182. številk« Ljubljana, v petek 12. avgusta. XX. leto, 1887. Ishaja vtak dan zvcfcr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs tr i j s ko-og era ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za »eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom raćuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up ra vn i Sv o je v Rudolfa KirbiSa biSi, .Gledališka stolba". U p r a v u i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Monsignor Andrej Einšpieler. (Konec.) Pa dasi so našemu bori te lj u zaporedoma politični listi umirali in mu mnogo materijalne zgube prouzročevali, vender se ni dal ostrašiti, temveč z večjo in še bolj rastočo močjo poprijel se je svojega dela. Leta 1869. ustanovil je nov nemški tednik: „Karntner Blatt", katerega je l. 1876. v „Kiirntner Volksstimme" prekrstil in ga izdajal do 1. 1683. Navedenim, lazven „Slovenca" v nemškem jeziku, a v slovenskem duhu pisanim listom bil je v prvi vrsti namen, Nemce o pravičnih zadevah Slovencev poučiti; žalibog da tega svojega namena popolnem dosegli neso. Einšpieler sam rekel je pred kratkim časom piscu teh vrstic: „Žal mi je za denar in trud, ki sem ga porabil za nemške liste; Nemec se ne da poučiti.M Pa če tudi navedeni listi zaželjenega uspeha neso imeli, koristili so brezdvomne mnogo. Največje koristi pa je za probujenje in zavedanje koroških Slovencev „Mir", kojega je Einšpieler začel izdajati leta 1882. in ga še dandanes s čudovito spretnostjo ureduje. A ne samo s časopisi, tudi po drugih potih deloval je Einšpieler na političnem polji. L. 1861. spravil je v Celovci na noge „Kato-liSko-konstitucijonalno društvo", kojo je narodni stvari na Koroškem mnogo koristilo. To društvo izdalo je Einšpielerjevo jako poučno in prav po domače pisanu knjižico: „Političen katekizem za Slovence", in sicer dvakrat 1. 1865. in 1873. Istega leta izdal je Einšpieler tudi nemško knjižico: „Wegweiser ftir die "VVahler der osterreichischen Rechtspartei." Ni se torej čuditi, da so slovenski volilci Velikovškega okraja temu zaslužnemu in spretnemu politikarju svoje zaupanje in priznanje skazali s tem, da so ga že 1. 1863. izvolili svojim zastopnikom v deželnem zboru koroškem. Žalibog, da se je Einšpieler mogel udeležiti le prve seje, kajti vsled omenjene obsodbe izgubil je na veliko škodo koroških Slovencev pravico deželnega poslanstva. Toda iste občine izvolile so ga pri prvi priliki, to je leta 1871. spet za svojega poslanca, koji mandat si je ohranil do danes. Znano je, kako pogumno, krepko, ustrajno in neustrašno se bori Einšpieler ves čas svojega poslanstva za narodne svetinje ubogih in tlačenih koroških Slovencev. Najbolj se trudi, da bi se zboljšale ža- lostne razmere koroških kmetov in da bi se priborila koroškim Slovencem šola na cerkveno-narodni podlagi. Pravo je torej pogodila velika skupščina družbe sv Cirila in Metoda, zborujoča 19. julija v Trstu, da je izvolila Andreja Einšpielerja svojim prvim častnim elanom. Da bo ta sicer jako površna slika našega Andreja vsaj kolikor toliko popolna, ne smem zamol-čati še jedne njegovih lepih lastnostij, radi katere bi ga morali čislati tudi njegovi najhujši politični nasprotniki. V mislili imam Einšpielerjevo izvenrodno človekoljubje. Že 1. 