Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka t List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXI. Št. 47. Kranj, 20. novembra 1937 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. lil!! Fr. Z injekcijo Bilo je meseca marca 19'54. na zagrebški kliniki. V neki sobi je ležalo deset bolnikov, med njimi tudi brat vodilnega JNSarja Andelinovič in trije Slovenci. Tudi strežnica je bila Slovenka, doma iz Kranja. Kajpada so se Slovenci med seboj in s strežnico pomenkovali slovensko, kar pu Andelinoviču ni bilo všeč. Rekel je, naj govorijo jugoslovenski (!), da jih bodo tudi drugi razumeli. Zatrjeval je tudi, da iina mnoge Slovence rad in naštel pri tem imena vodilnih orjunašev, ter se končno pobahal. da je bil v Trbovljah, ko so umorili Fakina. Eden od Slovencev mu je nato rekel: ..Slovenci smo Orjuni prav hvaležni za njena grozodejstva, kajti prav radi tega so so se ljudem oči odprle. Orjuna je hotela doseči narodno smrt Slovencev, pa je dosegla, da je slovenstvo pognalo globlje korenine." „To je res", je odgovoril Andelinovič, ..toda kar nismo dosegli s silo, hočemo doseči in bomo dosegli z injekcijo." Jasne besede ne potrebujejo nobene pripombe in dodatka. Točno je s tem povedano, da našim narodnim nasprotnikom ne gre zato. da bi šli naprej v ravni črti, marveč zato, da ostanejo v isti smeri. Vsa sredstva so enako dobra, najbolj pa tista, ki so najbolj poceni: batine in obljube; najnevarnejša pa je injekcija. Injekcije so lahko kaj različne. So take, po katerih se zaspi, ali zadremlje, ali ohromi, najzahrbtnejše pa take, ki se dajejo v večjih ali manjših množinah redno vsak dan, leto za letom. Slovenci smo na splošno miroljuben narod, včasih smo celo strahopetni. Šele ko dobimo po grbi, postanemo junaški in odporni. Orjunskega in JNSarskega nasilja, ko je bilo pod nadzorstvom gosposke dovoljeno in celo pod kaznijo zapovedano delati velike hudobije", ni pri nas več, zato moramo biti še bolj oprezni. Poglejmo naše narodno drevo na tistih točkah, kjer usiha. Kot žolna ali detal potrkajmo na deblo in začnimo neizprosen boj proti vsem narodnim škodljivcem za ozdravljenje naših bolnih razmer. Pred vojno je bilo slovenstvo zelo ogroženo predvsem na naših narodnih mejah. V notranjosti pa po mestih in tu in tam po nekaterih krajih, so schulvereinske šole pomagale graditi nemštvu most do Trsta in učile sovražiti slovenske otroke lasten narod. Naša najbolj boleča rana so bile naše šole. Borili smo se za nje in v boju nismo klonili. Vztrajali smo in zmagali. Avstrija je propadla tudi z našim sodelovanjem. Kako je pa danes? Ali so izpolnjeni naši upi? Ali se učijo danes v slovenskih šolah slovenski otroci ljubiti slovenski narod? Ali se učijo slovenski otroci, da nosi naša zeml ja „naš pečat, noš znoj in našo kri"? Ali se ne uči morda, da je vse kar je slovenskega manj vredno, separatistično, prekleto in od unitaristično mislečega učiteljstva izobčeno? Ali vsem tistim, ki jim je poverjena vzgoja in pouk naše slovensko mladine, naše nade, naše bodočnosti in naše ljubezni, utriplje srce ponosno in ljubeče, ko govorijo o naši slovenski besedi in njenih tvorcih, o lepotah slovenske zemlje, o naših velikih možeh in o vsem kar je bilo in kh: je slovenskega? Potoki solz. ki so jih prelivali nedolžni slovenski otroci vsled udarcev, ker so nosili v gumbnici nekaj milimetrov našega slovenskega simbola, ali ker niso hoteli pozdravljati: ..Zdravo", ne bodo nikoli pozabljeni. Njihove solze so bile nujblagodanejša rosa našemu narodnemu drevesu ob času najhujše suše. Za nje same pa so bile ognjeni krst, ki je za večno potrdil njihovo zvestobo do vsega kar je našega. Poznam fantka, ki je bil v tistih časih v šoli tako tepen, da je bil nekaj mesecev težko bolan. Poznam učiteljico, ki je svoji tovarišici, ko je priredila z učenci nad vse posrečen nastop z državnimi in slovenskimi simboli, z najbolj ogorčenimi izrazi povedala, da je ne pozna več in se obrne vstran, če jo sreča. Slovenci smo dobr državljani in zvesti katoličani, zato spoštujemo državne zakone in se pokoravamo tudi takim, ki nam niso všeč. Prav tako smo ponosni na simbol naše državne skupnosti, na državno zastavo. Naši centralisti in unitaristi pa ta simbol mnogokrat zlonamerno uporabljajo, tako da po sedanjem stanju stvari človek dostikrat ne more ločiti, ali se manifestira simbolu naše države, ali pa centralističnim in unitarističnim idejam. Prejšnji režim je z zakonom prepovedal slovensko, hrvaško in srbsko zastavo. Pravoslavna cerkev pa ima zastavo enake barve kot je srbska zastava. Pravoslavni cerkvi se uporaba te zastave ne prepoveduje. Srbstvo in pravoslavje se tudi z ostalim istovetita. Na ta način je srbska zastava kot zastava pravoslavne cerkve še dovoljena. Trdno sem prepričan, da Srbi zato nič manj ne ljubijo državne zastave, ker smejo imeti tudi svojo narodno. Ali ne more oče ali pa mati ljubiti z enako ljubeznijo istočasno dveh otrok? Slovenci smo ponosni na simbol naše državne skupnosti in ga spoštujemo ter ljubimo. Ta simbol predstavlja našo sedanjost in bodočnost. Z isto ljubeznijo pa ljubimo, spoštujemo in smo ponosni tudi na naš slovenski simbol, na slovensko zastavo, ki pomeni našo preteklost, sedanjost in bodočnost. Vsakemu od obeh simbolov, naj se da mesto, ki mu pripada po tem, kar predstavlja. Mi bi radi razvili zopet čimprej naše jadro! Treba bi bilo, da bi na naše narodno drevo priletel detal ali žolna, potrkal in pregnal vso golazen, ki preprečuje njegovo rast. Tem in tistim, ki nas hočejo uničiti z injekcijo, boj do zmage! star in izkušen lovovodja pozna, čim ga vidi in še predno ga postavi na stojišče. S svojim odkritim priznanjem si ne bode nakopal prav nobene sramote, ampak bode le vso svojo lovsko družbo, kakor tudi samega sebe obvaroval katerekoli nesreče. Najvažnejši činitelj vsakega pravega lovca pa je stroga disciplina, brezpogojna ubogljivost in pokorščina! Kdor pa ne zna, ali ne more ubogati, ta pa naj ostane rajši doma in naj rajši strelja divjačino na krožniku, kakor pa, da bi m svojo nediscipliniranostjo in