Polrnino plačemo v gotovini. Leto LXXn.. i Lfusllans, ponedeljek a. oktobra Cena Din i.— SLOVENSKI krha j a vsak dan popoldns hcvzsmsl nodefl« ki praznike. // Imet aH do 80 polil vrst 0 Din 2 do 100 vrst 6 Din 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. wsc? 'mseroti petri vrsto Din A.—, Popust po dogovoru, inse ratni davek posebei- II »Slovanski Narod"* velja mesečno 25L— U Rokopisi se ne vračajo v Jugoslavip Din 12.—, za inozemstvo Din UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KiKrftjsva ufica Štev. 5 Telefon. 31-22. 31-21 31-24. 31-25 in 31-31 Podruinicet MARIBOR. Graiski tra st. 7 // NOVO MESTO. ljubljansko cesta, telefon it 26 // CEUE. celisko uredništvo: Srrossrnaverieva ulico 1, telefon it. 65» podružnico uprave: Kocenovo ul. 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštno hranilnico v Ljubljani it 1035U nemci se že sele iz baltiških držau Z Letcnsko je že sklenjen sporazum — Nem si se morajo Izseliti v treh tednih —' Z ostalimi baltskimi državami se še vodijo pogajanja Berlin, 9. oktobra, e. V dobro poučenih krogih se doznava, da rte pogajanja, Id jih vodi nemška vlada glede izselitve Nemcev iz hal tiskih držav bližajo zaključku. Ze za jutri pričakujejo v nemških lukah prve nemške parnike s temi izseljenci. Izkrcani bodo za enkrat v Gdansku in Stet- ftnrn S tem korakom je nemSka vlada zaključila veliko poglavje svoje ekspanzivne politike. 700 let je Nemčija v tem delu Evrope sistematično Izvajala svojo kolonizacijsko politiko. Baltiške države so najstarejše nemško-kolonizacijsko ozemlje. Nemška vlada jc že pred več tedni v tej smeri intervenirala pri ietonski vladi. Takrat je leionski zunanji minister Munters odgovoril, da Ietonski državni zakoni ovirajo tako rešitev. Nemška vlada je svoj korak motivirala s tem. ce* da želi odstraniti vsak vzrok morebitnih bodočih konfliktov, ki bi mogli nastati, če bi pripadniki nemške rase ostali v drugih državah, kjer se ne bi mogli asimilirati. Letonska vlada je končno pristala na to, da se na podlagi posebnega zakona omogoči Nemcem opcija za nemško državljanstvo. To se je sedaj zgodilo in med Nemčijo m Leton.sk o je sklenjen dogovor, po katerem morajo najkasneje v treh tednih vsi Nemci zapustiti Letonsko. Oni, Id tega ne store, izgube vsako pravico do nadaljnje manjšinske zaščite in tudi ne smejo več računati na kakoršnokoli podporo s strani Nemčije. V letonske luke so že pripluli nemški par-niki, da prevzamejo te izseljence In jih prepeljejo v Nemčijo. Kje bodo te izseljence naselili, za enkrat še ni znano. Verjetno pa je, da jih bodo naselili v bivšem poljskem koridorju. London, 9. okt. s. Po poročilih iz prestolnic baltskih držav so nemški poslaniki konec preteklega tedna poselili zunanje minister Estonske, Letonske in Litve ter zaprosili za dovoljenje, da se smejo Nemci Iz teb držav takoj izseliti v Nemčijo. Vse tri vlade so na nemški predlog pristale. 2e včeraj zjutraj so v razna pristanišča baltskih držav prispele nemške t ras po rt ne ladje, da prepeljejo Nemce v Nemčijo. Izgleda, da Nemčija želi, da se izselitev* izvrši po možnosti še pred v korakanjem ruskih čet v baltske države. Nemška vlada je predvsem zahtevala, da se takoj izselijo vsi nemški državljani, zlasti vojaški obvezniki. Nemcem, Id so državljani baltskih držav, pa Je bil stavljen kratek rok nekaj dni, v katerem se morajo odločiti, če se hočejo izseliti v Nemčijo. Po tem roku ne bodo več imeli pravice oditi v Nemčijo. Mnogi Nemci so takoj prodali svoje imetje ter se pripravljajo na takojšnjo Izselitev, drugi pooblaščajo za ureditev svojih poslov lokalne oblasti. London, S. okt. s. V zvezi z vestmi o izselitvi Nemcev iz baltskih držav v Nemčijo navajajo, da Je v Litvi 25.000 Nemcev, v Letonsld 17.000 in v Estonski 15.000. Riga, 9. okt. s. Uradna le tonska agencija poroča, da sta se nemška in letonska vlada »porazumeli, de skleneta pogodbo o izselitvi letonskih državljanov nemške narodnosti v Nemčijo. Preliminarna pogajanja za sklenitev pogodbe so se že začela. Riga, 9. okt. mp. V zvezi s povratkom letonskih Nemcev v Nemčijo Je bil izdan komunike, k) pravi, da si je treba to re-patricljo razlagati v zvezi s Hitlerjevim govorom In ne kot posledico rusko-leton skega pakta, spričo katerega naj bi se Nemčija odrekla vsem svojim interesom v Baltiku. Nemci so se že pred 300 leti naselili v Leto tiski. Večina so to zemljiški posestniki, Id so veljali doslej za pionirje nemških aspiracij na evropskem vzhodu. Stockholm, 9. okt. s. Najmanj pet nemških transportnih ladij je že v baltskih lukah, da prepeljejo Nemce iz baltskih drŽav v Nemčijo. Ena ladja Je večjo skupino Nemcev iz Letonske odpeljala že včeraj. Rdeča armada v baltiških državah Rusija bo v vseh baltiških državah vzdrževala močne posadke, tako da bo tudi v vojaškem po* gleda gospodar položaja Pariz, 9. oktobra, s. Havas Javlja iz Moskve, da bo roška vojska imela v Estonski stalno štiri divizije, to Je okoli 40.000 mož, v Le tonski pa dvakrat toliko, Pariz, 9. okt s. Po poročilih iz Rige namerava ruska vojska nastaniti svoje posadke na Le tonskem predvsem v mestih Llbava, V in dava in Pitrags, poleg teza pa tudi v važnem železniškem križlSČn mestu Dvinsk (Dangavpils) v bližini ru-£ko-letonsko-litovske meje, London, 9. okt. s. Iz Revala poročajo, da bo ruska vojska nocoj prekoračila estonsko mejo in v dveh kolonah vkorakala v oporišča, ki so določena s rusko -estonsko pogodbo. Posebna mešana rusko-estonska vojaška komisija je pripravila za nastanitev ruskega vojaštva v Estonski šoie. bolnice, hotele itd. Moskva 9. okt. mp. Na osnovi ruske pogodbe o vzajernni pomoči bo Rusija raz-mestila na svojih novih bazah na otokih Oesel in Dag8 ter v Baltiškem portu 40.000 mož pehotnih in topniških oddelkov. Kar se tiče spora rama z Letonsko, o katerega izvedbi se bodo ooffaianja med zastopniki letonskeea in ruskega generalnega štaba v kratkem začela, naglaša-io tukajšnji krogi, da si bo Rusija izgovorila Dravico. nastaniti v Libavi. Vin-davi. Pitragsu ter na obali med Vindavo m Pitragsom 80.000 mož Del teh čet bo skušala spraviti tudi v Dangavpils (Duna- burg) v južnovzhodni Letonski. ki je nad vse važno železniško križišče Moskva, 9 okt mp Kakor znano, se je Rusija v letošnjem poletju uprla švedsk in finski nameri, da bi se Alandski otoki rernilitarizirali Takrat le na njihov« utrditev poleg Društva narodov in zapadnih zaveznikov, pristala tudi Nemčija Glede na najnovejše dogodke v vzhodni Evropi in v Baltiku se ie položaj popolnoma spremenil Znano ie. rta ie ruska vlada sedal pozvala tudi Finsko k pogajanjem za povsem novo ureditev odnoša-jev med obema državama. Alandski otoki so Dostali spet aktualno vprašanje, toda, s povsem drugačnega vidika Rusija se zanaša na to. da bo razširila svoj politični vojaški in gospodarski vpliv tudi na Finsko. Vprav zaradi tega ie nastalo v Stockhoimu silno vznemirjenje spričo vesti, da se bo morala tudi Finska sporazumeti z Rusijo. Kakor zatrjujejo tukajšnji vladni krogi, bo Rusija zdaj pristala na utrditev Aland-skih otokov, toda le pod pogojem, če bo Finska pristala na to. da se vključi v rusko interesno področje. Utrdbe na Aland-skih otokih v takem primeru ne bi služile srednjeevropskim in zapadnim velesilam kot oporišča za morebitno njihovo ekspanzijo proti vzhodu, nego nasprotno za zaščito ruskega izhoda na odprto morje iz Finskega zaliva Proučevanje odgovora Anglije in Francije London in Pariz se zavedata pomena svojih odločitev, nepopustljiva vendar pa ostaneta London. 9. oktobra, e V političnih krogih izjavljajo, da se obe zapadni velesili dobro zavedata, da bo pomenil njun odgovor kancelar ju Hitlerju naravnost zgodovinsko odločitev. Zato tudi ta odgovor pripravljata z vso skrbnostjo in previdnostjo. Izmenjava misli med Anglijo in Francijo ter Anglijo in njenimi dominUo-ni bo trajala še več dni. Verjetno Je, da bo ministrski predsednik ChamberlaJn na prihodnji seji spodnje zbornice dal izjavo, is katere se bo že dalo sklepati na končni odgovor obeh zapadnih velesil. Končni odgovor pa je pričakovati šele konec tega tedna. 2e sedaj pa v vladnih krogih izjavljajo, da ta odgovor v nobenem pogleda ne bo izpremenil dosedanjega stalJica Anglije in Francije, ki glej ko prej Jata na tem, da ne more biti govora o sklenitvi mira vse tako dolgo, dokler se ne obnovi popolna samostojnost m neodvisno«* Ceakoslovaske in Poljake in dokler se ne zagotovi nemškemu nareda motnost, da se popolnoma svobodno in neovirano izjavi o svojem režimu. London, p. oktobra. AA. Reuter: >TV meec polemizira proti Hitlerjevemu govoru v državnem zboru ter nag/lasa, daniti zapadne demokracije niti nevtralne države ne morejo sprejeti Hitlerjevih mirovnih predlogov. Posebno Je treba naglasiti, da Hitler ni ponudil nobenih garancij sa novo ureditev, ki Jo sam predlaga- »News Chro-mclec, pravi, da morajo garancije aa mir obstojati v dejanjih, ne pa v besedah. Zapadni dernoteaciji as moreta sprejeti benih irurovnih ponudb, Id bi puečaie se nadalje zavojevalcu svobodne roke. Italija ne bo posredovala Rim, d. cki. e. Ceiokupni italijanski tisk obširno komentira zadnji Hitlerjev govor in podrobno analizira njegova izvajanja. Italijanski tisk pa za enkrat ne prinaša nobenih napovedi o morebitnem odgovoru zapadnih velesil. Slej ko prej podcrtavaj o italijanski "listi željo Italije, da bi prišlo čimprej do premirja med vojskujočimi se državami, ker je mir vrhovni cilj italijanske politike in se ie Mus-solini zanj vedno zavzemal Niti v tisku, niti v političnih krogih pa ni govora o tem, da M Italija kakorkoli podpirala Hitlerjeve predloge in dosedaj tudi Italija v tem pogledu ni storila še nobenega diplomatskega koraka. Glavna pozornost italijanskih političnih krogov je osredotočena sedaj na London in Pariz, od koder pričakujejo odločilni odgovor. Tudi v primeru, da bosta Anglija in Francija odklonili Hitlerjeve pobude. Italija ne bo spremenila svojega stališča in bo nadaljevala svojo dosedanjo politiko, ki stremi za tem. da ostane vojna lokalizirana na dosedanje nasprotnike in da se Italija v nobenem pogledu ne zaplete v ta oboroženi konflikt. Italija, naslašajo listi se posveča predvsem svojim notranjim zadevam in si prizadeva, da izvede velike gospodarske naloge, ki jih ie nedavno obeležil Mussolini. V mednarodni politiki bo Italija še nadalje zavzemala vlogo opazovalca in si ohranila popolnoma svobodne roke. Nemci računajo na nevtralce Berlin, 9. okt e. Nemški listi šele danes objavljajo kratke vesti, s katerimi pripravljajo nemško javnost na to, da bi utegnili Anglija in Francija odkloniti Hitlerjeve predloge. Dodajajo pa da to ne predstavlja odgovora angleškega in francoskega naroda, marveč odgovor Churchilla in. njegovih somišljenikov. V nemških političnih krogih še vedno izražajo upanje, da bodo Hitlerjeva prizadevanja za dosego miru na koncu vendarle obrodila uspeh« Nemški tisk p* za enkrat š> ne beleži prizadevanja merodajnih nemških ČiniteUev, da bi pridobili predsednika ameriških Zedinjenih držav Roosevel-ta za to posredovanje Poročila iz Amerike pa ne dajejo mnogo upanja, da bi Roosevelt v sedanjih prilikah prevzel vlogo posredovalca. •Montags Post« izraža mnenje, da bodo imele pri tem odločilno vlogo nevtralne države. List pa naglasa, da mora priti intervencija nevtralnih držav čimprej, ker bo sicer prepozno. Zlasti državni poglavarji nevtralnih držav bi morali po mnenju lista usmeriti svojo akcijo v tem pravcu. V berlinskih političnih krogih smatrajo, da- z nemške strani sedaj ne bo prišla nobena nova inicijativa, dokler ne bo znan končni odgovor Chamberlaina. Če bosta London in Pariz temeljito proučila Hitlerjeve predloge, se v Berlinu nadejajo, da se morda vendarle ne bosta odločila za nadaljevanje vojne. Vloga Kanade Ottijva. 