # * # * Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) TIENDA "SAN JORGE' Lastnik: J. ABDELNOFJ Star prijatelj naše kolektivitete. Ugodne cene in pogoji. Obiščite nas in sklicujte se na ta oglas. Dobite popust. TI NOGA STA 5550, esq. Feo. Bauza. ZA KRATEK ČAS V gimnaziji Profesor: "Kaj so znali Grki bolje kakor mi?" Dijak: "Grški jezik..." Na cesti "Stojte, vi ste osumljeni, da ste ukradli avtomobil." "Preiščite me mirno, gospod narednik!" Ne gre mu vera Branitelj: "Obtoženec priznava svoj greh. Pravi, da je izvršil tatvino. Ampak, gospodje sodniki, deni-te roko na srce in povejte: Ali je mogoče takšni propalici verjeti takšno priznanje?" Hud strah "Prijatelj, zakaj pa se vedno u-strašite, kadar zaslišite avtomobilsko hupo?" "Veste, žena mi je pobegnila s šoferjem in kadar slišim hupo, me vedno prevzame strah, da mi jo je že pripeljal nazaj." * ri * ri * ri PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo V septembru: 1 16.Pssa Giovanna 17. Neptunia in Cap Arcona 18. Belle Isle 21. Orania in H. Princess 23. Gral. Osorio 25. Cabo Sto. Tomé Proti Evropi odplovejo V septembru: 19. Cap Arcona 21. Neptunia 24. Belle Isle 27. Pssa. Giovanna VREDNOST 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev V času krize "Vidiš, kar človek stori dobrega na tem svetu, se mu dvojno povrne." "Vidim, vidim. Lani sem omoži! svojo hčer in letos sta se oba z rao žem preselila k nam." ri * ri * ri * Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.—t " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez...........1.60 Jug: Izseljenec,.......1.50 Kelltrmann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1.50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Pol janee: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........4.— Sič: Narodne noše.....2.— bajka, trdo vez.....3.— Zoreč: Pomenki:......1.20 „ Zmote in konec gospodične Pavle.....1.20 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Tolažba dušam v vicah, molit- venik........1-50 Marija kraljica src, molitve- nik..........2,— O P O Z O RILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. * ri * ri * ri NAROČITE SE NA "Novi Bsr DENARJA 8.60 32.25 69.40 149.80 18.60 24.80 15.60 371.35 MULJAVSKI: Višnjegorski janičar Zgodovinska povest. (Nadaljevanje) Helenina jeza je kmalu minila. Zdaj ji je bilo žal, da je udarila zvesto služabnico. Poznala je Ano in vedela, da je zelo maščevalne narave. Lahko jo ovadi vitezu Zigismundu kot prešeet-nico. Mlada žena se je stresla. Sklenila je dati služabnici zadoščenje. Ko se je Ana vrnila, se ji je začela dobri-kati, jo prosila oproščenja ter ji izročila mošnjiček zlatnikov. Ana ga je vzela, poljubila Heleni roko in rekla ponižno: "Kako bi se drznila jeziti se na vašo milost jaz, uboga sužnja! Ako sem dobila udarec, sem ga pač zaslužila." "Torej sva prijateljici kakor prej", je rekla Helena prijazno. "Prav tako, vaša milost", je odvrnila Ana potuhnjeno ter sklonila glavo, da ni Helena opazila sovražnega bleska njenih oči. Helena je Ani zaupala brezpogojno. Razkrila ji je vse svoje tajnosti in tako je A»a vedela, da gospa Višnje-gorska ljubi lepega "Turka in da namerava z njim pobegniti. Helena se je kaj rada razgovarjala z njo o Se-liinu. Tudi danes jp napeljala pogovor na mladega ago. "Ko no bo meseca, tedaj pobegneva", je tiho govorila. "A tudi ti„ Ana, boš morala /. nama. Tebe, zvesta duša, hočem imeti poleg sebe, saj boš šla z nama, kaj ne? A kaj misliš, Ana, ali se bo nama beg posrečil? Bojim se, da bodo nastale kakšne ovire. Mogoče naju bo kdo opazil, ko bova odhajala skozi podzemski hodnik. Lahko naju zaloti sam Višnjegorski ali pa njegov sin." "Ne, ne! Onadva bosta tisto noč, ko boste zapuščali grad, gotovo že trdno spala." "Naj umreta!" je siknila Helena. Nato je vzdihnila in rekla: "Naj mi stoji" na strani Bog ali hudič, samo da bi se posrečilo!" "Gotovo se bo, vaša milost. Ni se vam treba bati", je odgovorila služabnica prepričevalno, dočim si je mislila: "Lahko si prepričana, vlačuga, da bosta tisto polnoč, v kateri jo nameravata pobrisati, oba trohnela v ječi, ti in tvoj mohamedanček!" <":rez trenutek je vprašala: "Ali misli milostljiva tudi nocoj obiskati Se-lima?" "Da; ob polnoči bodi