neuboglji-vostjo kvaril razpoloženje lovske družbe in živ-Ijensko ogroževal vso okolico. Vzroki lovskih nesreč m. (Konec.) „Pravi lovec mora biti rojen", tako pravi naš stari lovski pregovor. Ta pregovor je seveda treba razumeti in razlagati tako, da je pravemu lovcu že ob rojstvu vcepljeno in vsajeno v srce veselje do lova in ljubezen do narave, da je vse to podedoval bodisi po svojem očetu ali staremu očetu. Priznati moramo, da je ta pregovor v pretežni večini pravilen in resničen. Lovce pa delimo zopet v strustne in nestrastne lovce. Vsekakor pa je redek lovec, ki ni imel in nima nikdar — tudi kot začetnik — tako imenovane lovske mrzlice. Lovska mrzlica pa je tipična bolezen lovcev, katera povzroča pri človeku nemirnost, nervozo, razburjenje, ki se pojavlja v prvi vrsti pri lovcih začetnikih in to po navadi pred in med strelom, redko kedaj pa šele po strelu. Zato pač ni čudno, da se lovec v takem trenutku ne meni prav nič zu vso okolico, kajti tedaj so vse njegove misli, njegove oči usmerjene samo nu bližajočo se divjačino. Lovec ne misli v tem trenutku na eventuelno veliko nesrečo, katera bi se vsled te njegove sle- pote, vsled njegove neprevidnosti mogla dogoditi. Kajti kako lahko bi se v tem trenutku, v smeri strela pojavil kakšen človek, nabiralec gob, malin, jagod ali suhljadi, ki bi vsled lovčeve nepažnje, neprevidnosti postal nsodepolna žrtev njegovega strela. Koliko takih nesrečnih slučajev se je že pripetilo. Zato pa je v izogib tem nesrečam nujno potrebno, da lovec najprej — pred strelom — pogleda na predpolje, da pogleda, ako je smer strela in daljava izstrelka prazna oziroma varna in šele na to, naj odjekne strel. Radi tega mu ne bo utekla divjad, — pa četudi je lisica —, kajti vso to delo opravi lovec v odlomku sekunde. Lovec pa, ki ni zmožen tega opraviti, pa naj nikar ne stoji v goščavi, na ..nevarnih" stojiščih, ampak naj rajši prosi voditelja lova ali lovozakupnika, da naj ga postavi na bolj ..gosposko" stojišče, na razgledno križpotje, kjer bo imel časa tako za opazovanje predpolja, kakor zii streljanje bližajoče se divjačine. Tak lovec naj se nikdar ne sramuje priznati, da jr kljub njegovi predpisani lovski uniformi, kljub najmodernejši puški, šele lovec zučetnik. kajti vsakega takega lovca Dan za dnem čitamo v časopisju o nesrečah na lovih. Koliko takih nesreč pa se zaduši in zamaši z denarjem in za katere vsled tega nikdar ne izve javnost. Take nesreče ostanejo za vedno tajnost gozda in polja. Priznati pa moramo — ako vse te nesreče podrobneje preiščemo — da je tem nesrečam v najmanje 95IV» kriva edinole neprevidnost lovca-strelca. Neprevidnost pa je hčerka, ali nepoznavanja narave, nepoznavanja orožja, pomanjkanja vaje, ali pa nediscipliniranosti in neubogljivosti. Za odpravo teh žalostnih lovskih razmer pa naj skrbi v prvi vrsti oblast in Slovensko lovsko društvo. (n) Draginjski razredi Pod tem naslovom piše ,.Naš glas" uradniško glasilo dne 15. 11. 1937 članek, ki bi ga radi priobčili v celoti, da bi se seznanila javnost, toda prostor nam je pičlo odmerjen. Med drugim pravi: „Praksa je pokazala, da je grupacija uradniških plač po draginjskih razredih krivična. Kakor je znano, spadajo banovinska mesta v I. draginjski razred, okrajna mesta v II. in vsi ostali kraji v III. draginjski razred. V višjem draginjskem razredu je doklada za 100 Din večja, to je v II. za 100 Din, v I. za 200 Din od III. draginjskega razreda. Zakonodavec je računal, da je življenje v mestu relativno dražje in je zato zvišal plačo. Pri podrobni analizi vseh činiteljev pa dobimo docela drugo sliko." Nato navaja razne primere in povsem posrečeno dokazuje, da je treba dati na deželi za vse vrste moke po 50 par, to je po l5°/o več, kakor v mestu, sladkor 5—7"/J, kavo 4—6 Din, to je 100/0' več. O stanovanjih pravi, da če so v mestih draga. so vsaj zdrava in higijensko urejena. Mi bi dodali tudi to: Kakšni so izdatki za uslužbenca, ki mora iz dežele pošiljati otroke na šolanje v mesto. Kdo povrne te izdatke? Ko se je 12. novembra mudil v Kranju g. minister dr. Krek, se je zglasila pri njem uradniška deputacija zaradi prevedbe Kranja v I. draginjski razred je g. minister povedal, da se mu je posrečilo pridobiti gospoda ministra financ za to in da je ta odredil komisijo, ki naj dožene, kateri kraj bi se mogel v nadomestilo prevesti iz I. v nižji II. razred. Nato se je imenovalo kot cenejša mesta Niš in Banjaluko. Čim pa se je za to namero zaznalo, je nastalo silno vznemirjenje in je bil finančni minister primoran — da je dotično komisijo razpustil. Treba bo iskati uradnišivu, zlasti v Sloveniji, ki je tujsko-prometna in izletniška pokrajina, nova pota, da prepriča merodajne, da tako ne more iti več dalje. Ce Slovenija v resnici največ plača, naj se ji tudi kaj vrne ne glede na to, kako je v Nišu ali v Banjaluki. Občni zbor Gorenjske lesne produktivne zadruge v Kranju V ponedeljek, 15. nov. t. 1. ob 10. uri se je vršil v veliki dvorani hotela „Stara Pošta" ustanovni občni zbor Gorenjske lesne produktivne zadruge. Nad 250 kmetov-gozdnih posestnikov je bilo navzočih, kar je najboljši dokaz, kakšno veliko zanimanje vlada za to zadrugo. Agilni začasni predsednik pripravljalnega odbora g. A. Perne je otvoril zborovanje in pozdravil navzoče gg.: narodnega poslanca dr. Fr. Šemrova, zastopnika kr. banske uprave zadružnega referenta Puša, predsednika Kmečke zveze J. Brodarja, predsed. občine K. Češnja, sres-kega kmetijskega referenta F. Werniga, gozdnega referenta ing. Jurharta predsednika Lesne zadruge v Selški dolini Zumra in vse ostale navzoče. Nato je podal kratko poročilo o dosedanjem delu pripravljalnega odbora. Ravnatelj g. Lesjak jc podrobno poročal o sedanjem položaju na lesnem trgu v tu- in inozemstvu in na podlagi podatkov dokazal, da bo imela nova zadruga absolutni uspeh. Navzoči zborovalci so z zanimanjem poslušali predloge, kako naj se vrši zadružno vnovČeva-nje in predelava lesa. Zaključil je svoja obširna izvajanja z besedami: „V slogi je moč"! Sreski kmetijski referent g. Wernig je poročal o lesnih zadrugah