9 okt mp. kanadska vlada je včeraj imenovala posebno misijo, ki bo danes ali jutri odpotovala v Zodinjene države. Njen« naloga bo doseči z Zedinjenrmi državami novo trgovinsko pogodbo, pO katere ho smela ameriška industrija izvažati svoje proizvode v Kanado neglede na ameriški nevtralno«tni zakon. Za ta pogaja nja vlada v Kanadi ogromno zanimanje, ke je bila Kanadi prepuščene vloga trgovskega pceredovalca med edinjenimi državami m Anglijo. Če bo v Wiahingtonu dejansko dosežen sporazum o novi trgovinski pogodbi med Kanado in Zedinjenimi državami, bo zlahka mogoče obiti ameriški nevtralnostmi zakon tudi v primeru, da se ne St> spremenil. Rackievicz-Lebrnn Pariz, 9. okt. mp. Prezident poljske republike Rackiewicz in prezident francoske republike Lebrun, sta si včeraj izmenjala pismi. Rackiewicz je sporočil francoskemu predsedniku republike, da je prevzel svoje predsedniške posle. V pismu je izrazil prepričanje, da bo zavezniško orožje zmagalo. V teh časih se bo ooljakc-francosko prijateljstvo ukorenmilo v srce poslednjega Poljaka. Francoski in poljski narod se bosta združila v večnem prijateljstvu. Poljaki so ponosni, da morejo na Renu prelivati kri aa svojo domovino in za Francijo. V svojem odgovoru je Lebrun Rackie-wiczu čestital k imenovanju za predsednika poljake republike. Francoski narod se bo boril ne le za svojo varnost, nego tudi aa poljsko stvar. Zato izraza Željo, da bi se Poljaka obnovila spet v vsem svojem blesku in si zagotovila pravično in srečno Tudi Japonska priznava novo poljsko vlado Tokio. 9. okt. mp. Poljski poslanik Roman je bdi včeraj dopoldne v japonskem zunanjem ministrstvu. Sprejel ga je zastopnik zunanjega ministra Tani. Poljski poslanik je prišel z vprašanjem, ali japonska vlada prizna novo poljsko vlado. O rezultatu tega razgovora ni bil objavljen noben uradni komunike. Zastopnik zunanjega ministrstva pa je opoldne tujim novinarjem na običajni novinarski konferenci izjavil. »;a je b;lj vlada kone< preteklega tedna uradno obveščena o imenovanju nove poljske vlade in i tem je bila stvar zanjo opravljena Nova čsl. vlada London, °. okt. e. »Dailv Maw poroča da je dr. Beneš sestavil novo češkoslovaško vlado. Zunanji minister je dosedanji češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Otoški Huda ielezniSka nesreča v Berlinu Bruselj. I okt s iz Berlina javljajo, da se je v predmestju Berlina pripetila tež.ia železniška nesreća. Dosedaj SS našteli H mrtvih, točno število žrtev pa Se ni znano. Berlin, I okt AA. DNB Snovi jr na postaji Berlin - Gesgundhrine. trčil vlak, ki vozi na propi Berlin - Sa«nit/ v potniški vlak Berlin - Siarjrard Zadnja dva vagona potniškega vlaka sta bila zelo poškodovana. Točno število mrtvih in p»-nlenih šr ni znano. Vendar se ve, da je mrtvih okoli 20 oseb. Ln vugon je zgorel. Sodne oblasti vodijo preiskavo. Velik diplomatski uspeh Jugoslavije Uspešno posredovanje med Rumunijo in Madžarsko — Mir na Balkanu zagotovljen Bukarešta, y. oktobra e Agencija Ra-ctor je objavila nasjednu uradni komu ruke. »Dne 2*. septembra je lugoaiovenska vlada na prij«*ieUsKi asjssa uiiervenirala pri rumunaKi vladi in -> ta vila vprašanje, ali bi bili Kumunija in Madžarska pripravljeni, da istočasno ukineta ukrepe -rlede koncentracije svojih čet na rum unsko-madžarski meji Slično intervencijo je iuicoslovenska vlada istočasno izvršila tudi pri madžarski vladi. Kumunska vlada ie začela takoj z vso resnostjo proučevati ta predlog Dne 30 septembra je madžarska vlada sporočila jug os lo venski vladi, da je pripravljena odrediti demobilizacijo •n umakniti svoje čete z rumunske meje. Cim Je bila rumunska vlada o tem obveščena, je tudi s svoje strani takoj izdala enake ukrepe. Rumunska vlada je obenem izrazila jugoslavenski vladi svojo zahvalo za to posredovanje.« Vest o umiku madžarskih in rumunskih Čet s skupne meje je napravila v vseh diplomatskih in političnih krogih najboljši vtis Kakor se zatrjuje, so se že pričela neposredna Dogajanja med Bukarešto in Budimpešto ter pričakujejo, da bodo v najkrajšem času rodila zadovoljive uspehe Madžarska narodna manjšina v Ru-muniji je zadovoljna s sedanjim režimom in najnovejši ukrepi vlade dokazujejo, da se bodo ti dobri odnošaji še boli poglobili Budimpešta. 9 okt e Vsi današnji listi objavljajo pod velikimi naslovi poročilo o izboljšanju odnosajev med Madžarsko in Rumunijo, pri čemer pod črta vajo posredovalno vlogo Jugoslavije, ki Je storila vse, da se dosedanja napetost omili in dosežejo prijateljski odnošaji. Rim. 9. okt e Italijanski listi se obširno baviio z izboljšanjem od noša je v med Madžarsko in Romunijo in naglašajo veliko važnost posredovanja Jugoslavije, ki Je pripomoglo, da so bili ukinjeni vojaški : I ukrepi tako z madžarske kakor z rumunske strani, kar bo mnoge pripomoglo k pomirjenju v tem delu Evrope. Italijanski listi podčrtavajo. da je to urvi viden znak medsebojnega zaupanja Rumunska :n madžarska javnost z vidnim zadovoljstvom odobravata tako politiko, ki daje jamstvo, da se bo na Balkanu mir ne samo ohranil, marveč še bolj učvrstil »Pic-colo« objavlja daljše poročilo iz Bukarešte, v katerem naglasa, da je s tem zagotovljen mir v Podunavju in na Balkanu. Italija se tega tembolj veseli, ker ima dobre Odnosa je prav tako z Jugoslavijo, kakor z Madžarsko m Rumunijo Bas stališče, ki sa je v sedanjem mednarodnem položaju že od vsega začetka zavzela Italija, ie omogočilo, da se nadaljuje delo za mir in da se tudi v tem delu Evrope obnovijo dobri normalni odnošaji. Ru-munsko poročilo glede ureditve odnošajev z Madžarsko pa tudi dokazuje, da je Jugoslavija s svoje strani zastavila ves svoj vpliv, da pride do popuščanja napetosti in baš to daje jamstvo, da bo ostal Balkan še nadalje pobornik miru. Rumunija je nedavno ponudila Madžarski sklenitev nenapadalneca pakta Madžarska ie takrat ta predlog odklonila, ker SO bile takrat še na obeh straneh koncentrirane na meji znatne čete. Sedaj, ko je storjen prvi korak k demobilizaciji, se bodo pogajanja za sklenitev nenapa-dalnega pakta lahko z uspehom nadaljevala. Italiia vodi miroljubno politiko in se zato tembolj veseli tega sporazuma. Atene. 9. okt. mp Atenska agencija objavlja, da je grška vlada sklenila demobilizirati 10 letnikov pred kratkim vpoklicanih vojnih obveznikov. V tukajšnjih krogih tolmačijo ta ukrep v tem sm'Slu, da se je spričo Italijanske nevtralnosti in ruskega posesa v srednjo Evropo položaj na Balkanu in na vzhodnem delu Sredozemskega morja močno z boljšal Danes bo sklenjen turško-ruski pakt ki pa ne bo oviral zvez Turčije z Anglijo in Francijo Carigrad, 9. okt. e. V tukajšnjih diplomatskih krogih napovedujejo za danes podpis novega turško-ruskega pakta, glede katerega se pogaja turski zunanji minister Saradzoglu v Moskvi. Ta pakt bo v glavnem sličen paktu, ki že obstoja med obema državama. Spremembe se bodo nanašale le na nekatere določbe, ki niso več v skladu z novim položajem v Evropi, ki Pa nujno narekuje, da se v večji meri upoštevajo odnošaji ob črnem morju, da se tam prepreči vsaka sprememba sedanjega položaja. Sedaj, ko so vsa ta vprašanja že v podrobnostih proučena in je turška vlada dala svojemu zunanjemu ministru podrobna navodila, ni več nobenih ovir za sporazum. Po informacijah dobro poučenih turskih vladnih krogov ta sporazum med Turčijo in Rusijo ne bo vplival na prijateljske zveze Turčije z zapadnima demokracijama. Glavna želja Rusije je, da se v primeru vojne zapre prehod skozi Dar-danele, da bi se na ta način zagotovila varnost na Črnem morju. Za jutri je sklicana velika narodna skupščina, na kateri bo ministrski predsednik podrobno poročal o moskovskih razgovorih ln doseženih sporazumih. 9. okt a Zunanji komisar Ifo- lotov je sprejel rumunskega poslanika Da- lidesca. V rumunskih krogih trdijo, da jo Molotov zagotovil rumunskemu poslaniku, da Rusija nima nobenih teritorialnih zahtev napram Rumuniji. Molotov je to izjavo podal na posredovanje turškega zunanjega ministra Saradzogla, ki v Moskvi ne zastopa samo interesov svoje države, temveč tudi interese ostalih balkanskih držav. Moskva, 9. okt. mp. Po pogajanjih, ki so trajala skoraj dva tedna, je bila zdaj med Bolgarijo in Rusijo sklenjena konvencija o medsebojnem letalskem prometu. Prihodnjo pomlad se bo promet začel na progi Moskva—Odesa—Sofija in obratno. Moskva, 9. okt. br. Razgovor, ki sta ga imela litovski zunanji minister TJrbsis in poveljnik litovske vojske Raskltis v pretekli noči v Kremi ju s predsednikom sveta ljudskih komisarjev in komisarjem za zunanje zadeve Molotovom ter Stalinom, je trajal od 18. do polnoči. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi je potekel v zelo prijateljskem duhu. Nocoj bo v Kremi ju nadaljnji razgovor. V moskovskih krogih zatrjujejo, da bo sedaj, ko ima litovska delegacija široka pooblastila za pogajanja, kmalu doeežen sporazum. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 9. oktobra 1939. Štev.220 Francija lahko zdrži najdaljšo vojno Ogromne zaloge zlata in neizčrpne zaloge surovin omogočajo Franciji In Angliji neomejen odpor Pariz, 9. oktobra A A Havas: Francija ima dovolj zlata za financiranje dolge vojne. Ta finančna solidnost pojasnjuje ono odločnost, s katero je vsa drŽava sprejela preizkušnjo, ki ji je vsiljena. Francoska banka ima blizu 2.500 ton zlata, fondi za stabilizacijo tečajev pa 400 do 500 ton. Francoska imovina v inozemstvu znaša navzlic vrnitvi znatnih kapitalov v državo od meseca novembra minulega leta okoli 60 do 100 tisoč milijard frankov, kar znaša blizu 2.100 ton zlata. Poleg tega bi Francija, ako bi se pokazala za to potreba, bila v stanju dobiti v inozemstvu javne ali privatne kredite. V tem pogledu dopolnjuje francosko angleško zvezo vojna in diplomatska zveza. Pri tem se lahko omeni izkušnja iz minule vojne. Od leta 1914 do 1919 je čist trgovinski deficit francoske bilance znašal 65 milijard, kar znaša povprečno 13 milijard letno. Na drugi strani so znašala zavarovanja b milijard, portfelj francoskih vrednosti v inozemstvu 13 milijard, izdatki zaveznike vojske na francoskem ozemlju pa 16 milijard frankov Pasiva je torej znašala 65 milijard, izredna I aktiva pa 37 milijard, tako da je negetivn- saldo znašal približno 28 milijard frankov to je 5 do 6 milijard letno. Francija bo torej s svojim bogastvom tudi dolgo voino lahko plačala. Vendar francoska vlada še daleč nc smatra, da bi vojna obstojala v tem, da se trosi kapital. Francoska vlada ne bo opustila ničesar, kar b» pripomoglo za ohranitev normalne zunanje trgovine. Položaj je v tem smislu ugoden iz dveh razlogov: v prvi vrsti je trgovinska bilanca v času, ko je nastal spopad b:ia uravnotežena, poleg tega pa so zavezniki na morju veliko močnejši, ako ne celo popolni gospodarji. Istotako je vlada sklenila podpreti energično izvoz. Dasi Francija nima nemškega in poljskega tržišča, si je vendar ohranita vse najboljše kupce v Evropi in Ameriki. Gotovo je. da bo zvišanje uvoza povzročilo tudi zvišanje izvoza. Z zmanjša njem potrošnje in z zvi-anjem uvoza ko lonialnega blaga bo Francija izvršila velike n-.ikupe na drugi strani Atlantika Francija m Anglija bosta zvišali svojo trgovino z nevtralnmi državami, kar jim omogočajo tako plačilna kakor prometna sredstva. Pogajanja s Finsko Danes odpotuje v Moskvo poseben delegat finske vlade Stockholm, 9. okt. s. Finski poslanik v Stockholmu. bivši predsednik finske vlade dr. Pasikivi odpotuje še danes kot zastopnik finske vlade na pogajanja v Moskvo. Dr. Pasikivi velja kot posebno dober poznavalec Rusije in ruskih razmer. Iz dejstva, da v Moskvo ne gTe finski zunanji minister, sklepajo, da namerava Finska v pogajanjih zavzeti odločnejše stališče in pristati na manj koncesij nego Estonska, Letonska in Litva. Moskva, 8. okt. s. »Associated Press« poroča, da prispe finski delegat na pogajanja z rusko vlado najbrž že danes v Moskvo. Stockholm, 9. okt. s. Finski zunanji nl-nister Erko je izjavil švedskim novinarjem, da mu ni ničesar znanega o teritorialnih zahtevah Rusije napram Finski. Kljub temu se tu vzdržujejo vesti, da namerava Rusija zahtevati od Finske otok Hogland in tri manjše otoke v Finskem zalivu. V švedskih vladnih krogih kažejo zaskrblj nost zaradi rusko-finskih odnošajev. Poudarjajo, da je Finska po geografski legi in kulturi orientirana proti zapadu In da je ni mogoče smatrati samo kot obrobno državo Rusije, kaker Estonsko, Letonsko in Litvo. Gospodarski dogovor med Nemčijo in Rusijo Izmenjava blaga se bo povečala samo v okviru nemške plačilne zmožnosti Moskva, 9. okt. s. Agencija Tas poroča, da je bil z nemško trgovinsko delegacijo že dosežen sporazum, da se takoj prične povečana izmenjava blaga med Rusijo in Nemčijo. Moskva, 9. oktobra mp. Včeraj je prispela v Moskvo nemška gospodarska delegacija pod vodstvom izrednega poslanika Ritterja. Njena naloga je. doseči z Rusijo novo trgovinsko pogodbo, na podlagi katere se bo trgovinski promet med obema državama dvignil na štirikratni obseg najviši- trgovinske bilance med Rusjo in Nemčijo v zadnjih letih. Kakor zatrjujejo, se bo Ritter v nekaj dneh spet vrnil v Nemčijo, a vodstvo delegacije bo prevzel dr. Schnur-re. Delegaciji je dodeljenih več nemških strokovnjakov in zastopnikov nemške ke- mične in ladjedelniške industrije ter indu strije za predelavo petroleja. Nemci med drugim zahtevajo, da jim ruska vla-ia pre pusti tudi dosedanje poljsko poslaništvo v Moskvi, ki je razpolagalo z zelo velikim po siopjem. London, 9. oktobra s. Po poročilih iz Wa shingtona javlja ameriški trgovinski atašt iz Berlina, da Nemčija želi povečati pred vsem uvoz petroleja iz Rusije, ker ji ga zaradi povečanih potreb zelo primanjkuje Vprašanje pa je. če bo Rusija moda krit vso nemško potrebo Z dosedanjimi ruski mi pošiljkami, ki so šle po morju, Nemci ie ni bila zadovoljna. Nemčija pa tudi nima dovolj deviz, da bi mogla plačati večje do bave, d očim zahteva Rusija takojšnje pla čilo. Na zapadu nič novega Pariz, 9. oktobra s. Snočni francoski komunike javlja: Vzhodno od Mozele je bil odbit nemški napad. Južno in južnovzhodno od Saarloui-sa artilerijski dvoboi. London, 9. oktobra s. Tri angleška izvidnika letala so v višini samo 30 metrov preletela utrdbe Siegfnedove linije v dolžini 35 km. Napravila so fotografske posnetke in zbrala važne podatke. London, 9. oktobra s. Letalsko ministrstvo javlja, da je bilo angleško izvidniško letalo med poletom nad Severnim morjem včeraj napadeno od nemškega hidroplana, ki se mu je kmalu pridružil še drugi. Svojemu letalu sta nato prišli na pomoč še dve angleški letali. V zračni bitki je bilo eno nemško letalo sestreljeno, drugo je pobegnilo. Angleška letala so signalizirala v bližini nahajajočo se ladjo, da je rešila posadko sestreljenega nemškega letala. Angleška letala so se vsa nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. London, 9. oktobra mp. Informacijsko ministrstvo je v pretekli noči objavilo, da sta se na Severnem morju spopadli angleško izvidniško letalo in neko nemško lovsko letalo. Borba je trajala pol ure. Angleškemu letalu je nazadnje uspelo premagati nasprotnika in ga sestreliti. Angleški pilot je še opazil, kako se je posadka nemškega letala prijela ruševin svojega sestreljenega letala. Zato je opozoril neko bližnjo nevtralno ladjo na dogodek. Nemški letalci so bili rešeni. Avstralsko letalstvo za Anglijo London, 9. okt. s. Avstralski ministrski predsednik Menzies je danes sporočil, da bo 6 letalskih eskadril, ki jih bo Avstralija v kratkem poslala Angliji na pomoč, opremljenih tudi z vso posadko in rezervami, skupno 3200 mož. PolilStvo Kentskega vojvode zgorelo London, 9. okt. mp. Včeraj je nastal v nekem velikem skladišču pohištva ogromen požar. Skoraj vsi londonski gasilci so bili alarmirani. Po nokaj urah napornega dela jim je uspelo požar omejiti. V skladišču je bilo shranjeno pohištvo družin, ka so se že evakuirale iz Londona. Med drugim j« bilo v njem tudi pohištvo kentskega vojvode, • Vojna na morju Washington, 9. oktobra, s. Ameriška ad miralitcta javlja, da je flotilja ameriških ruši I cev že dosegla parnitk »Iroquois>*. za katerega je nemški admiral Raeder napovedal, da bo potopljen, ko se približa ame riški obali. Rušilci bodo parntk seda' spremljali do ne\vyorške luke. Parnik ima na krovu 500 ameriških državljanov. Stockholm, 9. okt. s. Nemške vojne lad je so zaplenile dva švedska parnika ter ju odvedle na preiskavo v Kiel. Sa-ntiago de Chile, 9. okt. Po tnformaci j ah agencije United Press je nemški poslanik po nujnem naročilu svoje vlade in terveniral pri čilski vladi zaradi tega, ker je dovolila, da so oborožene angleške trgovske ladje priplule v čilske luke. Opozoril je čilsko vlado, da bi tega v smislu kon vencij haaSke konference ne smela dopustiti. Kakor znana, so bfle v zadnjem času nekatere anglešike tovorne ladje oborožene s topovi 6 palcev. Na vsaki ladji sta bila postavljena tudi po dva protiletalska topova- Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Ponedeljek, 9. oktobra: Kacijanar. Red B Torek, 10. oktobra: zaprto Sreda, 11. oktobra: številka 72. Red Sreda OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 9. oktobra: zaprto Torek, 10. oktobra: zaprto, (generalka) Sreda, 11. oktobra: Kjer Skrjanček žvrgoli, opereta. Premiera, Premieraki abonma Avtor »Vesele vdove«, »Friderike«, »Fra-souite« in »Dežele smehljaja« F. Lehar, ki je doslej zložil skoraj 30 operet, je skom-poniral tudi ljubko delce »Kjer skrjanček žvrgoli«, ki je imelo svojo premiero leta 1918 v Budimpešti. Gladko in mestoma zelo hum orno dejanje, lepa glasba In Izvrstna tehnika odrskega oblikovanja, so od-like tega dela, ki bo gotovo deležno zanimanja širšega občinstva. Premiera je določena za sredo 11. t. m. in bodo v glavnih, deloma skoraj opernih partijah nastopili gdč Igličeva, ga. Vidalijeva, gdena Barbi-čeva, gg. Sancin. Janko, Zupan, Peček. Tretja letošnja operna premiera bo znana J. Massenetova opera »žongler nase ljube gospe«, opera, ki je bila med dvajsetimi lastnimi deli Massenetu samemu najljubša. Svozjevrstna mikavnost te preproste samostanske zgodbe, je v prepojenosti nadzem-skega s človečnostjo. Partije so samo moške in bodo v njih zasedeni najboljši člani nase opere. 9« oktober 1934 in danes Ob petletnici tragične smrti viteškega kralja Aleksandra L Zedinitclja Ljubljana. 9. oktobra Samo pel let je minilo od Uštela črnega I z godovinskega dne naše mlade države, vendar se nam zdi, da smo preživeli od tedaj že desetletja Živimo pač v dobi, ki jo je treba v pravem pomenu besede imenovati zgodovinsko v dobi, ki vsebuje v nekaj le tih več zgodovinskih dogodkov kakor so jih prejšnje čase desetletja. Skoraj vsak dan se zgodi kaj, o čemer bodo pisali zgodovinarji V tem pospeSenem, burnem utripu živi jen)a narodov, držav in posameznikov, je še največ miru v razvoju naše države, čeprav tudi pri nas ne moremo pre slišati mogočnih svetovnih viharjev; preži veli smo že mnogo resnejše čase in morda se tega nismo niti zavedali, \ajbolj kritičen čas za našo državo je pa nedvomno nastopil pred petimi leti. Tedaj nismo izgubili samo kralja, temveč tudi pravega vladarja, ki je bil eden glavmh ustanoviteljev naše države in ki je skušal mlado Jugoslavijo čim bolj konsolidirati na znotraj in H v mednarodnem svetu izvojevati položaj pomembnega činitelja trajnega pomena. Kakor da je slutil bližajoče se nemirne dni, fe delal naglo in odločno. Tedaj so bili št relativno mirni časi. Svet je bil tako bHzu velikih dogodkov, a kakor da jih ni slutil Ljudje pa, ki so mislili, da bodo s svojimi streli sprožili plaz, ki bi nai pokopal vse. kar jim je bilo na poti, so zadeli samo ustvaritelja države, njegove države pa niso mogli smrtno raniti Mlada država fe prebolela svojo prvo najhujšo krizo in prav to dokazuje, da je zdrav organizem Balkan je ostal miren in njegovo ime je izgubilo prizvok ter pomen prejšnjih časov, ko balkanski narodi niso bili gospodarji v svoji hiši Vreti je začelo drug te v Evropi in pokazalo se je, da je mar- sikje več nezdravega kakor pri nas kjer bo nekateri začeli najprej iskati bolna mesta. Deveti oktober pred petimi leti nas je v resnici zmedel, toda to je bila samo omamljenost po pr\em udarcu. Po prvi bolečini je postala zavest še jasnejša. Ie tem bolj živo smo začutili, kaj nam pomeni država in kako draga in dragocena ]e narodna svoboda Kakor pojo narodne pesmi, so njega dni žrtvovali žive ljudi, če so hoteli opraviti veliko delo; vzidavali so jih v temelje poslopij (zidanje Skadra) Brez teh žrtev ni