1855. ustanovil je društvo katoliških rokodelskih pomngalcev, kojemu je leta 1879. s svojim težko prihranjenim denarjem kupil zemljišče za 3200 gld., da si zida hišo za društvene potrebe; in po Einšpielerjem trudu postavila se je hiša, v koji imajo slovenski in nemški rokodelski pomagalci lepi svoj dom in prijetno zbirališče, v koji najde tudi marsikateri tujec prijazen sprejem in dobro prenočišče. Po trudu Einšpielerjevem ustanovila se je nadalje v Celovci družba sv. Vincencija, ki podpira vse ubožce, v prvi vrsti pa uboge in marljive dijake. Skratka: Einšpielerjevo dobro srce znano je ubožcem vsega mesta, v kojem biva že nad 40 let. Mož torej, ki deluje, kakor se iz tega, sicer površnega in nedostatnega spisa razvidi, vse svoje življenje v prid narodu slovenskemu, ki žrtvuje do movini vse svoje moči ki voljno prenaša grdo za-sramovanje naših nasprotnikov, ki ni nikdar hrepenel po visokih službah, r.a kojem ne najdemo niti pikice sebičnosti, mož, ki je poln čistega rodoljubja in neprecenljivih zaslug za svoje rojake, mož, kojemu se imamo zahvaliti, da še v Korotanu Slovenci žive, da se tudi že zavedajo in stopajo u a dan: ta mož zasluži gotovo, da mu narod slovenski izreče očitno in pred vsem svetom svojo zahvalo; in to storiti, je najlepša priložnost, ko bode sivi starček praznoval petdesetletnico svojega mašnikovanja. — Svečanost 21. avgusta v Svečah naj torej priča: 1. da Slovenci vemo ceniti zaslug« in žrtve naših prvoboriteljev, da ljubimo in čislamo starosto koroških Slovencev, da mu je postavljen v naših srcih spomenik hvaležnosti, ki se bo svetil od roda do roda in oznanjeval unukov unukom slavo in čast Andreja Einšpielerja; 2. da sino Slovenci jedini, da se vsaj po svojih težnjah ne delimo več na kranjske, koroške, štajerske itd., temveč da se ljubimo mej seboj kot bratje, da čutimo gorko drug za drugega, da smo pripravljeni skupno se boriti za narodne svetinje. Posebno pa pokažite vi, ljubi slovenski rojaki iz Kranjske, Štajerske, Goriške, Primorske in tudi vi drugi slovanski bratje, da vam je mar ubogih, zatiranih bratov na Koroškem, da se hočete ž njimi Iti za nje poganjati za svete pravice in da spoštujete in čislate „očeta koroških Slovencev!" Čehi v beli Ljubljani. Po banketu šli so Čehi, na čelu jim zastavo-uosci narodnih društev, na sv. Krištofa pokopališče, kjer se ob govorih in petji na stavnih pokojnikov grob položili 3 krasne šopku s trakovi in napisi. Na grob Bleivveisov šopek z napisom: „Svateč-nemu obhajci prav naioda." Na grob Vodnikov: „Slovutnernu pevci slovinskemu", na Resi jev grob pa: „ Svoj emu krajanu." l»ri KoNlerJI. Na vrtu Koslerjevem, ki je nedvomno najlepši v Ljubljani, priredilo je slovensku delavsko pevsko društvo „Slavec" s sodelovanjem mešanega zbora Šišenske čitalnice v sredo zvečer koncert bratom Čehom na čast, kojega so se udeležili vsi Čehi in toliko druzega občinstva, da ni primankovalo samo miz in stolov, ampak tudi pružnih sodčekov, da bi nadomestovali stole in mize. Pri koncertu v čitalnici bilo je nad tisoč osob, pri Koslerji pa še par stotin več. Žal, da baš pri tej veselici vreme ni bilo ugodno, da se ni mogel dovršiti ves vspored. Občinstvo je sicer hrabro vstrajulo navzlic vedno go-stejeinu dežju, a naposled, ker nebo ni hotelo, moralo je odjenjati občinstvo ter oditi domov. Kar