v sosednjih državah in je dokazal, da tovrstne zadruge povsod dobro uspevajo. Zelo zanimiv strokovni referat je podal sreski gozdni referent ing. Jurhart o lesni proizvodnji in o ljubezni do dela v gozdu. Njegove besede so bile sprejete z največjim odobravanjem. Zaključil je: „Ne mislimo samo na sekanje gozda, nmpuk tudi na to, kar bomo gozdu dali!" (j. J. Brodar je povedal, da je tudi Gorenjska kmetijska zadruga začela svoje delo v tež- jih časih, kakor so danes ter je danes ena najboljših vnovčevaluih zadrug. Banovinski referent g. Puš je apeliral na člane, naj bodo zavedni in bo potem zadruga gotovo dobro uspevala. Nato se je razvila živahna debata, v katero je poseglo mnogo kmetov, iz česar je razvidno, kako nujno potrebna je ta lesna zadruga. Zastopniki kmetov iz sreza Škofja Loka so izjavili, da hočejo vsi gozdni posestniki pristopiti k tej novi zadrugi ter so zahtevali naj se tudi v srezu Skofja Loka organizira vnovčevanje lesa. Predsednik Lesne zadruge v Selški dolini je poročal o uspešnem delu njegove zadruge. G. ing. Zumer je poslal pismeno predavanje o stanju lesne produkcije v vsej Dravski ba novini, katero se je prečitalo. Izvolil se je 25 članski odbor najboljših kmetov in zadružnih'delavcev, ki daje vsem članom upravičene nade, da bo zadruga uspevala. Nizki deleži omogočajo pristop k zadrugi vsem, tudi revnejšim gozdnim posestnikom. Govoril je še narodni poslanec g. dr. Semrov. Bil je prijetno presenečen radi mnogoštevilne udeležbe ter je obljubi! preskrbeti zadrugi pod poro. Lepo uspeli občni zbor, ki je trajal 3 cele ure, je zaključil g. Perne s pojasnilom, da se nahaja lesna zadružna pisarn« začasno v pisarni Gorenjske kmetijske zadruge, kjer se dobe vsak ponedeljek vsa pojasnila glede vpisa itd. Zahvalil se je za veliko udeležbo svojih tovarišev in pozval vse kmete-gozdne posestnike naj pristopijo k tej lesni zadrugi. Občni zbor je široko odjeknil po celi Gorenjski. Tedenske novice KRANJ Ljubljane Na cesti med gostilno Jahač in trgo- Divjaški napad na prodajalca cvetic. V noči vino Rant ga je brez vzroka v pijanosti napa- od nedelje na ponedeljek je prodajal po gostil- del Joža B. iz Hotemož, mu odvzel cvetlice ter nah v Kranju cvetlice 30 letni Mio Kirimič i* jih razmetal po ceiti. Kirimič se je nad divja- STRAN 2 »GORENJEC« Sitim početjem pritoževal, nakar ga je napadalec udaril po licu in kcnčno *e zabodel v vrat. Kirimič sc je zgrudil na tla in močno krvavel, nakar so ga spravili v gostilno. Gostilničar je videl, da je rana precej globoka, zato je poklical stražnika, da je odvedcl napadalca v zapore, poškodovanca pa so spravili na policijsko stražnico, kamor so poklicali zdravnika g. dr. Bežiča_ ki mu je nudil pomoč. Kljub temu, da je poškodba na vratu precej težka, si je Kirimič želel domače oskrbe. Veliko število obiskovalcev Ljudskega doma se je moralo zadnjo nedeljo vrniti, ne da bi se mogli nasmejati Bobku, ki je sicer po navadi samo za v petek. Vstopnice za popoldansko predstavo „Dva para se ženita" so bile vse razprodane. Da bodo prišli na račun tudi oni, ki »i so imeli prilike, da bi videli res lepe burke, bodo igralci ponovno nastopili v nedeljo 21. t. m. ob 4. uri popoldne. Zahvala. Vsem, ki ste se me ob moji 50 letnici spomnili, iskrena hvala za lepe čestitke in želje. Tudi Vam, ki ste me počastili z obiskorr. še enkrat prav lepa hvala. Mohor Ciril, Kranj. Elektrarna Vinko Majdič v Kranja je zaprosila za odobritev zgradbe elektrovoda visoke napetosti 20.000 W od domače elektrarne do transformatorske postaje Kranjskih deželnih elektraren na Polici pri Naklem. Komisijski ogled bo 24. novembra. Osebne vesti. Napredovali so: v 4. skupino t. stopnje g Josip Fajfer, starešino okrajnega sodišča v Kranju in v 6. skupino g. Petrca Franc, sodnik okrajnega sodišča v hranju. Poročil se je sodni pripravnik g. dr. Milan Lampret z gospodično Hildo Izgoršek. Mlademu paru iskreno čestitamo! 108.000.— Din za ljudsko šolo. „Jugočeškn" je te dni nakazala kranjski občini darilo 100.000.-Din za zgradbo novega ljudsko-šolskega poslopja. O tej daritvi je kranjsko občino obvestila s pismom v katerem pravi med drugim dobesedno: „Ker smo vedno smatrali, da je dolžnost vseh večjih gospodarskih edinic podpirati gradnjo novega šolskega poslopja v Kranju, smo že svojčas dali za gradbeni fond znesek 100.000.— Din, razen tega smo obljubili kranjski občini v isto svrho še nadaljni znesek 100.000.— Din, čim se bo v resnici začelo z gradnjo. Mnenja smo, da je moment sedaj nastopil, zato smo Vam nakazali svojčas obljubljeni znesek po Tudi Vi posetite pri nakupu rimskega blaga manufakturno trgovino Crobath- Kranj (pri Franceljnu) Postreženi boste po Vaši želji. 100.000.— Din, katerega blagovolite uporabiti za določen namen. To priliko uporabljamo, da izrekamo svojo željo, da bi našli tudi med dragimi davčnimi obvezanci našega mesta posne-malce." Želimo, da bi se v našem mestu našlo šc več ljudi, ki bi po svoji moči posnemali „Jugočeško". Požar. V torek zvečer okrog pol 8. ure se je oglasil v gasilskem domu zvonec ter je nekdo telefoničiio sporoč.l, da je nastal požar v tovurni čevljev g. Prešerna. Gasilci so v nekaj minutah"odh.teli na lice mesta ter z hitro intervencijo pogasili ogenj in rešili vso stavbo. Ogenj je najbrže nastal vsled vnetja stropnika, ki je bi preblizu dimnika. Stropnik je moral že nekaj dni tleti v zidu in je šele v torek zvečer ogenj izbruhnil na dan. Prostor, v katerem je nastal požar, se nahaja v prvem nadstropju in je bil napolnjen s kožami. Ker ni bilo dovolj zraka se je razvijal velik in gost dim, ki je še celo gasilcem z maskami otežkočal delo. Vendar se jim je po dveurnem delu posrečilo ogenj popolnoma pogasiti. Gasilci so delovali z Minimax aparati in pa z vodo, ki so jo pripeljali s škropilnim avtomobilom. Javno kopališče v Zdravstvenem domu je odprto v ponedeljkih in sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne. Sreča v nesreči. V ponedeljek je peljal hlapec prevoznika Krča Janeza na velikem vozu Salonit plošče za streho novega mostu. Ko je pripeljal precej težak