bilo mogoče končati dela. Čim diažja je bila žrtev, tem bolj so znali ceniti vrednost dela. Mi smo morali žrtvovati največ — samega polagalca temeljev države. Nismo mogli razumeti, čemu je potrebna tako velika žrtev, nismo se mogli dolgo sprijazniti z neprijazno usodo Deveti oktober bo še dolgo najžalostnejša obletnica iz zgodovine naše države. Toda ta žalost je oplemenitila duha in srca. jim vlila novih moči za prihajajoči čas Začeli smo bolj ceniti in spoštovati svojo državo, postali smo samozavestnejši in resnejši, vemo, da so potrebne žrtve in da jih ne sme odklanjati nihče. Ko pa ugotavljamo to, ni treba leporeč ja, ni treba iskati puhlic k: navadno izz\*e ne v neprepričevalni patos. kraljev testa ment je bil kratek, izražen je v dveh besedah, ki jih vsi dobro poznate. \e izgovarja jmo jih po nevrednem, naj ne bodo le besede, temveč program. Potrebno je samo teč pravega nacionalizma, ki se ne izživlja v frazah. Da ljubiš svojo državo in narodno svobodo — to je vse. Vendar je to mnogo in od tega za\nsi bodočnost države Dovolj je. če se spomnimo samo na to 9 oktobra, mnogo premalo pa bi bilo omamljati se le z godbo patetičnih fraz. učiteljstvo fe zborovalo Prvi letošnji in obenem občni zbor učiteljskega društva za škofjeloški okraj Skofja Loka, 8. oktobra Ob izredno lepi udeležbi je potekal včeraj ves dopoldne • v prostorih deske ljudske sole v Skofji Loki prvi letošnji in obenem občni zbor Učiteljskega društva za. škofjeloški okraj. Uvodne besede je spregovoril g. Vojteh Debeljak lz Škofje i^oke. ki se je predvsem v pietetnih bese-iah spominjal petletnice smrti Viteškega Kralja, tople besede je posvetil spominu ičitelja v Železnikih in tajnika društva g. žeijka Križnarja, ki je našel svoj mir na ljubljanskem pokopališču izrekel je lobrodošlico v srez novodošlemu učitelj-stvu. in se slednjič poslovil od zavednih stanovskih tovarišic in sodelavk gdč. Ju vančeve, Paplerjeve, Lukovškove in štol-fove, ki so premeščene. V smislu poslovnika je predsednik najavil, da mu je bila predložena za volitve le ena lista. Sledilo je zelo aktualno predavanje sek--ijskega knjižničarja JUU g. Jela Janeži-*a, ki je razpravljal o borbi slovenskega ičiteljstva za narodno šolo. Predavatelj je ^opellal poslušalce v ono dobo ko dejan ^?ko učiteljskega stanu še ni bilo. Prikazal je ^okumentarično vse tegobe druge po-'ovice preteklega stoletja, ko se je moral naš narod boriti za sleherno drobtinico narodnega šolstva z Nemci. Predavanje je želo iskreno priznanje. O banovinski skupščini v Ljubljani je poročal podpredsednik TUU g. Jože Zupančič obširno poročilo o državni skupščini v Banjaluki pa je podal delegat g. Lovro Korenčan Učiteljski zbor je prišel do spoznanja da sedanja pravila ne dajejo garancije za uspešno in plodno delo državnih skupščin, pa je zato potrebno, da se pravila JUU prilagode stvarnim potrebam. Pred letno skupščino so poročali društveni funkcionarji: predsednik za se in za tajništvo, šolski upravitelj Korenčan za blagajno In gdč. Juvančeva za nadzorni >dbor Delovanje škofjeloškega društva je oilo v pretekli triletni poslovni dobi širo ko zasnovano in uspešno. Vsako leto je bilo po štiri ali pet zborovanj z zanimivimi predavanji, društvo samo je bilo zdržema v službi materialnih, pravnih in moralnih pravic svojega članstva. Izvršenih ie bilo nešteto posredovanj, članstvo se je z zaupanjem oklepalo svoje stanovske predstavnice, ki želi učiteljstvu 1« dobro seveda pa nima izvršilne moči Državna oblast uvideva da more le udruženje na docela avtonomni, nemoteni osnovi služiti svojim smotrom, na korist naroda in države. Pri volitvah je bil izvoljen sedemčlanski društveni odbor s tremi namestniki, nadzorni odbor z namestniki in častno razso dišče Predsedstvo je prevzel g. Debeljak, podpredsedstvo g. Zupančič, tajništvo gdč. Elica Pipanova in blagajno tov. Korenčan. Društvo, ki šteje 65 članov, bo imelo prihodnje zborovanje 2. decembra. Roparski napad si Je izmislil Neresnična vest, da bi bil kdo napadel in oropal delavca Jožeta Rotarja pod Sv. Joštom Kranj, 7. oktobra V petek so časopisi prinesli vet, da so v ljubljansko bolnico pripeljali 251etnega delavca Jožeta Rotarja iz Zg. Besnice. katerega je neznan ropar ustrelil in mu pobral denar. Po Kranju ln okolici se je tako hitro raznesla vest. da je na delu zopet zloglasni razbojnik Hace. ki je pričel že kar na cesti z revolverjem izsiljevati denar. V resnici je pa zadeva čisto drugačna. Časopisi so tedaj dobili podatke v ljubljanski bolnici, kjer so imeli zabeleženo Rotarjevo izjavo, da ga je ustrelil neki ropar. Kranjska žandarmerija pa je Se Istega dne, ko je Rotarjev brat prijavil roparski napad in so o tem zaslišali tudi napaden ca samega, ugotovila, da si je Rotar vse skupaj izmislil. Rotar je namreč izpovedal, da ga je v sredo zvečer ob pol osmih pod Sv. Joštom napadel neznan moški, ki je s samokresom v roki zahteval naj mu izroči denar. Ker se je ta branil, ga je napadalec ustrelil v glavo, mu pobral denar v znesku 150 din , nato pa ranjenega vrgei v jarek ob Savi. Pol ure nato se je prebudil iz nezavesti in odšel misleč, da gre v Besnico, proti Kranju in dalje proti Prašam. Orožniki so vso zadevo preiskali in ugotovili, da se je mudil Rotar v omenjenem času v Kranju in sploh ni mogel biti pod Sv. Joštom napaden. Drugič so ljudje v tem Času hodili peš in z vozili po omenjeni cesti ln ni nihče slišal strela. Na vprašanje orožnikov, zakaj ni med potjo obvestil o napadu ljudi katere je gotovo srečava!, je Rotar odgovoril, da zato, ker ga nI nihče nič vprašal. Iz tega odgovora je bilo orožnikom takoj jasno, da Rotar laže in zato so takoj spočetka obrnili poizvedbe v to smer. Zdravnik, h kateremu se je Rotar zatekel Šele naslednji dan okrog 12 ure, je ugotovil, da ima na sencih manjšo ogreblino, ki je bila res ožgana od smodnika, toda čelna kost je ostala nepoškodovana in ni mogel najti nikakega sledu krogle. Ker pa je Rotar le zatrjeval, da ga boli v glavi, ga je j zdravnik odpremll v bolnico, ker je možno, da je dobil notranje poškodbe, bodisi v pretepu ali zaradi padca; nikakor pa ne od krogle. Od smodnika oemojena ogreb-Mna izvira od alarmne (strašilne) pištole. Kakor sodijo, se je Rotar nekje zapletel v prepir in pretep, nato pa si je Izmislil roparski napad. Sicer pa bodo dokončno razčistili zadevo orožniki potem ko se bo Rotar vrnil iz bolnice. Grška spet prvak Balkana Jugoslavija fe s precejinjo razliko zasedla drago mesto Dva nova jugoslovenska rekorda —» V nogometu ni bilo Ljubljana, 9. oktobra Včeraj so se končale X. Balkanske igre v Atenah. Oba sadnja dneva jubilejnih prireditev, v soboto in včeraj je bil stadion spet popolnoma razprodan. Prvo in drugo mesto je bilo oddano že v soboto. Grška je postala že desetič balkanski prvak, Jugoslavija pa je ponovno zasedla drugo mesto v precejšnji razdalji Rezultati so bili prav dobri. V soboto je Mauroapostolos postavil v teku na 5000 m nov balkanski rekord 15:34.6. Najboljši pa je bil znameniti Svlas, ki je v metu diska dosegel odličnih 50.11 m, kar je seveda tudi nov balkanski rekord. Jugoslavija v soboto ni zasedla nobenega prvega mesta Včeraj je bilo v tem pogledu bolje in smo dobili dve prvi mesti. Popolnoma je spet odpovedal Goršek, ki se na 1500 m sploh ni plasiral. Jugoslavija je dala zmagovalca v metu kopja in v štafeti 4X100 m. MarkuSič je pri tem postavil v konju s 63-23 m nov jugoslo-venski rekord, odličen pa je bil tudi Ljubljančan Mausar, ki je s 60.51 m prekosil samega sebe m zasedel 3. mesto. Jugoslovenska štafeta je s časom 43.8 prav tako postavila jugoslovenski rekord. Lep uspeh je beiežil Grk Tanos, ki je ob palici preskočil višino 3.92 m, kar je grški rekord. Končno stanje po točkah je naslednje: 1. Grška 112, 2. Jugoslavija 60, 3. Turčija 34 (več prvih mest), 4. Rumunijt 34, V nogometu so se nadaljevale HgaSke tekme. V hrvatsko slovenski ligi ni bilo presenečenj. Ljubljana je v Zagrebu podlegla Concodijl 1:5. Na blatnem igriSču se naše moštvo ni dobro znašlo. V drugi zagrebški tekmi je Hašk premagal osiješko Slavijo 3:1. Gradjanski je gostoval v Varaždinu in je tamošnjo Slavijo visoko premagal s 6:1. V Sarajevu je Sašk zmagal nad Bačko 2:0, v Splitu pa Hajduk v domačem der-bvju nad Splitom 5:2. V stari ligi sta bila dva neodločena izida, ki sta se oba končala 2:2 in sicer Jugoslavija :Bask m Vojvodina :Zemun. BSK je slavil visoko zmago nad Jedinstvom § 6:1, v Borovu pa je Borovo premagalo Gradjanskega iz Skoplja 2:1. V domačem podsaveznem prvenstvu so bili v ljubljanski »kupim naslednji izidi: Mars:Jadran 3:1. Svoboda.Reka 2:2. Brat-stvo:Kranj 3:2. v mariborski skupini CSK proti Mariboru 2:1 in v celjski skupini Amater Olimp 1:1. f^e(c\n ica KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 9. oktobra katoličani: Dionizij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Union Pacific Kino Sloga: spijoni na delu Kino Union: Povratek ob zori Kino Moste: »Žigosana« in »Paglsvček« Kino tsiska: Tajne Rdečega morja V. umetnostna razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu l) 1 •: 2 l K N I LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43. Tro-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenbur-gova ulica 7. Ženina je iskal Moskrin. 8. oktobra Služkinja Mici iz Moskrina v starolo-Ski občini sd je želela ženina! Svojo srčno željo je zaupala Janezu in ta se je brž ponudil, da bo že kaj pripravnega >sko-mandiral«. Pred dnevi je prišel Janez k Mici in ji jel praviti, da bi jo poročil neki Ivan iz Trebnjega. Ivan je postaven m premožen fant. Bas zato bi se pa Ivan rad uveril. ali ima tudi ona kaj . . . Besede so tekle tako da je naposled izročila Mici navihanemu Janezu svojo hranilno knjižico za 4000 din od Ljudske hranilnice V Skofji Loki. »To pa že bo« se je odrezal Janez, »kar v Trebnie jo mahnem in tam pokažem knjižico. Ni zlomek da to Ivana ne bi potegnilo.« Cim je začutil Janez knjižico pri sebi, je izginil za nekaj dni. Včeraj pa se je '.opet pojavil pred Mico ln ji vrnil knjižico ki pa je bila »olajšana« za 300 din, ki jih je bil Janez iz hranilnice dvignil. Mici je Janeza nekam pisano gledala, ker pa ta le ni dal prave od sebe, je prijavila zadevo oblastem. Kaj pravi Janez? Predvsem priznava, da je zapravil tujih 300 dinarjev, vendar je to docela razumljivo, kajti bil je brez denarja in kako naj gTe brez sredstev v Trebnje Sicer pa: pred Mici ni imel mini, ln to ga je HP^efjalOt da ji je obljubil ženina Ni njegova krivda, ako je Mici tako neumna na moške . . In končno, on je vzel vse skupaj za Snio Ker pa že je tako kakor je ji bo denar ▼ kratkem vrnil. Tako Janez, ki pa bo imel vseeno sitnosti in se bo moral zagovarjati zaredi prevare. Zanimivo je tudi da je Janez pokazal Mici fotografijo nekeea Sta^oločana In jI natvezil da je to ond lepi Ivan . . . Vprašanie zase je, ali je Janez sploh kdaj bil v Trebnjem. SOKOL Ljubijan*Kemu sokolovu! Bratje sestre, naraščaj! Danes pred petimi leti ».a* je presunila tožna vest iz zavezniške Francije, da je padel kot žrtev podlega atentata naš prvi Sokol, blagopokojni Viteški kralj. V počastitev pete obletnice Njegove tra-gčne smrti bo drevi ob 20. v telovadnici Narodnega d<>ma žalna «p<>m»n»ka «vfSpavaj, naš kralj Uedinitelj«. poje br. Driga. 