so tiče petja samega, z veseljem konsta-tujemo, da so bile vse točke izborne. Takoj prvi zbor Bendlov „Svoji k svojim" peli so „Slavci" tako krepko in uglajeno, da so jim doneli gromoviti „Slava" in „Na zdar" od stran i Čehov, kateiih pri- LISTEK. Mabel Vaughan. Koman. V angleškem upisala Mari ja S. (JuiuuiinB poslovenil J. P—ski.) I > «-11 ti i dol. Dvanajsto poglavje. (Dalje.) Pa Zorel bi celo za svojih boljših dnij ne bil kos plemeniti živali, katero je Bayard jahal. Ta okolnost in pa neka spretnost, po izkušnji pridobljena, pouzročili sta, da je mladenič kmalu starega begunca dotekel in ujel. Mabel in dečka so z največjim zanimanjem gledali, kako je spretni jezdec sedaj v lok jahal, sedaj se v nenadno mer obrnil in tako nekoliko s brzostjo prehitel ubežnika; čez malo minut ga je ugrabil za uzdo ter z ujetnikom prek poljan k njim jahal. Mabel je vsa razvneta na vozu stoje opazovala ta lov; sedaj je pomolila Aliku roko ter je skočila na tla ravno o pravem času, da je zmagalca v divjem lovu s smehljanjem pozdravila in se mu zahvalila; Bavard sam se je smijal, kako se mu je podjetje posrečilo. Brzo je skočil s konja ter uzdo starega Zorela izročil čudečemu se Murravu; in jedno roko utaknivši skozi brzde svojega konja, odkril se je z drugo roko, poklonil se spoštljivo in ljubko Mabeli ter jej rekel: „Gospića Vaughanova, zadela vas je resna nesreča in zamuda, a nadejam se, da nikdo ni poškodovan." „Hvala vam, nikdo," odvrnila je Mabel, dočim sta se dečka močno čudila, da je tujec toli zaupno nje ime izrekel. „Vi ste se močno trudili, da ste nam ujeli ubežnega konja, mi pa smo bili res srečni, da smo imeli takega prijatelja." Priprbflto besedo prijatelj je izgovorila z glasom, ki je očitno pričal, kako globoko in hvaležno je nje pomen občutilu. Morda je mislil, da se ona beseda ozira i na minolost i na sedanjost, ker odgovoril jej je z enako pomenljivo priprostostjo: „Nič mi ni ljubše, nego da vam morem služiti." Potem je ogledoval potrt voz, katerega je bil z dečkoma prav lebko iz reže potegnil; Murruv pa je v tem pripovedoval, kako se je bila nesreča pripetila. Voz je bil toli poškodovan, da ni bil več za vožnjo, celo dvoumno je bilo, kl\ ga bodo mogli prek poljan domov spraviti. Nekatere poglavitne jegle so bile zlomljene in nekatera peresa počena. Na mesto jegelj j.* Alik zabil lesene kline, Bavard pa je mavhi in plahto odvezel in je na voz položil; na to je z jermeni povezal razklano oje in starega Zorela zopet upregel k pokaženemu vozu („\vrek"). Sedaj se je pokazalo, da se ostareli voz pač lehko domov pelje, le da jeden mora konja za brzdo voditi. „Gospića, skrpa 1 sem ga, kolikor sem mogel, a še vedno je kaj slab. Zdi se mi, da vara bode nemogoče dalje se peljati," rekel je Bavard bliža\ši se Mabeli, mulo v strani stoječi. „A če mi hočete izkazati Čast tet' na mojem konji jahati, lehko vam s to "plahto naredim primerno sedlo." Govorivši razgrnil je krasno plahto iz višnjevega suknja ter jo je skup zložil na hrbtu svojega konja, ki je svetli vrat stegoval, kot bi bil z gospodarjem na bodočo čast ponosen. Mabel je resno zavrnila predlog ter je prosila, naj so dalje ne mudi, ker s sestričema bode že peš lehko hodila. Ko se je Bavard prepričal, da se ne brani strahu od njegovega ognjevitega