voz pred drvarnico g. B'-tenca na Hujah, so se prednja kolesa precej pogreznila v zemljo. Cesta, ki je tu nasuta, je bila namreč vsled južnega vremena precej v slubem stanju, na levi strani ceste pa je bil velik sneg, ki je padel s strehe. Hitel je po pomoč ter pripeljal še dva konjr, ki naj bi pomagala cel voz čimprej spraviti iz nevarnega mesta. Konji so potegnili, toda nesreča je bila neizogibna: zrahljana zemlja je popustila ter se je cel voz s ploščami vred pogreznil in po strmem bregu zdrknil proti Kokri. Sreča je bila, da je močno drevo zadržalo voz in tovor, ker bi drugače tudi konji padli v prepad. Plošče so se precej poškodovale ter ima prevoznik okrog 6000 Din škode. Delavci, ki so zaposleni pri podjetju Kavka, ki gradi nov most, so potem s težavo zvlekli voz nazaj na cesto. Hujanci pravijo, da se ja na tem mestu cesta že večkrat sesula v Kokro, kar je dokaz, da je na tem mestu potrebno temeljito popraviti nasip. Občni zbor Kranjskega glasbenega društva v Kranju se vrši dne 20. 11. 1937 ob 20. uri v društvenih prostorih, Savski breg 9, z običajnim dnevnim redom. Opozarjamo na oglas tv. Hinko — Kranj, ki je za Miklavža in BožTč zelo znižala cene. TRZTC Pretekli ponedeljek zvečer je bil zbor zaupnikov JRZ v Rokodelskem domu. O zunanjem in notranjem položaju je poročal čg. Tomazin. Poročilo so navzoči z navdušenjem sprejeli. V Bclgrad pa je odšla sledeča brzojavka dr. Korošcu: „Zuupniki JRZ za Tržič in okolico, zbruni nu zborovanju dne 15. novembra v Rokodelskem domu, Vam izrekajo neomajuno vdanost in zvestobo v boju za pravice slovenskega deh:vnega ljudstva. Bog nuj nam Vas ohrani še mnogo let kot voditelja katoliških Slovencev". Občinska seja. V petek 12. t. m. je bila seja obč.nskega odbora nenavadno kratka, čeprav je bilo na dnevnem redu nekaj zelo važnih točk; obračun za leto 1936-37 in pa obnova porušene pilotne stene na Zgornji Pilarni. Obračun izkazuje dohodkov 3,009.388.— Din in izdatkov 2,484.747.— Din. Saldo 524.641 — Din. K temu je podal župan obširno poročilo, nakar je bil obračun soglasno sprejet. Račun ubožnega sklada izkazuje 139.522__Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Poročilo uprave o stanju blagajne ob priliki zadnjega pregleda knjig je podal g. blagajnik Femc. Gotovina v blagajni se popolnoma ujema z blagajniškim dnevnikom; pomožne knjige in računske priloge z vsem soglašajo. Obnovo obrežne stene ob Mošeniku na Zgornji Pilarni bo prevzela banovina, ker hoče temeljito regulirali vodno strugo na tem mestu. Zasilna varnostna dela so se oddala tesarskemu mojstru Stritihu v takojšnjo izvršitev. Tudi to poročilo je odbor vzel z zadovoljstvom na znanje. Seja je potekala zelo mirno. Takega soglasja na rednih sejah ne pomnijo niti najstarejši odborniki. Tako je prav! Občinski odbor naj dela sležno za napredek Tržiča. Opozarjamo na oglas tv. Hinko — Kranj, ki je za Miklavža in Božič zelo znižala cene. ŠKOFJA LOKA Nerodna stvar. Zadnje čase se večkrat sliši, da upravi gasilske čete ne gre nekaj v račun, radi vina, ki ga je baje prejšnja uprava naročila ob priliki 60. letnice čete, nekje na štajerskem, da bi bil večji dohodek na veselici. Da je bilo to vino naročeno, je sedanja uprava izvedela šele, ko je dobila od sodišča tožbo radi neplačanih računov, v kolikor je bilo še zaostanka. Zopet pa se sliši, da je dotični tožbo umaknil, ter četa menda ni nič naročila?! Menda sta vino dala dva gostilničarja?! Nedovoljena veselica in pretep. V noči od sobote na nedeljo se je vršila v Loki veselica, kateri ni bila nobeni oblasti prijavljena in zato seveda še manj dovoljena. V nedeljo zjutraj okoli pol 4. ure pa je prišlo na tej veselici do prav neljubih prizorov. Vino je razburilo duhove in zelo nevarno je bilo priti v bližino gospodov, ki so veselico priredili, in kateri so se tudi na njej veselili. Tako jo je skupil prav mimogrede neki delavec, pa še neki mizarski pomočnik, pa tudi oba stražnika. Najbolj pa jo je seveda izkupil oni fant, ko ga je eden izmed gospodov najprvo obsul za prazen nič s psovkami, ki jih naš jezik ne pozna, nato pa obdelal z pestmi, tako da je fant obležal sredi Gluvnega trga nezavesten. Fantu so prenesli v policijsko stražnico, gospod pa je fleginutično odšel, kot da se ni nič zgodilo. Prepričani smo, da bodo pristojna oblastva ukrcnilu v najkrajšem času vse potrebno, da bomo meščani varni pred izbruhi tukih gospodov in da bo zlasti avtoriteta stražnikov zavarovana proti vsakomur. Krekova proslava. V četrtek se je v Društvenem domu vrš.la proslava v spomin pokojnega dr. Janeza Kreka. Vse točke so bile prav ljubko podane in jako srečno izbrane. Krasno osnovani slavnostni govor o Kreku je govoril naš domačin, dr. Tine Debeljak. Opazili pa smo, da pri proslavi ni sodelovala tukajšnja Jugosl. strok, zveza, čeprav je bila k sodelovanju povabljena. Vse kaže na to, da je delavstvo organizirano v zvezi bojkotiralo proslavo, ker na njej ni bilo videti niti enega delavca, ki bi bil organiziran v JSZ. To du misliti! „Postržek" na Društvenem odru. V nedeljo, dne 21. novembra, ob 8. uri zvečer naj prihiti prav vsak, kdor se želi iz srca nasmejati v Društveno dvorano, kjer mu bodo najboljši naši komiki ali po loško „frise pokarji", predvajali komedijo „Postržek". Igro režira g. dr. Viktor Kocjančič. Na svidenje! Občni zbor Vincencijeve konference. V nedeljo, dne 21. novembra popoldne po krščanskem nauku se vrši v Društveni dvorani redni letni občni zbor Vincencijeve konference. K občnemu zboru naj pridejo prav vsi, ki se zanimajo za karitativno delo v našem mestu. Meščani se vabijo, da v čim večjem številu pristopijo kot člani k konferenci, da bo ona čim lažje vršla med revnimi svoje veliko in vzvišeno delo. Fantovski tečaji. Od 18. do 21. nov. se vrše v Društvu fantovski tečaji. Namen jim je vzgojiti čim več fantov predtelovadcev. Fantje posečaj-te jih! Katastrska uprava. Prebivalstvo našega okraja se opozarja, da bo v najkrajšem času začela na okrajnem glavarstvu v Skofji Loki uradova-ti tudi katastrska uprava. Zato naj se prebivalstvo obrača v vseh zadevah