6. Z. Prelovec: »Poljana toži« poje Hubadova župa. 7. Stolz: ?2alni koral«, godba Sokola I. Tabor. Vabimo vse sokolsko članstvo in naraščaj ter narodno javnost, da se žalne svečanosti ulelež v 'finem Številu. Udeležba za vse pripadnike Sokola v meščanski obleki z znakom. —• Ljubljanska sokolska društva ★ žalna svečanost Yi£Kega Sokola bo dro-vi ob 19. url pred spomenikom nn Olincah poleg nove meščanske šole. Bratsko vabimo sokolsko članstvo, naraščaj 'n viško prebivalstvo. Sokolski pevski zbor bo pod vodstvom br. Albina Lajovca zapel dve ia-lostinki, starosta br. Pavle Borštnik pa se bo v pietetnem govoru spomnil tragičnega dne pred petimi leti. žalna svečanost bo točno ob 19 ob vsakem vremenu. Po tej svečanosti se bomo v polnem številu udeležili skupne žalne svečanosti ljubijan.sk.h sokolskih društev v Narodnem domu. Slovenci v Ameriki V tovarni v Little Falls se je smrtno ponesrečil Jakob Petkovšek, star 56 let, nad Logatcem. Eksplo-. „_ s,^oj in nesrečnež je bil na m*stu mrtev". Druga smrtna nesreča se je pripetila v Julietu, kjer je avtomobil povozil Gertrudo Korevec. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu Izdihnila. Kot deklo se je pisala Pucelj. Stara je bila 72 let, doma iz vasi Orlakar. fara Sela pri 2um-berkiL Poročili so se v Chicagu Ema Mrgole in Anton Sloves, v Shebovganu pa Štefanija Zorman in Jožef Brunette. V Keewatinu je umrl Kari Zevnik, star 51 let. v Evelethu je umrl Janez Maurin, star 57 let doma iz Kraljca v Bed Krajini V Shisholmu je umrl Lojze Baraga, star 39 let, rojen v Ameriki. Nadalje so umrli v La Salle Frančiška Zaverl rojena Kerstel stara 5S let. doma iz Dola ->ri Celju, v Braddocku Martin Stipič. star 67 let. doma iz Planine pri KostanVviri, v Clevelandu Rudolf Koletič, star 52 let, doma iz Ljubljane, Franc Kolenc. star 37 let, rojen v Ameriki Jožef ftkufca. star 82 let, doma Iz Lopate fara Hinje in Fri-da LavriČ rojena Kalin: v New Yorku je umrla Elizabeta Hočevar, stara 24 let. v Warensvilie Anton Gerbec star 6* let, doma iz Ročinja pri Gorici in Frančiška VlaSlč stara 92 let. ŠAH — Brzotnrnir Centralnega sahov^lc^ira kluba za prvenstvo oktobra bo v torek 10. t m. ob 20. v klubskih prostorih Zvezde. Turnir bo odločilen za sestavo igralcev ki bodo nastopili v petek na brzotur-nirju za prvenstvo Ljubljane. Na torkovem splošnem brzoturnlrju, ki *e ga je udeležilo 15 khibovth igralcev je zmagal Jakulin z 12 točkami. 2.—3 KovaC. Uršič 10 m pol, 4. Germek 10 5. Habič 9 ln pol. 6. Pintarič 8 in pol. 7. Šenčur 8, 8. Muller 7. Prva petorica sd je pridobila pravico udeležbe na prvenstvenem brzo turnirju. ttev. 229 »SLOVENSKI NAHOD«, ponedeljek, t. oktete im. 9rm • DNEVNE VESTI — Nase zavarovalnice in sanacija FO- Zveza zavarovalnic je imela plenarno sejo, na kateri se je med drugim obravnavalo vprašanje prispevkov naših zavarovalnic za sanacijo Jugoslovenskega Feniksa. Plenum je odobril stališče, ki ga je zavzelo predse dništvo ie prej in naročilo predsedstvu, naj nadaljuje na pristojnih mestih akcijo za oprostitev zavarovalnic tega krivičnega bremena. Zavarovalnice pravijo, da ne morejo nositi niti mateiialne niti moi&lne odgovornosti za delo in polom bivžega Feniksa. — Direkcija za prehra::o začne nabavljati živila. Direkcija za rezervno prehrano, ki bo njena organizacija kmalu končana, je pripravila vse potrebno za nakup rezervne hrane za civilno prebivalstvo in vojsko, živila bo nabavljala preko zadružnih organizacij, Prlzada in drugih ustanov, ki dobe v kratkem na razpolago potrebna denarna sredstva. Direkcija je sprejela ponudbo mlinske industrije, da bi tudi ona sode. ovala pri tem delu. En del nakupljenega žita bo izročen mlinom, da ga zmelje jo in v njihovih skladiščih bo spravljena rezervna hrana. — Trgovinska pogajanja z Grčijo. Po-gajpjrna z grško delegacijo so v glavnem končana. V soboto zvečer sta tmeli delegaciji zadnji sestanek, na katerem so se obravnavale šc podrobnosti. Danes je bila zaključna seja. potem bo pa podpisan protokol o doseženem sporazumu. Pogajanja bo bila zaključena z uspehom, ki bo zadovoljil obe državi. — Nemsko-jugoslovenska gospodarSKa pogajanja. Delo jugoslovensko - nemškega stalnega gospodarskega odbora bo končano zadnje dni tekočega tedna. Člani nemške delegacije so se odpeljali na izlet v Sarajevo. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri, ko se nemška delegacija vrne z novimi navodili. Pogajanja z Nemčijo gredo povsem normalno in zelo zadovoljivo. Nemčija ni postavila nobenih zahtev, ki bi pomenile izpremembo strukture in načina plačevanja v medsebojni trgovini. Zdaj so na vrsti pogajanja glede cen za naš? proizvode. * Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, Drične z rednim poukom v ponedeljek dne 9. okt. — Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov (knjigovodstva, računstva, korespondence, stenografije, strojepisja, nemščine itd.) Šolnina zmerna. (—) — Razpisano mesto banovinskoga ce- starja. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru službeno mesto banovinske ga cestarja in sicer za progo na banovinski cesti H. reda št. 226 Police—ščavnice—Stave&inci—Očesiav-ci—Dragotinci od km 6.500 do 13.000 Prošnje je treba vložiti do 10. novembra pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru. — Težave z izvozom našega sadja. V Beogradu se pogajajo v stalnem jugoslovensko nemškem odboru tudi o izvozu naših jabolk v Nemčijo, a doslej ni prišlo do zadovoljivega zaključka. Nemci so ponujali znatno nižje cene kakor jih je zahteval PRIZAD. Nemci ponujajo 20 mark za 100 kg zimskih jabolk in 7.5 mark za jabolka za mošt. Prizad je zahteval za namizna jabolka 22 mark. Razen tega si Prizad prizadeva da bi se čim bolj povečal izi-oz sliv v Nemčijo, tudi na račun manjšega izvoza jabolk. To je vzbudilo veliko vznemirjenost med našimi sadnimi izvozniki, zlasti v Sloveniji. Znano je, da Slovenija izvaža največ namiznih jabolk v Nemčijo izmed vseh pokrajin v državi. Večino jabolk izvažamo v Nemčijo, zato bo Slovenija zelo prizadeta, če ne bo primernega sporazuma zaradi izvoza sadja. — Razvoj naše lesne trgovine. Prejšnji teden je bila v Ljubljani seja Centralnega lesnega odbora. Na nji so razpravljali o novem položaju na mednarodnih lesnih tržiščih v zvezi s spremenjenimi mednarodnimi razmerami. Zadnje čase so se pojavile pri izvozu lesa mnoge velike težkoče. Ena največjih ovir je pomanjkanje vagonov, a upajo, da bo kmalu odpravljena. Zadovoljivo pa je, da so cene lesa stalne. Posebne razmere zahtevajo, da izvozniki zdaj prodajajo les le proti plačilu v naprej. Hude preglavice dela lesnim trgovcem nezakonito kupčevanje z lesom in zato se legitimni trgovci obračajo na državo, naj zaščiti legitimno trgovino. — Dohoditi carinskih blagajn. Dohodki vseh carinskih blagajn v državi so znašali od 1. aprila do 30. septembra 50,194.250 din. — 01>eia se večja zaposlitev v naših pre- mogo\nikih. Kaže, da se bo zaposlitev v naših premogovnikih kmalu znatno povečala. Nekateri premogovniki že povečujejo produkcijo. V premogovniku Dobrljin v vrbaski banovini je bilo nedavno zaposlenih več sto novih delovnih moči. Med njimi so bili tudi nezaposleni rudarji iz Zagorja. V Sloveniji je se vedno nekaj nezaposlenih rudarjev, a upanje je, da bodo kmalu vsi zaposleni. — Nov grob. Danes je umrla v Ljubljani zasebnica Terezija Hočevar, teta znanega gostilničarja in posestnika v Ste-panji vasi g. Antona Novaka. Pogreb bo jutri ob 16.30 izpred hiše žalosti v Stepa-nji vasi št. 25 na pokopališče k Božjemu grobu. Bedi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, sicer pa lepo vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Največ padavin so imeli v Sarajevu, Splitu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v K um boru 21, v Splitu 20, v Dubrovn ku 18, v Beogradu in na Rabu 14. v Sarajevu 12, v Ljubljani 10.S. v Zagrebu 10. v Mariboru 7.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764, temperatura je znašala 5. — Vagon jo je butnil. Delavka Marija Kuhar, zaposlena na žagi barona Borna nad Tržičem, je včeraj delala na kolodvoru, kjer so nalagali deske na vagon. Vagonu so hoteli piiključiti še en vagon, katerega odbijač je zadel Kuha rje vo v hrbet, da je padla. Kuhar j evo so nezavestno prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, ca ima peleg zunanjih tudi hude notranje poškodbe. — Nesreče. Iz Kranja s? je zatekel v bolnico 271etni pleUlni mojster Aicksan-der Roscnberg, ki mu je stroj zmečkal prste na desni roki. Hlapcu Matevžu TJran-karju iz Volčjega potoka je slamoreznica odrezala prste na desni roki. — Železniškega uslužbenca Antona Strumlja so udarila vrata vagona po glavi in mu prebila j uho. — V Domžalah je padel z motornega kolesa mehaniški mojster Stanko Šubelj in se težje poškodoval na glavi- — Hudo poškodbo je utrpel tudi brezposelni ključavničar Anton Ojster, ki ga je neki hlapec na Jemejevi cesti z vilami zabodel v komolec leve roke. Iz Ljubljane —Ij Stalni poSetnBci, abonenti našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v jako lepem številu, tako da so razpisani abonmaji premierski, red sreda, red četrtek, red A trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila se red B, za katerega sprejemajo prigiase po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Gledališka upirava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. Red B je 10% cenejši kakor pienaierski abonma in stalna abonmaja sreda in četi tek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav. —lj Kupca so aretirali. Poročali srno žo da je strainik v četrtek aretiral v Lat-termanovem drevoredu neko žensko, ki jo je zalotil ponoči za stojnico Leopoldine Zajčeve, nasproti sokolakega teiovadišča. Cirn jo je stražnik prijel, je skočil iz barake tudi neki moški, ki si je bil že pripravil vlomilski plen. Moški je pobegnil, žensko pa je stražnik od vedel s seboj na policijo, kjer so ugotovili, da je žena sedlarskega pomočnika Ivana Kupca z Brda, pobegli moški pa da je njen mož, ki je že znan vlomilec, ženo so takoj zaprli, včeraj popoldne pa so aretirali nekje pri Podutiku tudi Kupca. —lj Ali je to čnt pletete! V sredo smo objavili s tem naslovom izraz nezadovoljnosti viški nacionalistov z ograjeno okolico spomenika kralju Aleksandru na