konja, odgovarjal je vsem njegovim ugovorom z odkritosrčnim zagotovljenjem, da se mu nikakor ne mudi, in da je zanj, izurjenega i ešpotuika, deset kilometrov dogo pot (toliko daleč je bilo do vasi, kamor so znanje in pohvala je tem večje veljave, ker to priznani kot naj muzikalnoj i namcl. Bazgovarjali smo se s posamičnimi Cehi o petji, ker smo bili radovedni na njih sodbo, ker je gotovo nepristranska, objektivna. Vsi brez izjeme so Slavčevo petje jako laskavo hvalili in rekli, da se tacega zbora neso nadejali, vsi b:li so v tem jedini, pa je za razmerno mlado društvo napredek izredne velik. Potrebno se nam je zdelo zabeležiti to oceno, da bode Slavcem v zadoščenje za njih gorečuost in marljivust, ob jednem pa napotek, da kakor doslej, tudi v bodoče dosledno napredujejo. Druga točka je bila Ipavčeva „Slovanska pesen " Napravila je še veji efekt in g. Meden je v tej pesnij, kakor pozneje v krasnem Nedvedovem „Popotniku" poslušalce kar elektrizoval. Preobširno bi bilo, navajati ostale ročke, toliko pa moramo povedati, da so se vse, kakor že spredaj omenjeno, izborno pele in da je Šišenske čitalnice mešani zbor s svojimi brdkimi. narodno opravljenimi pevkami češkim bratom izredno bil po godu, da so se divili našemu napredku na glasbenem polji. Slavnoznana „Kytara" je s svojimi čvetoro-spevi tudi pri tej priliki očarala občinstvo, dodala bi bila vsled frenetičnoga ploskanja gotovo še kako krasno točko, žal z neba je preveč rosilo, koncert moral se je proti 10. url prekiniti, in „Slavec" z večino občinstva odkorakal je v mesto, v Čitalnico, kjer se je koncert v obliki proste zabave nadaljeval in kjer sta „Kvtare" tenorist g. Krtička in naš g. Meden tekmovala v prelepih samospevih in se ra .'ovala, da sta drug druzega spoznala. Pro sta zabava trajala je v pozno noč. \il III4M4 in nazaj. Yč> raj zjutraj popeljali so se češki gostje, ž njimi pa mnogo Ljubljaučauov na Bled, da vidijo naš gorenjski biser. Imeli so krasen dan. Nebo zjutraj Oblačno in preteče, so je kmalu razvedrilo in ker je v noči bilo obilo dežja, bila je tudi temperatura prijetna. Na vseh postajah so Čehe prisrčno pozdravljali. Posebno lep je bil vsprejem v Kranji, kjer jih je v imenu mesta pozdravil župan Savni k, in v Lescah, kjer jih je v imenu občine Blejske pozdravil dr. M ose ho, gospodična Petri-Čeva pa jim s primernim nagovorom poklonila krasen šopek. Iz Le se c, kjer je bilo voz v izobilji pripravljenih, bili 80 kmalu na Bledu, kjer 80 nekateri skoro kar < umaknjeni obstali, uzrši toliko krasoto. Neso se mogli Bleda nagledati in marsikateri nam je rekel, da je za Bled jeden dan premalo. Jezero s svojih) slikovitim obrežjem, elegantne vile, ki se zrcale v valovih, skalni grad, idilični otok z belo cerkvico, mogočno hribovje, obdajajoče ta rajski kosec zemlje, vse to napravilo je na nje globok utis in ko so uzrli št; Bohinjske korenjaške fante v pristni narodni nos, in ko je iz njih čilih grl v polnih akordih zadonel kragni zbor „Bivaiy Čechove", zatem pa „Lma naša domovina", ko so v cerkvi na otoku začuli g. Pogačnik-a „ Ave Mario" bili so marsikateri do solz ginjeni in čudili so se, da je na tako malem prostoru, kakor je Kranjska, toliko naravne krasote in toliko specijalitet. Na Bledu ugajalo jim je vse in ker so bili tudi s postrežbo