ki se tičejo katastrske uprave kar v Skofjo Loko in ne več v Kranj. Elektrifikacija. Občinska prava je dala napraviti na stikališču cest pred Kap. cerkvijo. €leganh kupi ?H gospod eleganten klobuk p m št uRAND Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) „Za vse se borimo, tudi zate, Hribar." Aleš je zazdehal. „Pustimo že pri miru upor, jaz sem sit tega govorjenja. Saj se vendar tudi o čem drugem du govoriti." »Saj res, kdo bi se vedno menil o puntu in samo o pun-tu," je modroval Jurček. „Kur dobre volje bodimo, dokler je nu svetu še vino." Hribar je stopil k malemu okencu in pogledal ven. „0, sonce bo vsak čas zašlo in nocoj je kresni večer. Predolgo se že mudim, sedaj bo treba iti domov." „Počukuj malo, bomo šli skupaj," ga je zadrževal Aleš." „Posedi še pri dobr.h prijuteljih, saj malokdaj pridemo takole lepo skupaj. Mar nismo vsi možje, kakor se spodobi! Očetje so v grobu ponosni na nas." »Sinovi bodo pa še bolj," jc priložil Klander. »Predolgo se nocoj ne smemo muditi." »Coprnic se bojiš, kajne?" »To ne. Le krrs bom nocoj kuril gori v Hribih." »No, to je še daleč," ga je zadrževal Aleš. „Mar še zdaj ne veš, da se sme kres podkuriti šele takrut, ko se znoči in se veliki medved pripelje po nebu na oglede." »Katera bo visoko čez ogenj skoč.la, se bo še v tem letu omožila; če poskočiti ne bo znala, bo pa nezakonskega otroka zibala; če se bo pa spotaknila, jo bo še to leto zemlja krila," je kimal pijani Jurček. »Nocojšnja noč je res polna čudes. Na križpotjih cveto zakladi, iz vode se ti razodene sreča ali nesreča za vse leto naprej," je veroval tudi Klander. ..Jajčni beljak moraš vliti v skodelo čiste vode in zjutraj vidiš, knkšnu podoba se bo naredila iz njega. Včasih je videti venec, ta pomeni svadbo. Drugič se prikaže mrtvaška krstu in ti da znanje, da boš kmalu vzel slovo od sveta. Tudi vrvi ne pomenijo nič dobrega. Če stečeš to noč trikrat zaporedoma okoli bile in pogledaš pri vsakem oknu notri, boš videl marsikaj. Toda nevarno je poskusiti kaj takega, ker se človek lahko na smrt prestraši." »Pu vsaj ve. kaj ga čaka," je menil Hribar »Bežita, bežita, to so vružc. S takimi bajkami sture že- nice kratkočasijo otreke, za može pa to ni. Morda bi bilo tudi za dekleta, puntarjem pa ne pristoja, da bi o tem govorili." V hišo je vstopil Bregar. »Valpet Žiga jezdi po klancu k nam." Hribar je vstal in si ogrnil suknjič. »Jaz grem. Ne maram ga videti." Aleš je usekal po m.zi. „Kaj? Koga se pa mi bojimo? Če bo kaj preveč govoril, mu s pestjo razbijem tista umazana usta. Nikamor ne bomo šli!" Zdaj je vstal tudi Klander in je položil srebrnik na mizo. »Na Bregar, vštej, kar sem dolžan. Le pojdimo je najbolj pametno. Tudi ti boš šel, Aleš. Če bi že zdaj začel rogoviliti, bi grajski brž zaslutili, kakšna jed se kuhu zanje v nušem kotlu." Aleš je malo godrnjal, ubogal je pa le. Bregar je spravil denar in klical za njimi. »Kmalu se spet oglasite 1" Zunuj se je Klander obrnil proti Begunjam, koder gu je vodila pot do doma na Visoko pod gorumi. »Srečno hodite, prijatelji!" »Bog te obvaruj," so mu želeli oni štirje. Izginili so za ovinkom, baš ko je valpet Žiga ruzjahal pred Bregarjem. Ko je Hribar prišel domov, so ga že nestrpno pričakovali. Manica je držala v rokah šop praproti. Hribar jo je zatikal za strešne tramove in prosil: »Strašne šibe požara nas varujta Rog in Šentjanž, božji." Jerica je nosila v košari šetjanževih rož, posipala jih je pod mizami, ostanek je vsula za vezna vrata. „Da bo imel mehko ležišče božji Šentjanž." Ko so se sestali pri večerji je vprašal gospodur: »Ali ste namazali vsem kravam vimena z jajčnimi rumen jnki?" »Le miren bodi. nobena coprnica jih ne bo mogla ]io-molzti," se je smejala žena. »Grmada je že pripravljeno?" »Saj že vaščani odhajajo na hrib. Ti si se precej dolgo zamudil pri Bregarju. Čudno, da si se spomnil na kres." ..Kaj bi se ne. Vsako leto ga kurim, stoletja ga že kuri Hribarjev rod." »In ga bo še," je zatrdil sin Miha, krepak mladenič štiriindvajsetih let. »Toda tedaj bomo spet svobodni, ne več tlačani." „Kaj ti veš." ga je ošinil oče s hud:m pogledom. ..Kar tako sem rekel," se je fant potuhnil pred družino. »Mendu vendar kaj ne spletkurite zoper grad. Pustita grajske pri miru, ker num lahko drago poplačajo vsak poskus upora. Jurca mi je nekaj pruvilu. Pustita, ko se tako boj.ni zu vaju." »Nič se ne bojte, mati," jo je miril Mihu. Mož jo je prijuzno pogledal. »Le ne imej skrbi, Lenku. Slabše ne more biti, boljše je pa lahko." Zenu ni ugovurjulu, vstala je od mize in šla iskat drugo jed. llribur je gledul zu njo, še vedno je bilu vitku in lepa. Dve kostanjevi kiti sta ji padali po hrbtu. Gledul je jo in si mislil: »Enkrut sem izgubil svobodnjaštvo zaradi nje in "e bi bilo danes treba bi ga iznova zavrgel." Lenka je postavilu na mizo skledo zelja. Prav tedaj je prišel v h io pruznik Coni, še mlud gospodar. »Hoj, llribur, vstuni, gremo v hribe. Pozna noč je že in vsa vas že čuka gori, kdaj prideš, du zažgeš kres." »Treba bo, treba," je dejal Hribar in vstal od mize. „Alo, Miha, Jeica, Marica in ti, mati, ali ne bomo šli?" »Ti le pojdi, mi pridemo zu teboj," je velelu Lenka. Hribar in Corn sta odšla. »Težko sem čakal, da te dobim samega," je hitel Corn pred vrati. »Kaj si danes popoldne slišal v Radovljici? Ali se je krofasti krojuč že vrnil s škofovim odgovorom i/, Briksena?" »Se zdaj ga ni. Veš, Briksen ni v Gorjah." „ln škoi nemara tudi odlašu z odgovorom. Morda ho celo koga poslal sem, da bi vso zadevo preiskal in se prepričal, če je naša pritožba utemeljena," je menil Corn. »Misliš?" se je zbul Hribar. „0, skoro gotovo bo tako. Tega ne smemo pričakovati, da bi visoki gospod kar num verjel." »Potem pa že vidim, da ne bo iz v.iega skupaj nič. Da, saj nam je res neumno kuj upati. Kdaj je še kmet zniagul v pravdi z gosp.ido?" Corn je škrtnil z zobmi, »Danes mi je valpet Žiga poslal biriča in le-ta je hotel po sili imeti od mene davščino, ki jo menda že dvo leti dolgtijem. Vsako leto enkrat seru plačal »turški iinvčič", oni so ga zahtevali trikrat in jaz nisem nor, da