Viču. Z magistrata smo že dobili obvestilo, da je okolica spomenika za navedeno slavnost primerno pripravljena in ie odstranjena ograja, kar je gradbeno nadzorstvo takoj naročilo gradbenemu podjetju. Zaradi gradbenih del novega poslopja meščanske Sole na Viču je bila namreč ograja okoli spomenika potrebna, seveda pa nikdo niti od daleč ni mislil na to. da bi ograja tam trajno ostala in je bilo razburjenje pač prenagljeno in ogorčenje nekako umetno. sa1 bi bilo vendar zadostovalo kratko vprašanje pri gradbenem nadzorstvu. Kako bi bi o pa z zapre-tenim samovoljnim odstranjenjem tistih »plank«. naj se samozvani učitelji pletete in reda blagovolijo obrniti na pristojno mesto. —lj Obvezna šolska maša v hiralnici Glede pritožbe, ki smo jo objavili v torek o šolski maši mestne realne gimnazije v hiralnici, smo z magistrata že dobili obvestUo, da bo že prihodnja služba božja v cerkvi Srca Jezusovega. Zaradi maše v hiralnici je pa treba upoštevati tudi pojasnilo, da so bile učenke mestne realne gimnazije vprašane, ali jim je služba božja ljubša v stolnici ali v hiralnici. Za stolnico je bilo 39n/o učenk, za hiralnico pa 61% učenk. Proti maši v hiralnici ni prav nobena učenka navedla razlogov, ki so bili objavljeni v našem listu. Tudi glede objavljenih pritožb so učenke izjavile, da so pretirane in deloma celo neresnične. Predvsem so bile učenke za hiralnico, ker ie tam v kapeli topleje in več prostora nego v stolnici. A kar se tiče be-težnih in nadložnih revežev, so dejale, da take ubožce vidijo tudi po drugih cerkvah. Upamo, da bo s službo božjo v cerkvi Srca Jezusovega ustreženo vsestransko. —lj Velik naSip na Gradu ogrožen. Mestna občina že več let urejuje grajske poti ali »regulira Grad«. Kaj vse še bo nastalo na Gradu, javnosti še vedno ni znano, ker niso bili nikdar objavljeni načrti regulacije. Nekateri pa celo dvomijo, da so bili izdelani kakšni načrti. Mislijo, da projektant izdeluje sproti načrte, kakor mu kaže, ko si od časa do časa ogleda položaj v naravi. V resnici je nastalo že marsikaj. Dela sicer ne napredujejo tako h:tro kakor bi morda meščani pričakovali. Zdi se, da je težišče regulacije pri tako zvanih šancah ali utrdbah, ki so # nekaj letih po večkrat spremenile svoje lice. Za nje je bilo Žrtvovanih že nešteto delovnih dni in obdelane so bile cele grmade kamenja. Porabili so pa seveda tudi lepe količine gradiva. Te utrdbe, ki imajo samo estetski pomen, zdaj najbrž veljajo že mnogo več kakor so njega dni, ko so jih gradili po potrebi. V svezi a preureditvijo samega zidovja so razna zemeljska dela, graditev novih poti, ki obkrožajo »šance«. v ta namen so tudi na severno vzhodni strani nasipali visok nasip za novo, široko pot. Nasip je na nekaterih krajih okrog 10 m visok. Pobočje nasipa je precej strmo in ker je nasipno gradivo zemlja, se ne smemo čuditi, da se je nasip zdaj, po močnejšem deževju, začel sesedati ln na nekaterih krajih tako razpadati, da je resno ogrožen. Tako bo uničenega zopet mnogo dela. —lj Usoda »emonskega zidne v Vegovi ulici. V Vegovi ulici je še ostanek kamnitega zidovja. ki je dobilo ime — več ali manj upravičeno — cmonski zid. Na tistem kraju je bilo namreč njega dni vzhodno obzrdje Emone, kakor je bilo ob Mirju južno. Nekoliko čudno pa je, da je zidov-je na Mirju dobilo ime rimski zid, med tem ko je to groblje v Vegovi ulici emon-ski zid. Ko so pred leti regulirali Vegovo ulico po prof. Plečnikovem načrtu, so popravili tudi ostanek emonskega zidu. Kot njegov višinski zaključek so uredili ploščad z majhnim parkom. Zdaj pa, ko stoji za emonskim zidom veliko poslopje vseučilišče knjižnice, je postala terasa na-potje, ne le, ker je zakrivala del pročelja, temveč tudi, ker je ovirala dohod do poslopja. Zato se je projektant odločil žrtvovati emonski zid novi knjižnici. Terase s parkom ni več, ostalo je le Se grot>-lje starega zidovja, a tudi zid sam Je te preb;t na sredi svoje dolžine, da Je prost dohod do stavbe. Pred poslopjem Je pa tudi že zgrajena nizka ograja, ki obdaja staro zidov je v četverokotnJku. Vsekakor bo tam park, kaj bo pa z ostankom zgodovinskega zidovja. ki so ga doslej zelo cenili, je še skrivnost. —lj Oglejte si bogato z*K>go najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Bosa, Vestni trg. 490-n. —lj Pevce Hubadove žnpe vabimo, da se dre vi polnoštevitao udeleže skupne vaje ob 19. uri v Hubadovt dvorani OL Matice za nastop ob 20. uri v Narodnem domu ob peti obletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. —lj Pijan Je razsajal. Nekje v mestu Je včeraj razgrajal po ulici 37letni Ivan Boj-šek, doma iz okolice Vevč. Ko so ga privedli na stražnico, so našli pri nJem velik kos ogrske salame, žensko volneno Jopico, šal in velik svilen šal. Kje je Bojsek te stvari dobil, ni vedel povedati, zdi se pa, da jih je v pijanosti ukradel v neki gostilni. —lj Zastrupi jen Je r lizolom. V bolnico so prepeljali 451etno urađnikovo ženo Karlo C, stanujočo na Vilharjevi cesti. Pomotoma Je izpila večjo količino liasola in se onesvestila.' V bolnici so JL izprali želodec in je že izven nevarnosti. Iz Dolenjskih Toplic — Kopališka sesOna. S 30. septembrom ie končala običajna letna kopališka sezona, vendar se mudi v zdravilišču se več kopaliških gostov, ki jih niti sedanje deževje ne moti, niti ne ovira hladno vreme da se pozdravijo in utrdijo za dolgo in revmatične ljudi tako nadležno in nevarno zimo. — Na cesti TOpUce—Sfaž* popravljajo Škarpo, ki se je še lansko leto sesula. Delo vrte primorski zidarji, ki so za napravo škarp res pravi mojstri. Cesta bo na tem delu tudi precej razširjena. Vendar gre celo v zadnjem času počasi izpod :ok, ker dež ovira hitrejše napredovanje. — Elektriko smo dobili. Letos poleti so Dol. Toplice dobile že skrajno potrebno električno luč. ki se sedaj napeljuje tudi v sosedne vasi, tako da bo v teku enega leta vsa občina preskrbljena z električno lučjo. Dasi so Toplice že povsem elektrificirane, vendar po ulicah in cesti po Toplicah še niso napeljane žarnice, ki bi razsvetljevale vsaj v večernih urah. Težko in neprijetno je hoditi po ne razsvetljenih cestah, zlasti sedaj, ko so že tako kratki dnevi, zato bi bilo v interesu domačinov, da bi se tudi v tem oziru požurilo z delom in da bi se tudi topliške ulice razsvetljevale zvečer vsaj do gotove določene ure, ko imajo gospodarji razne opravke in so prisiljeni muditi se zunaj. Saj to bi menda ne dalo tolika . dela, le nekoliko dobre volje je trebe. — Tukajgnji vinogradniki so s trgatvijo že končali. Sedanje vreme pa jim ni nič kaj po godu, ker je prehladno in mošt le bolj slabo vre. Deževje ovira tudi druga dela, zlasti pospravljanje poljskih pridelkov. »POSLJEDNJA ZAPOVID«, tudi NAŠ DBIGI FILMSKI ILAGER UNION PACIFIC navdušuje! Enoglasna kritika: FIlm Je mojstrovina iz rok CECTL B. DE sflDLE-a. Napadi tisoče v Indijancev na Union Pacific. Film razburljivih KINO MATICA — Tel. 21-24 dejanj, lepe vsebine in se neviđenih posnetkov. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri. DANIELLE DAKKIEl X v filmu po noveli VTCKY B A UM-ove POVRATEK OB ZORI Občinstvo opozarjamo, da predvajamo zopet redno KOXOV TEDNIK: Predstave ob 16., 19. In 21. uri KINO UNION — teL M'31 ŠPIJ0N1NADELU ROBENSON CIJPPKK OTOČJA KINO S L* O G A — TEL. 27-SO Veliki ameriški vohunski in pustolovni film n a j n a p e t e j S i h senzacij! Predstave danes ob 16. 19. in 21. uri Le pol leta je užival zasluženi pokoj Ob smrti vpokojenega nadučitelja Karla Goriška Iz Kamnika — Smrt zanje. Pred kratkim je umrla v visoki starosti gospa Kramarjeva iz Vodic, mati tukajšnjega trgovca in tovarnarja Kramarja Miloša. V počastitev njenega spomina so nameščenci trgovine zbrati 100 din in jih darovali na mesto cvetja na grob kolu JugoslovenskLh sester. — Smrt je rešila težke in mučne bolezni Zore Ivanko, dolgoletno uslužbenko pri državni smodnižnici. kjer je do zadnjega kljub svoji bolezni vztrajala ln delala do konca. Umrla je Se mlada in ko smo jo v nedeljo spremili v velikem številu na njeni zadnji poti, je bilo vsem težko. — Preminila je čalje gospa Hočevar I\ranka iz Mekinj, mati bratov Hoče- « var, ki imajo v Mekinjah tovarno za i kmetsko orodje. — Pokojnim ohranimo ■ blag spomin, preostalim nase iskreno so-žalje. Iz Rajhenburga — Sadna letina je letos zelo dobra, le cene so tako nizke, da se pri marsičem ne izplača niti delo. češplje so kmetovalci deloma namočili, nekaj prodali, pa tudi sušijo jih veliko. Za jabolka sploh nihče ne vpraša. Trgatev, ki bi bila zelo lepa, je preprečilo slabo vreme. — Nas most je vendar dograjen. Dobili smo vendar tudi tablo s smermi cest, za kar pa je bilo iz neznanih vzrokov potrebno veliko intervencij. — Meščanski Soli na Senovem primanjkuje učnih moči, zato Je pouk zelo skrčen. Ali bomo se dolgo trkali na zaprta vrata? Stična na Dolenjskem. 9. oktobra Na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu smo pokopali upokojenega nadučitelja Karla GorL5ka. našega rojaka in dolgoletnega tukajšnjega učit sija m naduči-telja.Njegovega ^cg^-oba *o se udeležili Številni StiČani in drugi J^olm.'cl V po-sehna lepem štev.Iu &o ga opremili člani tsfi teljskeea zbora ter zastopniki naš-ih društev, predvsem Sokola. Pokojni Gorisek je bil rojen v trdni dolenjski družini leta 1882. Ko je dokončal šolo. ga je vleklo v učite^ski stan. Vstopil je v ljubljansko učiteljišče, kjer se je posebno zanimal za petje. Vse življenje je našel v petju uteho. Po maturi je odšel na prvo službeno mesto v št. Jurij ob Taboru. Mladega učitelja pa je mikala rodna Dolenjska, zato je vložil ob prvi priliki, ko je bilo na stiski šoli prazno mesto učitelja tudi sam prošnjo in je razpisano mesto dobi. V Stično je prišel 24. septembra leta 1903. Tedaj je bil za nadučitelja pri nas pokojni učiteljski veteran g. Kovač. Mladi Gorisek se je takoj vživel v složno učiteljsko družino in pomagal izobraževati mladi dolenjski rod. Posebno uteho je našel v petju in njegovi lazredi so gojili petje. Pozneje je bil nad uči tel j na naši šoli. Dvaindvajset let je bival med nami, potem pa si je zaželel Ljubljane. Zadnja pot Albina Grčarja Šmartno pri Litiji, 9. oktobra Na tuk-ajkijem pokopališču smo pokopali priljubljenega in spoštovanega gostilničarja Albina Grčarja. Njegov pogreb jc dokazal, kako je bil cenjen mi spoštovan ne samo v naši dohni in med Šmerceni! krog njegovih prijateljev in znancev je segal po vsem Zasavju. Pogreba so se udeležili v posebno častnem številu njegovi rojaki iz zagorske doline. Albin Grčar je bil namreč doma iz Zagcrja, kjer je preživel rudi svojo mladost, tam je vstopil v služba v rudniku, tam se je oženil in sii ustanovil družino. Potem, ko je vstopil pri T.P.D. v pokoj, se je preselil z vso družino k nam v Šmartno, kjer je kupil na Ustju, pri