pripravljena!" se nasmehne gospa Višnjegorska. — "Hej Ana, kaj misliš, da bi naredil moj starec z menoj, ako bi zvedel, da hodim vsako noč k Selimu?" "Bogmc! Vitez Zigismund bi vas dal pretepati z bičem in vreči v podzemlje k .podganam!" "Misliš? No, upam, da starec ne bo nikoli zvedel za moje nočne pohode." VI. poglavje. Izdajalka. V svoji spalnici je sedel vitez Zigis- mund, naslanjal sivo glavo ob roko in sanjavo strmel v debelo svečo, ki je gorela na mizi, zataknjena v majhen zlat svečnik. Stari junak je mislil na svoje bojne tovariše, žive in mrtve, s katerimi se je bojeval proti Turkom. Spominjal se je zlasti na hrabrega Ivana Kaci-janarja. S Kacijanarjem ga je vezela tesna vez prijateljstva. Ljubila sta se kot brata. Nemalo krat sta skupaj prelivala turško kri, nemalo krat sta rešila drug drugemu življenje. Koliko krat sta napravila divje pohode v turško ozemlje, kjer sta brezobzirno vračala divjim Osmanom nemilo za nedrago. Celih pet let sta prebila na granici, vzajemno podpirala drug dru gega, se dan za dnem udeleževala bojev, napadov, izpadov, Npokoljev, pogonov, a često krat sta morala tudi bežati pi'ed Turki. Ej, da, lepo je bilo! Konji so rezgetali, prapori » vihrali, rožljati meči in sablje, zvenele puške I Tekla je kri kristjanska in poganska. Tolkla sta s Kacijanarjem Turke ter širila med njimi strah in grozo. Nasmehnil se je vitez Zigismund pri teh njemu tako ljubih spominih. Hipoma se je okrenil. Vrata za njegovim hrbtom so se odprla in v sobo je naglo smuknila ženska. Vitez je skočil na noge. Kaj išče ta ženska zdaj, o polnoči, v njegovi sobi? "Kdo si?" jo zagrmcl. "Vaša milost naj mi oprosti mojo predrznost", odgovori ženska z zamolklim glasom. Naglo pristopi k mizi in si odgrne zagrinjalo. .Višnjegorski stopi osupnjen nazaj: "Ti si, Ana? Kaj hočeš?" Ana odgovori brez strahu in oklevanja. "Milostivi gospod; vaša soproga vas vara. Ona je prešestnica. Ljubi Selim ago in namerava pobegniti z njim. — Skoro všako noč zahaja k njemu." Na viteza Zigismunda so te hladno izgovorjene besede napravile silen vtis. Sesedel se je v naslanjač in nje-njegov obraz je smrtna pobledel. Zdajci je planil kvišku kakor ranjena zver, zgrabil služabnico za roke ter zahropel: "Ženska, ali je resnica, kar-govoriš?" "Prisegam, da je resnica!" jo dvignila Ana tri prste. Oči Višnjegorske-ga se izbulijo. Zgrabi se za glavo in začne begati po sobi. Divji bes vre v njegovem srcu. "Kje dobim tvojo gospo?" je vprašal s hripavim glasom in snel raz stene težak pas in bič. "V sobi Selim age", odgovori služabnica. "Milostljivi gospod se lahko na lastne oči prepriča, da je gospa Helena nečistnica." Rekši, se služabnica prikloni in hip nato je ni bilo več v sobi. Stari vitez je obstal sredi sobe, zamahnil je ■/. bičem in zaškripal: "Gorje vama!" ' VII. poglavje. Drama o polnoči. Stopil je iz sobo ter odšel dalje po temnem hodniku. Hodil jo tilio in pre vidno, da bi ne povzročil ropota. Ho- tel ju je presenetiti. Zdajci obstane. Nahajal se je pred sobo Selim age. Skozi ključavnico sije luč, sliši se pritajeno govorjenje in smeh. Vitez se skloni h ključavnici in pogleda skozi luknjo. Na divanu je sedela njegova žena le v spodnji obleki, a zraven nje Turek. Objemljeta se ter poljubu-jeta, govorita in se smejeta. Vitezu Zigismundu je zavrela kri: Stopil je nazaj in se tako silovito zaletel v vrata, da so padla iz tečajev. Planil je v sobo. Zadonel je krik groze. Selim aga je planil na noge. do-čim je Helena kakor obkamenela obsedela na svojem mestu ter z očmi, izbuljenimi od groze, strmela v Viš-njegorskega. "Pes turški!" je zarjovel starec. — "Zapeljal si mi ženo, oskrunil mojo čast! Tu imaš, lopovi" Z dvignjenim, bičem je skočil proti iznenadeni dvojici. Helena je krikni-la, bliskoma je skočila kvišku, so Izstavila pred ago in ga zakrila s svojim telesom, a v njeni roki .se j«' zasvetil samokres, ki je grozeče updla svoje votlo oko v starega viteza. "Nazaj, gospod!" je viknila lepa žena in zrla v starca ko divja mačka. "Ako se drznete udariti moža, ki g» ljubim, vas ustrelim!" "Nečistnica!" je zarjul Višnjegorski ter jo tako silno sunil v prsa, da je odletela in se onesvestila. (Dalje) IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.