bi graiča-kom tlačil srebrnike v goltanec, Birič mi je grozil i dolgo klopjo in i ječo, jaz pa sem ga prijel /a vrat in ga vrgel »kozi vrata. „Se ne bojiš?" „Kaj bi se bal? Praznik sem, polivobodnjak." »Vseeno (i stopijo nn prste." »GORENJEC« STRAN 3 Človek nikoli vsega n^gg)ujffLg ■■*■■■■asjsjsjsjsjsj Zobe, toda predno gredo spat pozabijo na to za zdravje važno delo. In vendar [e temeljito čiščenje zob zvečer važnejše kot zjutraj. Sicer se začno ostanki hrane med zobmi kisati in povzročijo zobno gnilobo (karies), ki se je vsak boji. Zato zjutraj kot prvo in zvečer kot zadnje Chlorcdcmt, Domači proizvod. namesto prejšnje zelo slabe električne svetilke, ki je bila nionuruna na vogalu hiše, veliko močno obločnico visečo sredi ceste. Taka luč je bila na tem kraju silno potrebna, raji bliž.ne cerkve, pošte, še bolj pa vpričo velikega prometa in nevarnega ovinka. Ravno tako je dala občina /. enakimi 3 obločnicami ruzsvetliti cesto od vojašnice pa do hiše Ravnihar Ane v Novem predm. Enako svetilko so montirali tudi na Kolodvorski cesti vrh Lahovega klanca. To naj bi bila prva etapa za preorganizacijo javne električne razsvetljave pri nas. Občinski upravi gre vsa zahvala, da se je lotila tega važnega vprašanja. PREDOSLJE Naša prosveta. Akaueuiiju na čast Kristusu Kralju, ki jo je priredila naša prosveta kot uvoa v letošnje delo, je mogočno oujekuila po celi fari. Lep in pomemben začetek je bil to, v tem pravcu kar naprej! Dekliški krožek je tudi že začel z delom, nove mlade moči dajejo unogo nad, da bodo dekliške vrste pogumno korakale vzporedno z ostalimi odseki. Moški pevski zbor je v dobri formi; včasih ne bi škodovalo, če bi slišali kaj novega tudi pri mešanem zboru. Fantje se pridno vadijo v telovadbi, sestanki bodo pa ž.vahnejši in bodo imeli več uspeha, če bo udeležba tem večja. V nedeljo, 28. novembra ob 4. uri popoldne pa bodo naši igralci pokazali Jalenovo dramo »Bratje", na kar že zdaj opozarjamo okoliška društva. Fantovski odsek sporoča vsem br. društvom, da bo dne 2. februarja 1938 blagoslovitev društvenega prapora, ter za to prosi, da se ta dan tovrstnih prireditev v okolišu ne prireja. Že lansko leto se je ugotovilo, da lastniki hiš in poslopij ob cesti ne zavarujejo, da bi sneg ne padel s strehe na cesto. S tem se ovira promet in obenem tudi mimoidoče postavlja v smrtno nevarnost. To naj merodajni krogi takoj urede, da se te neprilke odpravijo čimpreje. V zvezi z akcijo, du se Predoslje uvrste med občine zdravil ško-Ietoviškega značajn, se mnogokrat čtije tudi to, da se cestna zveza med Predosljumi in našo nujlepšo vasjo Suho, ki je sedaj v zelo slabem stanju, takoj temeljito popravi. S par kovači bi se zemljišča, na katerem je stal stari Gasilski dom v Predosljih, lepo uredilo in tudi gnojnica, ki teče vsem, najbolj pa Br tofljanom v sramoto preko ceste pred Celar-jam, naj dobi kje drugje mesto. Sicer smo se tega že navadili, lepo pa ni. Gospodarski sosvet je zboroval preteklo sredo To važno ustanovo, ki je pravzaprav le posvetovalnega značaja, bo treba nekoliko izpopolniti z nekaterimi osebami, ki se v javnosti udejstvtijejo. kolikor jim je pač dano v pieda-šk;h razmerah. Te dni je izšel nov časopis »Predaški /ndru-gar", list za socialno in gospodarsko obnovo naše vas' na zadružni podlagi, ki je obenem tudi glasilo Mlekarske zadruge v Predosljih. PREDDVOR •j- Matiju Kozniun - Krucniun. »Ne kur motu, kur more, mož storiti je uoi/uu". lega uučelu se je pokojui Krucuiuu veuiio držal, veliko je Izgubila z njegovo smrtjo vus, luru in obcUta. bolezen, ki ga je inuuiu dve leti, ga je rcš.lu zemeljskegu trpljenja iu liog, ki vse tuko pravično plačuje, ga je nagradil fuko, kot je sumo njemu prepuščeno. Pokojni je bil znan, kot zelo dober in skrben gospodu, \zgojil je številno družino, ki žuluje zu njem, v krščunskem duhu in po krščunskih načelih. Sum boguboječ, mož resnice in pravice, je pomagal in podpirul cerkev, kjer se je poku-zahi potreba. Ni pa bil samo veren katoličan, udejslvovul se jo tudi na gospoilurskcm, kulturnem, prosvetnem in humanem polju. Med svoji; najbolj delavne člane ga štejejo gasilci v Preddvoru. Kot ustanovitelj društvu ji bil do svoje smrti redni član, torej nad 40 let. Bil je načelnik društvu več let in ravno pod njegovim vodstvom se ji! društvo razvilo v delavno, požrtvovulno iu disciplinirano, kot je bil on sum. Nad 25 let je delal v občinskem odboru občine Preddvor zu blagor občine in občanov, Kol odboru k Hranilnice in posojilu ce v Preddvoru je deloval do svoje smrti za blagor ljudstva. Bil je odbornik Prosvetnega društvu, načelnik podružnice kmetijske družbe, sodni cenilec itd. Dežnih« kitnega Izdelku, kn-kor tudi veliko izbiro kožu-hovine, Vrnii nudi Jenko Alojzij delnikar KRANJ Vse te funkcije pa je opravljal res vestno in požrtvov alno. Rojen je bil 4. februarju 1875 in umrl dne 7. novembru 1937 v svoji hiši na Sr. Beli. Njega ni več med nami. a njegov duh bo živel, ker njegova dobra delu ne morejo umreti. Kako jc bil priljubljen pri ljudeh je pokazal njegov pogreb. Ožaloščeni družini naše iskreno sožalje. N. p. v m.! V Potočah je umrl Roblek Jožef po domače Bržnik, star 80 let. Bil je 12 let slep. Bodi mu lahka zemlja! Prosvetno drnštvo v Preddvoru ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 21. XI. 1937 ob 3. uri popoldan v svojem domu. Vabimo vse člane, da se občnega zbora udeleže, kakor tudi nečlane, da se vpišejo v naše društvo. Iz poročil funkcionarjev društva bomo videli, kako je delovalo društvo v zadnjem poslovnem letu. CERKLJE Igra. Zvedeli smo, da bo v nedeljo 21. nov. ob pol štirih popoldne v Ljudskem domu Jale-nova kmečka igra »Dom". Kdor hoče poštenega razvedrila, bo gotovo šel pogledat, kako se bodo igralci odrezali. Smrt. V Zalogu je umrl dolgoletni cerkovnik Zaloške podružnice Janez Golob. Bog mu bodi dober plačnik za njegovo vestno službovanje. Nabor. Dobri vojaki — fantje in možje — so zmeraj dobrodošli. Za to vedo tudi v Kranju. Iz Kranja so pozvali, naj pride nekaj naših fantov in celo nekaj junaških mož na nabor. Nekateri menda komaj