vhodu v našo vas od litijske strani, staro znano gostilno pri »Angelčku«. Resni, pošteni m narodno čuteči mož, se je kmalu prikupil vsem, da smo ga vsi cenili in spoštovali. Tudi svojo družino je vzgojil v odločno narodnem duhu. Na zadnji poti ga je spremilo mnogo prijateljev m znancev. V posebno lepem Kot odlično ocenjen učitelj je vložil leta 1927 prošnjo za učiteljsko mesto v Ljubljani. Mesto je dobil na I. mestni soli na Ledini, svoje posle pa je predal namestniku g. Kobi-hi. Gorišek je bil za učitelja na Ledini do preteklega šolskega leta. Izredno se je veselil zasluženega pokoja. Pred dobrim poi letom je prejel dekret o upokojitvi. Nihče, niti sam niti njegovi prijatelji in znanci niso pričakovali, da ga bo smrt tako kmalu pobrala. Podlegel je hudim bolečinam v želodcu. Pokojni je bil tip mirnega, tihega, vestnega Ln pridnega učitelja in vzgojitelja. Skrbno je varoval svoje zdravje, ni kadil ne pil. Del svojih službenih prejemkov je spravljal skoz-, vse leto. ko pa so prišle počitnice, je vzel v roke popotni kovčeg in krenil v svet preko državnih mej. Bil je aamer in ker si ni ustvaril družinskega ognjišča, a b.l srečen, kadar je potoval in spoanavui svet. Bil je vsor dobrega, plemenitega moža. K zadnjemu počitku so ga spremili tudi šolarji z Ledine, kjer je bil pokojnik plemenit vzgojitelj in učitelj, v žalnem sprevodu so bili mnogi znanci m prijatelji, najbolj stevlmo >» bilo učite! istvo it Ljubljane in tudi s podeželja. Blag spomin zaslužnemu učitelju, ki mu bjJ bilo dano uživati tnko zaželenega pokoja. številu so prišli n]vg -vi stanovski rovarv ši-gosti! ni carji in Zsgo/jemi PparJ ht*o žalosti so se poslovili od pokojnica nafti pevci »Zvona&i« pod vodstvom oevovodje nadučitelja g. Maks« Kovača. Pos'ovilno pe-ssm so mu zapeli tmdi v farni cerkvi in pred odprtim grobom. Za pogrebom so stopali rudi domači gasilci, kjer Je M pokornik ves čas, odkar je btvsl med nemi. član. Dobrega oopodarja in nerodne** moža bomo ohranili v trajnem spomina. Z*kijoči rodbini naše iskreno sožalje! HISTORIČNA £ENA — Čim pridem domo-v, postane moja žena takoj historična. — Histerična, misliš reči. — Ne, ne, historična. Pogrevati sačne namreč takoj stare storije. V SOLI — 2e drugič sem vas zasačil, kako Škilite sosedu v zvezek — Saj nisem jaz kriv gospod profesor, da je njegova pisava tako drobna. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov sa male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. Male oglase za »Slov. Naroda« KILI S E 1 sprejema oprava do 0. are dopoldne Sveže najfinejše norveško ribje olje dr. G. PICCOLUA v Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebi m SREČKE drfavne loterij« prodaja MENJALNICA REICHER & TURK LJubljana, Prese« sova 46. T. PO PRIZNAJMO NIZKIH CENAH si nabavita najboljše maske obleka, perilo tn vsa praktična oblamla pri PRB8KERJU, Ljubljana, Sv. Pstr« eesta 14 1. X. JUGOGUAFIKA, PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. TEHTNICO decimalno, s pomikajočo utežjo, nosilnost 500 kg, a razbremenilnim vzvodom, trd les, naprodaj aa 1300 din. Ogleda se pri Kmetijski družbi v Celja. 3024 OREHOVA JEDRCA sortiran trčen med, med v ss-tovju m medico kupite najbolje ▼ MEDARNI, Ljubljana, Židovska uL 6. 40. T. MAU OGLASI •Igirea aspekt 10, teL it. 48-48. ^PREMOG KOKS•DBVA L POGAČNIK BOHORIČEVA S — OL 00-10 Postrežba brezhibna! La OREHI tanke lupine, 50 kg 240.— Din. Jedrca, očiščena, 10 kg Din 185. I.a suhe slive, zaboji po 10 kg Din 56, vreče od 50 kg Din 210 franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2933 ŽIVALI LOVSKE PSE kratkodlake, ptičarje, 15 mesecev stare, popolnoma dresirane, lz prvovrstnega legla — proda fitular Ivan, lovski čuvaj, Vrhnika. 2922 POUK Beseda 50 par, lave* posebej. Najmanjši znesek 8.— Din Strojepisni pouk Večerni tečaji oddelki od 447. do 8. In od V»8. do 9. ura, Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, priče tek 14. oktobra. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. — Največja strojepisni ca' 2100 Razpis. OBČINA ŽALEC — ares celjski, razpisuje pogodbeno mesto občinskega stražnika Placa din 600.— mesečno s stanovanjem, kurjavo, razsvetljavo ln potrebno obleko. Svojerocno pisane tn pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 31. t. m. pri podpisani občini. UPRAVA OBČINE ŽALEC, dne 7. oktobra 1939. m Umrle nam je nepozabna teta, sestrična ln svakinja Terezija Hočevar Pogreb drage rajnke bo v torek, dne 10. oktobra 1939 ob H5. uri popoldne izpred hlse žalosti v stepanjt vasi it. 25 na pokopališče k Božjemu grobu. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 9. oktobra 1030. Aaton Novak Stran 4 >SlOveNSK' NAROD«, ponedeljek, 9 oktobra St»v. 229 Ali hočete živeti 100 let? Poslušajte nasvete ruskega učenjaka Bogo molca in ravnajte se po njih, pa boste dotekali visu ko starost Ce hočete živeti t,to tet, se ravnajte po navodilih in izkušnjah ruskegra učenjaka prof. Aleksandra Bo^omoica, ravnatelja Zavoda za eksperimentalno biologijo in patologijo v Kijevu. Prof. Bogomolec je delal 35 let in zbr;.l mnogo dragocenih izkušenj. Mnogi učenjaki so zc pred njim izrazili Baziranje, da je stalan je prav za prav samo bolezen, odnosno da so to posledice boler.ni in za strupi jen j. ki jih povzročajo nekatere snovi v človeškem organizmu če proučujemo starost velikih sesalcev, pridemo do spoznanja, da je doba v kateri '/'\^ Icot odrgsle živali 5-krat do 6-krat daij*a od dobe. ki ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROM A K — Pred moji očmi se je nekaj zalesketalo in 8 skelečo bolečino v obrazu sem se zgrudila vsa oblita s krvjo. Osvestila sem se šele v bolnici. Ko sem se pogledala v zrcalo, sem se kar zgrozila ob pogledu na svoj skaženi obraz. Počasi so tekli dnevi življenja v bolnici, a še težje so bile prečute noči. Pred seboj sem videla vse svoje življenje in srce se mi je krčilo v silni bolesti. Kliti je bilo začelo pozabljeno, proč vrženo seme dobrega, ki se je bilo po čudežnem naključju obranilo v moji zločinski dusi. Kmalu sem začutila v svojem srcu bolečino, kakor ob dotiku razbeljenega železa. To so bili prvi občutki kesanja, ki so privabili v moje oči resnične solze. Jr\> tem, kako je dobro potiskalo iz mojega srca zlo, je naraščala moja groza nad tem, kar sem bila zagrešila v svojem življenju. Ko sem prišla iz bolnice, sji— imela malo denarja, toda moja oprema in garderoba sta zadostovali, da sem se mogla nekaj časa preživljati. Potem je pa prišla beda. Nobenega dela nisem imela in moj obraz je vsakogar odbijal. Cesto Anton Dermota »Kronen Zeitungc in »Das kleine Blatt« pišeta soglasno, da so si Janković. Rus in Dermota »re&huui lavorik ker niso zaostajali za Italijani v Salzburgu« in da spominja Rjjo^ bas na »velike italijanske basiste v buffovskih partijah«, Dermotov tenor »postaja znerem mehkejši in polnejši krasni Figuro Jan^ovica pa jc »spominjal po :gri in glasu na vzornike najboljše minulosti* itd. Skratka Jugoslnveni so na Dunaju iznova potrdili vzklik odlične dunajske pedagoginje Rado Danieli* »Jugosloveni stopajo na čelu vseh naših pevcev!« Iz Celja —c Uprizoritev Shawovega »PvgTnalio-na«. Nova sezona Mestnega gledališča v Celju bo otvor jena v sredo 11. t. m ob 20. z gostovanjem mariborskega Narodnega gledališča, k: bo uprizorilo Shawovo komedijo >Pygmalion« v režiji g. Vladimira SkrbinšKa Predstava je za abonma. Meabonenti bodo dobili vstopnice od ponedeljka 9 t m dalie v Slomškovi knjigarni. —c Sodba zaradi smrtnonevarne poškodbe. Okrožno sodišče v Celju je v pe-rek obsodilo 21-letnega posestnikovega cina Ivana Videčnika iz Lukanje pri Oplotnici na 2 meseca zapora, ker je letos v marcu napadal Martina Jevšeneka o mu z udarcem s krenelcem preklal lo-oanjo. Jevšenek je k sreči okreval Obenem z Videčnikom je bil obtožen tudi 18-letni posestnikov sin Ivan Vranjek iz f tikanje, ki ga je pa sodišče oprostilo —c Dve nesreči. Na Dolu pri Šmarju ie Liadel 35-letni Anton Podhrašk: z drevesa in si zlomil levo ključnico. Pri delu v rudniku v PeČovniku pri Celju ie v četrtrk okrog 18 jamski voziček zadel v 29-let-nega rudarja Ivana Mehleta z Zvodnega pri Teharju ter sa hudo poškodoval po desnem kolku in desnem ramenu. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnišnico —c Umrl ie v Četrtek v Mestnem zavetišču v Med logu 74-letni mestni revež Matevž Turnšek —c Sejmi. V Celju bosta v sredo 11 in soboto 14. t. m. svinjska seima. na Teharju pa bo v Četrtek 12 t. m kramarski in ži inski sejem —c Sokolska komemoracija ob petletnici mučen;ške smrti Viteškega kralja A!ek sandra L Zedinitelja bo danes ob 18.30 v telovadnici v mestni narodni šoli. Komemoracije naj se udeležijo vsi pripadniki so kolskih društev CeMa-matice in Celja L —-C O obrambi pred napadi iz zr*ka po novi metodi bo predaval kapetan i. razreda g Franjo Toš danes ob 19.30 v Gasilskem domu v Celju Predajanje je namenjeno gasilcem —c Celje v temi V petek zvečer ie bila zepet vaia za zatemnitev Celja Ob 20. so streli z Miklavževega hriba, zvonov? celjskih cerkva in znaki s sirenami v cinkarni in \Vcstnovi tovarni naznanili pričetek vaje. Vaja je trajala 3 ure in ie zelo lepo uspe ta. Vse mesto je bilo v temi. okna prostorov, kjer je gorela luč dalje, pa so zastrli. Motorna in druga vozila so vozila z zasrr t:mi lučmi in z zmanjšano brzino. Med zatemnitvijo so izvedli gasilci in reševalci svoje vaje. Zaradi teme in pa zaradi viharja n močne plohe so se celjske ulice in ceste skoraj docela izpraznile —c Spiošni turnir Celjskega šahovskega kluba se bo pričel v petek 13. t. m. v klubski sob' hotela Evrope. Do petka se tam tudi sprejemajo prijave —c Praznjenje grezničnih jam. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: V zvezi z nastopom jesenskega vremena se izvršuje praznjenje grezničnih jam na področju mestne občine celjske od nedelje 8. t. nadalje v času od 4. zjutraj do 12 in sicer >d 4. do 8. v notranjem delu mesta, od 8. do 12. pa v okolici. Hišni posestniki se opozarjajo na navedeno izpremembo in na pravočasno prijavo za izpraznitev greznic —c Nesreča. V Jurkloštru pri Rimskih toplicah si je 161etni sin preužitkarice Karel Ravter doma pri padcu zlomil levo roko v zapetju. Zdravi se v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrla 271« dninarica Anfela Dosedla is Liboj pri Petro včah —c SK Laško : SJC štore 2:1 (1:11 Ns Olimpovem igrišču v Gaberju je moštvo SK Laškega v nedeljo popoldne v drugorazredni prvenstveni tekmi tesno, toda zasluženo zmagalo nad enajstonco SK Stor. Obe moštvi sta nudili tipičen provinčni nogomet t primitivnimi kombinacijami. V tehničnem pogledu so nudili Lasčani boljšo igro, njihov napad pa ie bil premalo odločen in tudi ni imel strelcev ter je izkoristil samo dve priliki izmed mnogih Gola za Laško sta padla v 19. minuti prvega in v 13. minuti drugega polčasa, častni gol za Store pa v 10. minuti prvega polčasa. Sodil je g. Veber. Na istem igrišču je mladina SK Celja v prvenstveni tekmi premagala mladino Atletikov s 4:1 (1:1), mladina SK Jugoslavije pa v prvenstveni tekmi mladino SK Olimpa z 2:0 (0:0). Vika Podgorska — 20 let na odru „Vi ste talent! — Vi Maribor, 8 oktobra Kdor danes se ne verjame v moč sugestije, ta naj vpraša eno najodličnejših članic zagrebške drama Viko Podgorsko, kako je iz pisarne okrajnega glavarstva ▼ Mariboru, bmnr je ~>rei 20 leti prišla kot goriški be- gur.Ka zašla v dramatični: šolo k jo je ustanovitelj Narodnega gledališča Hinko Nučič v začetku septembra L 1919 otvoril kot vzgajališče za novo slovensko Talijo. Z Elviro Kraljevo je kot rojena CuŠ pri- 44 šla v to šolo. v njej je iz ust svojega učitelja in mojstra čula zapoved svoje nadaljnje usode: »Vi ste talent' Vi morate postati igralka.