čakajo, kdaj bodo prišli prvič v strelske jarke, nekaterim — celo možem — pa je dolgčas po tistih mesecih, katere so preživeli v strelskih jarkih. Vendar pa poziva, naj pridejo na nabor, niso bili nič kaj veseli. Nabor je bil v Kranju v poslopju za spomenikom z ono čudno živaljo. Prej neki dan so bili nekateri mežje bolj korajžni. Eden je bahato govoril: ,Ce so fantini za nič, jih bomo pa mi" (druge vaščane napodili)! V ponedeljek so se pa ti ljudje s tihim tikanjem odpeljali z doma. Ce bodo potrjeni, zlasti še junaški možje, bomo šele pozneje zvedeli. — To sporočilo pošiljamo v pojasnilo zadnjega dopisa, iz katerega je razvidno, da dopisnik ni bil navzoč ne med gledalci, ne med vojaki oni slavni večer, ko smo se šli za res vojake in ko so starejši dajali lep zgled mlajšim. NAKLO Predavanje. Prosvetno društvo priredi v nedeljo 21. t. m. skioptično predavanje o evhari-stčnem kongresu in o pogrebu pokojnega nadškofa dr. Jegliča. Tatvina. Zadnjo soboto je neznani ljubitelj 'nje' lustnine napravil obisk pri tovarniškem deluvcu Al. Grosti ter mu odnesel dve obleki, več čevljev, denarja in pa tudi precej stvari iz kuhinje. ŠMARTTN PRI KRANJU Prosvetno društvo priredi v soboto 27. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 28. t. m. ob 4. uri popoldne Medvedovo dramo »Za pravdo in srce". Na to lepo predstavo, ki je bila povsod sprejeta z velikim zanimanjem, opozarjamo že dunes vse naše prijatelje. Prosvetno društvo se jc obrnilo na Jelenca Andreja iz Zaviha, ki se je po 23 letih vrnil iz Rusije, da bi prišel predavuti v Smurtinski dom. On se je povabilu odzvul ter bo govoril na prosvetnem večeru v sredo dne 24. t. m. ub 8. uri zvečer. Upamo, da bo zunimivo predavanje privabilo obilo poslušalcev. HRAST JE Tukajšnje Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 21. novembra t. 1. »Prosvetno ukademi-jo", s sledečim sporedom: I.) Pevski zbor zapoje 4 narodne pesmi. 2.) flovora. 3.) Dramutični prizor »Na senožeti". 4.) Več deklamacij. 5.) »Beseda fantov" (zborna dckliimacija). Pričetek točno ob 3. uri popoldne, Prostovoljni prispevki. MAVČIČE V torek dne K), t. m. se je v društvenem domu v Mavčičah ob pol 9. uri zvečer vršil ustanovni občni zbor Funtovskega odseka. Nu občni zbor je prišel č. g. župnik in zastopnik Okrožju. Zastopnik Okrožja je v svojem uvodnem go-voi ii pojasnjeval misel iu tlelo funtovskih odsekov. Navduševal je s svojimi besedami, nuj bodo res zavedni člani I1'. O. ne samo nu zunaj ampak tudi po notranje, Pri vol t vil h so bili izvoljeni funkcionarji, ki sr bodo zavedali svojih dolžnosti in bodo v DO* vem delavnem času porabili svoj prosti čus su- mo za procvit odseka. Po H«ljšem prostem razgovoru so se fantje ruzvneli in odšli na svoje domove z nalogo, du bodo pridobili čimveč mladih ljudi za razmah svojega odseka. O »brihtnih*4 ljudeh Nekaterim ljudem je Bog med drugimi dal tudi tu dur, du so brihtni. Brihtnih ljudi pa ni veliko na svetu in zuto so ti bolj v čislih, kolikor jih je. Bili bi pa rudi brihtni vsi, zato si prizadevamo na vse načine, da bi postali pro-svitljeni, napredni, sodobni, razumni, pametni ali kakor se temu z eno besedo pravi: brihtni. Kdo pa je prav za prav brihten? Gotovo tak, ki je mnogo študirul; recimo, brihten je tisti, ki hodi ali je hodil na univerzo. Univerz je pa več sort. Brez dvoma je med njimi včasih precej razlik, a eno gotovo drži: Kdor hodi na univerzo, mora biti brihten. Še bolj brihten pa mora biti tisti, ki na univerzi uči, to se pravi tisti, ki je tako brihten, da brihtne ljudi briht-nosti uči. Tem ne pravimo vselej profesorji, ker imamo pač različne univerze, včasih je zadosti, da si literat, zadosti, da nimaš kakih zastarelih nazorov o življenju, veri in Bogu, včasih zadostuje, da si kak direktor ali sploh napreden človek, pa si že tako brihten, da lahko druge učiš brihtnosti. Omenil sem že literate. Pesniki in pisatelji, dramatiki in podobno jim tudi pravimo drugače. Ze samo to dejstvo, da kam pridejo in berejo svoja dela, zadostuje, da jih prištejemo med brihtne in celo med tako brihtne, da smejo in celo morajo druge brihtnosti učiti. Saj končno ni tako važno, kaj ti literati v svojih delili povedo, glavno je, da so literati, pa so že brihtni. Komur je poverjena ljudska izobrazba, vzgoja mladine in naroda, ta mora literate podpirati. Zakaj neki? Zato, ker so, literati nekaki stanovski tovariši tistih, k ljudi vzgajajo in uče. Ali mar ni tako? Prosim vas, saj literat tudi narod uči, Literat in?a ideje, ki jih na ta ali ' oni način v svojih delih širi, oznanja, vceplja v duše tistih, ki njih dela berejo ali poslušajo. Literati so namreč v veliki meri tudi vzgojitelji naroda. Prav zato pa morajo biti tako brihtni. Ko sem že vzgojo naroda omenil, pač ne moremo mimo tistih, ki jim je ta vzgoja poverjena, ki jim je ta vzgoja poklic. O, mladina, slovenska mladina, kako težko te je vzgajati, koliko nevarnosti ti preti, da zaideš, da se zgubiš. Koliko skritih in brihtnih agitatorjev te zalezuje in ti vceplja krive nauke, kako spretno te hoče potegniti v val komunizma, ki je zaplul čez ves svet. V koliki nevarnosti si in kako brihtni morajo biti tisti, ki te vzgajajo, ki so ti doni, da te varno popeljejo preko vseh teh nevarnosti. Če kdo, potem mora biti brihten vzgojitelj mladine, o tem nihče ne dvomi. Toda ni čudež, če človek, ki je na pogled brihten, ki se ima sam za brihtnega ki bi tudi moral biti brihten bolj kakor drugi, za kak hip omahne in preneha biti brihten. Če, recimo, kdo mladini pripoveduje, kako lepo bo, ko bo ves svet v razvulinah, ko bo prišla tista poslednja, velika žetev, — če kdo omalovažuje družino, ki je dulu, ramje in vzgaja otroke, če se norčuje iz najbolj svetih reči, kakor je zakon, — če kdo kot zvesta vestalka v mladini vnema in čuva olimpijski ogci j, ki bo požgal ves svet, —- dalje če kdo imenuje svet, da je kakor sod smodnika in ekrazita, ki ga bo vsak čas vnel čik najfinejše cgare, — če se kdo vpričo mladine norčuje iz Boga in tako dalje. O, mladina, in zdaj tvoj vzgojitelj, pedagog, varuh in čuvar tvoje mladosti, ki