« Ker je slično kot Kraljeva to hotela in želela že kot deklica, se je, sledeč tej zapovedi takoj po izborno uspelem izpitu prijavila za angažma v mariborskem Narodnem gledališču Kakor nuna pri slovesni zaobljubi, se je tudi nova dramska zvezda odrekla svojemu imenu. Tako je na večer 9. oktobra 1910 v »Ugrabljenih Sa-bmkah« v vlogi Pavle prvič nastopila svojo odlično gledališko kanem kit Vika Podgorska. In pri tem slučajnem psevdonimu je osta'a še danes (koliko pa jih je. ki so uverjeni ds je to sploh njene, pravo rodbinsko ime!) In tisti čas ie težko izbrati njeno posebnost, zakai i/hrala je vse. kar so jI naložili; igrala je — zopet slično kot Kraljeva — vse tako prisrčno, da se je ta koj priljubila občinstvu. Navajati njene vloge bi bilo odveč, zadostuje naj da se je najbolj vživela v najtežje komade, v dela največjih mojstrov n. pr Tb ena Strind-berga, Shawa NVedekinda. Kricie * dr In njena lepo doneča, čista slovenščina' No, komaj dve leti povHbilo v Zagreb na gostovanje. . Nastop in že tudi angažma! In je kar ostala tam v Zagrebu. Ampak Maribor je še danes ob 201etnici odlične dramske umetnice ponosen da je Vika Podgorska z Elviro Kralevo vred ena izmed prvih, ki jih je vzgojit za višie naloge gledališke umetnosti Bilo srečno še eno dvajsetletnico' Zadnfa pot Vinka Kukovca Celje. 8 oktobra V soboto ob 15.30 se je zbrala pred hi->o umrlega stavbnega in tesarskega mojstra, člana mestnega sveta ter bivšega okoliškega župana g. Vinka Kukovca na Lavi pn Celju ogromna množica ljudi, da spremi uglednega in splošno priljubljenega pokojnika na zadnji poti. Pc cerkvenem obredu, ki £a ie opravil opat g. Jurak ob številni asistenci, je zapel moški zbor Celjskega pevskega društva »Narodno nagrobnico«. Nato je krenil izredno doig pogrebni sprevod skozi mesto na okoliško pokopališče. Na čelu sprevoda je stopa'a za križem številna deputacija gasilske čete v Gaberju z društvenim praporom. Sledili so pokojnikovi uslužbenci. Za vozoma z venci in krsto so stopali pokojnikovi svojci ^n sorodniki, deputacija sreske in mestne organizacije JXS, člani mestnega sveta, uradnistvo mestne občine, zastopniki obasrev, uradov in šol, vodstvo in uradnistvo Celjske posojilnice, odborniki in člani Slovenskega obrtnega društva v Celju, zastopniki Zveze obrtnih društev dravske banovine, številni obrtniki iz Celja in drugih krajev, trgovci ter dolga vrsta pokojnikovih prijateljev in znancev. Na okoliškem pokopališču je po pogrebnih molitvah od odprti grobnici spregovoril v imenu mestne občine župan dr Vor-šič. Podčrtal je pokojnikovo značajnost m vsestransko delavnost, njegove veliKe zasluge za obrtništvo in njegovo zgledno de lo za napredek celjske občine Podpredsednik Slovenskega obrtnega društva g. An ton Lecntk ie orisal pokojnikove požrtvovalno in uspešno delo v korist obrtništva. fo delo je bilo kronano z ustanovitvijo Obrtnega doma v Ce^ju V imenu Celjske posojilnice in pokojnikov .h sodelavcev v javnem življenju je spregovoril predsednik Celjske posojilnice in odvetnik dr Juro flrašcvec. V globoko občutenem govoru jc prikazal pokojnikovo življenje in njegovo delovanje na nacionalnem, gospodarskem in komunalnem področju ter podčrtal njegovo neomajno nacionalno prepričanje, ki mu je ostal zvest do groba. Moški zbor »Oljke« je zapel nagrobnico »V tihi noči«, nakar so začele padati grude prsti v grobnico, v kateri je našel nepozabni Vinko Kukovec svoje poslednje domovanie Majhni ljudje so na boljšem Strokovnjak na polju telesne kulture Francis Miles trdi. da so majhni ljudje glede dolgosti življenja na boljšem Presodite sami njegovo trditev Miles pravi, da odpade tem večji del celotne višine na noge, čim večji je človek. Veliki ljudje imajo kratek trup in dolge noge Nasprotno imajo pa maihni dolg trup in kratke noge. Njihovi notranji organi imaio mnogo več prostora za razvoj kakor pn velikih ljudeh Tudi mišičevje le pri ljudeh manjše postave bolj razvito, kakor pri velikih. Tudi najmočnejši ljudie na svetu so srednje ali majlne postave. Ljudje visokih postav imajo poeosto povešena ramena in upadel prsn koš. Statistike bolnic dokazujejo, da so veliki ljudje bolj podvrženi boleznim kakor majhni. Redko dosežejo tudi normalno težo. Navadno tehtajo- mnogo manj, nego bi morali po svoji višini. Ljudje visokih postav so pogosto podvrženi želodčnim in živčnim boleznm. Za idealno višino smatra Miles pri moških 175 cm pri ženskah pa 162 cm. Rast človeka kontrolira majhna žleza v bližini možganov. Ce izloča ta žleza svoj sekret v abnormalni množini, doseže človek nadpovprečno višino. Nad 195 cm visoki ljudje veljajo za velikane. In dokazano je, da taki ljudie nikoli ne dosežejo nadpovprečne starosti. Abnormalno rast lahko preprečimo z operacijo te žleze. To je pa težka operacija in le redki kirurgi se odločijo zrnjo. Iiiserirajte v MSL Narodu"! gladovala, v zimskih mesecih me je mučil mraz, toda teh gmotnih nedostatkov sem bila včasi celo vesela. To je vsaj nekoliko ublažilo trpljenje moje duše. Življenje je postajalo tem težje, čim bolj se je otresala moja duša grehov. Dobro je zmagovalo. Vzljubila sem otroke. Toda tedaj je prišlo novo trpljenje. Kako mučno mi je bilo, ko so se ob vsakem mojem prihodu prestrašeno razbežali, se razleteli kakor plahe ptičke, če se zakadi proti njim mačka. Kmalu sem spoznala cisto, nesebično ljubezen .. . — Do koga? — Do bratov Kostrovih, ki sta pomenila zame edino svetlo, žarečo sliko. To sliko sem vzljubila tako, kakor le more vzljubiti nedolžno dekle v prvi ljubezni. To je bila tudi najstrašnejša preizkušnja. Čim napoči noč, me gledajo mile oči, toda njihov pogled mi je muka. To je bodisi Vsevolodov pogled, poln ljubezni in očitkov, ali pa Olegov, tudi poln ljubezni in prezira. Nimam pa moči, da bi prenesla ta pogled. Ko je pa izginil ta mučni pogled očitkov in prezira, tedaj me je jel mučiti ostuden privid, ki se je bil odigral v času mojega življenja v Parizu. Okrog mene so se zbirali ljudje, ki sem jih bila zapeljala v zločin, ali pa ki so si bili zaradi mene končali življenje. TI so potiskali nazaj druge, spa-čenih obrazov in pohotnih pogledov. Prerivali so se proti meni, da bi se me polastili, dotikali so se me s svojimi sluzastimi prsti in močili moje ustne s pohotno slino. Priklicala sem si pred oči drago, svetlo podobo bratov Vsevoloda in Olega, da bi me rešila Čim sta se prikazala, je izginil gnusni privid, toda pogled njunih oči me je znova žgal. Tako živim v neprestanih mukah: Kot zločinec vleče za seboj okove, tako vlečem jaz povsod za seboj svojo blodno pot, vse peklo svoje duše, ves prepad preživljanja i strah pred bodočnostjo i bolest spominov. Ali veste, čigavi stihi so to? -— Če se ne motim, so Nadsonovi. Toda kako to, da vam niso izginili iz spomina? — Saj sem vaša učenka na polju poezije. To je v zvezi z mojim življenjem v bolnici, kjer se mi je posrečilo storiti vsaj nekaj dobrih del. — Prepričan sem, da ste storili več dobrih del. — Rada bi jih storila, pa jih ne morem. Sem zavrženka, od katere nihče ne sprejme nobene usluge. — Kakšno dobro delo je bilo storjeno v zvezi z Nadsonovim imenom? — Vse, kar imam na sebi in pri sebi: ta obleka in dve knjižici. Ena je Evangelij, druga pa Dantejev »Pekel«. Od teh dveh se nikoli ne ločim. Tmam jih v culici. Če pridejo kdaj v druge roke, bo to pomenilo, da me ni več med živimi, da sem mrtva. Imela sem še eno knjižico: Nadsonove pesmi, toda ta je bila tako raztrgana, da sem se morala ločiti od nje. Danteja imam od takrat, ko sem živela Se v izobilju, Evangelij in Nadsona sem pa dobila v bolnici. Zmotila sem se, ko sem vam rekla, da govorim z vami kot s prvim Rusom. Vi ste drugi. V bolnici je umiral neki Rus. Kdo je bil, ne vem. Morda je bil umetnik, živeč tu. ali pa emigrant, ki je moral zapustiti svojo domovino. V vročici se mu je bledlo in govoril je o Rusiji. Malokdo je pa razumel njegove besede, ker je govoril tuj jezik. Nisem se ganila od njegove postelje. Prirjovedovala sem mu o njegovi domovini in mu prepevala ruske pesmi. Umrl je mirno v mojem naročju. Pri sebi je imel dve knjigi — Evangelij in Nadsona. Dal mi je obe. — Kje pa stanujete? — je vprašal Murzajev. — čemu bi radi vedeli to? Sicer bi pa bfl moj odgovor težak. Kadar brije pozimi burja, se najdejo vedno dobri ljudje, da mi ponudijo v svoji hiši zavetišče. Sicer je pa moje prenočišče tam, kjer me zaloti noč: rjodisi na cerkvenih stopnicah ali pa kje v zakotju, kakršnih je po rimskih ulicah mnogo. Večkrat spim tudi za mestom na vii Apii ob vznožju razvalin tega ali onega mavzoleja. — Kje bi vas mogel najti? — To je kaj enostavno. Pridite v cerkev Vseh svetnikov ob uri, ko sem vas tam zadnjič videla. Že tretje leto hodim po zaobljubi trikrat na dan po kolenih po stopnicah cerkve Vseh svetih. — Trikrat na H»n J — je vzkliknil Murzajev. — Saj to je vendar zelo naporno in bolestno. — Bolestno ? — se je nasmehnila Ariadna Georgi-jevna trpko. — Kaj pomeni ta bolečina nog v primeri z bolestjo moje duše! Da, na kolenih imam že žulje. Toda to je ves dan edina ura, ko moja duša ne trpi. Vem, kje stanujete. O moji smrti boste obveščenL — Kdo vam je povedal moj naslov? — Nasproti Teverskega vodnjaka je cerkev sv. Vin cen ca in sv. Neže 8 trojnimi arkadami. Tam so temni kotički, kjer se lahko skrijem pred ljudmL Med potjo v to cerkev sem vas videla, kako ste stopili iz hiše, kjer stanujete. — S čim se pa preživljate ? — je vprašal Murzajev sočutno. — V Rimu je dosti hrane, da človeku ni treba umreti ocT lakote. Danes mi da^o jesti menihi, jutri mi da drugi dober človek košček kruha. Razen tega se pa na trgu, ko se izprazni, vedno najde mnogo proč vrženega sadja, ki je le malo nagnito. Urejuie Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno* Fran Jeran U Za upravo in inseratm del lista Oton Christot // Vsi v Ljubljani