so mu zaupane skrivnostne kali tvojega sedanjega in prihodnjega življenja, vse to mirno, z nasmeškom posluša in na koncu ploska in se čudi, kako morejo biti ljudje tako brihtni... res, potem bomo odkrito rekli, da ta človek ni več brihten in da s tem na vso moč hiti žugati vejo, na kateri sam sedi. Res, vsakomur ni dano, da bi bil brihten. Nekaterim pa je. Toda, če kdo ni brihten, ni treba, da bi se moral neprestano s kazalcem trkati po čelu. Tisti, ki misli, da je brihten in ki bi moral biti brihten. pa ni, pa zasluži, da ga de-nemo v kako kranjsko izložbo na nujbolj prometnem kraju in mu naredmo električni avtomat, dn se bo neprestano lahko s kazalcem trkul po čelu in ruzkuzovul svetu svojo brihtnost... Gospodars t v o OPOZORILO KMETOVALCEM! FOSFATNA ŽLINDRA je domač proizvod in najcenejše fosforno-kislo gnojilo, ki se je zlasti kot jesensko gnojilo prav dobro obneslo pri vseh rastlinah. Izkušeni kmetovalci iz vseh krajev naše domovine označujejo fosfatno žl.ndro kot zelo uspešno in najbolj prikladno gnojilo, s katerim se doseže izdatno povečanje žetve. Fosfatna žlindra vsebuje deloma lahko topljivo, deloma težje topljivo fosforno kislino. Ob začetku rastne dobe uživa rastlina najprej vo-dotopni del fosforne kisline, pozneje pa izkori-ščuje še težje topljivo fosforno kislino. Jesensko gnojenje je najvažnejše, kajti zemlja dobi jeseni dovolj vlage in ima pozimi dovolj časa, da v miru pod zimsko snežno odejo prebavlja hranilne, snovi. Spomladi pri setvi pa pade zrno v dobro rejena in rodovitna tla. Fosfatna žlindra je vsekakor najcenejše in najprikladnejše fosforno-kislo gnojilo, ki ga uporabljajo vsi kmetovalci, živinorejci, sadjarji in vinogradniki. Fosfatna žlindra je stalno v zalogi pri Gorenjski kmetijski zadrugi v Kranju in Škofji Loki. Kmetijstvo VISOKO ODLIKOVANJE GORENJSKIH KMETIJSKIH ZADRUG. V ponedeljek, 15. t. m., smo bili priča slovesnemu odlikovanju, katerega sta bili deležni Kmetijsko društvo v Šenčurju in Kmetijsko društvo v Voklem. Okrajni načelnik je na plenarni seji okr. kmet. odbora predstavnikom teh društev izročil v izbranih besedah pohvale in nagrado kraljevega fonda za delo na prosvetitvi naroda. Kmetijsko društvo v Voklem je prejelo pohvalo, kmetijsko društvo v Šenčurju pohvalo in nagrado v znesku Din 2500.— Zadnje društvo se ponaša s posebno razgibano, vsesplošno korist kmečkega naroda usmerjeno preteklostjo. Društvo v Šenčurju poseduje danes dva velika domova: Kmetijsko strojni dom s številnimi kmetijskimi stroji, od naj enostavnejšega pluga, do sestavljenih sejalnic in sortatorjev ter Veliki sadjarski dom s prvo moderno sadno sušilnico na Gorenjskem. Smuk - za smučarje pripravljeni: dresi, hlače, veterni jopiči, itd. pri Albinu Jazbecu - Kranj mmmmmmmmmmmmm Peter Rešetar rešetari Ljudsko štetje strank. Ker imamo vedno več strank, .predlagam, da se izvrši ljudsko štetje v vsaki stranki, uu vidimo' koliko imu katera stranka voditeljev in koliko članov. Prepr.čan sem, da bomo ugotovili, da imamo »velike" stranke kakor je JNS, Ljotič in narodna stranka, kjer je več voditeljev kakor pa članov. Vrhovi se lomijo! V JNS, ki žalibog prebiva v Sloveniji, se lomijo vrhovi. Pa ne zaradi načel, pač pa zaradi žakljev! Njihovo glaslo »Jutro" je namreč — zasebna last teh voditeljev JNS. In sedaj se dajejo med seboj, kdo bo imel večino, kdo bo smel ta žakelj odvezovati in vanj segati! Če so v prejšnji dobi »Jutro" podpirali zaradi stranke, so seveda sebe podpirali. Na to sedaj vsi pozabijo! Kadar se bo veja odlomila, bo itak počilo, da bom lahko povedal, kdo je doli padel. Novoporočenci! Vsakemu, ki se fotografira v mojem ateljeju, bom podaril posebno darilce. Foto Jug. - Kranj B. Rangus zlatar in sodni cenilec Kranj Za Miklavža velika izbira. Oglejte si novo urejene Izložbe! 14 knr. zlato žo od Din 60-- daljo. 14 kur. zlato žo od Din 80'- dalje Največja izbira ur, zlatnine, arebrnine, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, največja zalogu kuku ur v suh vrač in cen. — Vaa v to stroko spadajoča popra-vila in predelave ae pod jamstvom strokovno, točno In solidno izvrše. - Prepričajte ae pred nakupom, zahtevajte cenik. STRAN 4 »GORENJEC m H L I 06LHS1 Za vsako besedo v nulih oglasih se p ača 0 50 D. Najmanjši znesek ie 6 Din Oiomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni RERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v liiši g. Šipica). -%^*^%^%^»^« Pridno krščansko dekle, vajeno vsega hišnega SvCtč UlDC dela, gospodinjstva in kuhe išče službe s 1 decembrom. Naslov v upravi lista. Modna trgovina za dame in gospode IVO WENDLING KRANJ, Jenkova ul. Vas postreže z vsakovrstnim perilom, dobro, solidno in poceni. Predtiskana ročna dela. "T..... fiM9......i Sprejme se služkinja k otroku, predpogoj poštenost. Naslov se dobi v upravi lista. Proda se hiša na Klancu za 28,000 Din. Potrebna gotovina 16.000 Din. Naslov v upravi Usta. vseh velikosti po najnižjih cenah. Jaslice že od Din 2'— naprej. Trgovci znaten popust. Franc Konjedič, keramik p. Stražišče pri Kranju Ako vplačujete po Din 30.— tedensko Vam izplačamo v petih letih Din 9.000—, Prijave sprejema: Klančnik, Stražišče 282. Proda se ugodno oprava za lokal špecerijske trgovine. Na vpogled je pri Ignucu Lombarju, Pristava pri Tržiču 3. Odda se soba s kuhinjo ter isto tum meblirana soba za 2 osebi. Prešernova 8. VINO Šiviljo za popravljanje boljših oblek, sprejmem na dom. Naslov v upravi lista pod ..Natančna". N A ŽN A N I L O ! Podpisani naznanjam, da sem na lastno željo izstopil iz službe zav. zadruge ..Croacia" ter da 1. decembra prevzamem gluvno zastopstvo zavarovalnice „Dunav" v Kranju. Za nadaljno naklonjenost se najvljudneje priporočam Štefan Vari, Kranj, Klane 48. pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11. Povečave po vsaki sliki lahko dobite pri domačem fotografu - Jug - Kranj ker sedaj smo začeli fudi te izdelovati. WS m NEVESTE! Kuhinjsko posodo, emajlirano in porcelan, slike, ogledala, okvirje, jedilno orodje in vse kar rabite v gospodinjstvu kupite poceni pri HLEB8U V KRANJU j i%ih