jako zadovoljio, vračali so se veselih src domov. Na povratku pa so je čakala nova presenečenja. Na gorah in gričih vzplamteli so kresovi, posebno lepi bili so na Vidovci in Šmarni gori; povsod jim je prebivalstvo skozi temno noč v tej obliki pošiljalo svoje pozdrave, na Vižmarjih zažigal se je eelo bengaličen ogenj. PriŠedše v Ljubljano pričakovalo je na kolodvoru obilo občinstva, ter je spremljalo do Čitalnice, kjer je bilo še mnogo govorov in na p itn ic, v katerih smo se drug od druzega poslavljali in se je za« hvala izrekala češkemu odboru in njega načelniku dr. Schmausu in odboru Ljubljanskemu in njega načelniku I. Hribarju. Govorniki so bili gg.: dr. Schmaus, Rohrmann, Hribar, Srb, Pitrdle in prof. Heš, ki nas je s svojim izvrstnim govorom vse ogrel. <>«11i«m1. Danes zjutraj ob 7. uri 15. minut zapustili so nas dragi češki gostje. Ofici jalni sloves na kolodvoru bil je jako lep. Ko se je bila večina Čehov ukrcala že v vagone začne se neko posebno gibanje mej množico na peronu stoječo, prikažejo se zorna lica, zajasue se lepe elegantne olleke in pod vod stvom gospe Murni kove in Tavčarjevo stopi 14 mladih in jako brdkih gospodičen (Branketova, obe Druškovičevi, Daneševa, Frlinčeva, Hofbauurjeva, Jermanova, Kleinova, Kremžarjeva, dve Lenarčiče vi, obe Lukmanovi, Mnrtinakova) vsaka z ličnim, z du-btečimi šopki napolnjenim jerbasčekom na peron v kolobar, v katerem se vrši potem oticijalno poslavljali je. V imenu mesta govoril je podžupan Petri-čič, na kar je odgovoril v imenu Čehov dr. Schmaus. Potem je še gosp. Hribar odhajajoče nagovoril v imenu odborovem, želeč jim „Srećen pot, gosp. Pitrdle pa se zahvalil, na kar so gospodične v vagone h teči m delile v spomin duhteča svoja darila. Prizor ta bil je dražesten in marsikatero oko bilo je pri slovesu rosno. Kmalu zapiska hlapon, še je-deukrat si sežemo v roke, potem \ a mahajoč z robci še jedenkrat zakbčemo mimo nas odvažajočim se gostom „Z Bogom! Srečen pot! Na svidenje!" in jedva je zadnji vagon mimo nas, izginil je vlak za prvim ovinkom proti Notranski. Lepi dnovi češkega pohoda — so bili! Politični razgled. I¥ o trasi je * dve šoli in v obeh šolah v kupe se veronauk poučuje še nad 20 ur na teden, vender kateheta pa nimata, ker se v nobenej teli dveh šol ne poučuje veronauk vsaj 17 ur. Duhovnik dotičnega kraja pa v tacom slučaji no more žrtovati toliko časa šoli in večkrat je bil učitelj prisiljen sam poučevati veronauk. Proti temu je pa nedavno prote-stoval nadškof Moravski. Grof Badeni pa priporoča, da se nastavi na vsaki čveterorazredni šoli katehet, ako ima dotična šola ali vse šole istega veroizpo-vedanja dotičnega kraja 80 učencev. Vitanje države. Princ Koburški je odpotoval v Itolgitri.jo, kjer ga pa čakajo velike težave. Večina bolgarskega naroda ne bode zadovoljna ž njim. Vlada je nekda zvedela, da so opozicijotialei v Turn-Severinu ga nameravali zavratno napasti z bombami, i u če bi se jim ne posrečilo, pa na Dunavu ladij o, na kateri se bode peljal, razstreliti s torpedi. Vlada se ve da je vse storila, da prepreči atentat. Koliko je v teh poročilih resnice, ne vemo, vsekuko pa je pomenljivo, da se take vesti širijo že pri njegovem prihodu v deželo. Kruto postopanje s Francozi v Alzaciji in Lo-reni je vzbudilo na J^raiM-oskeiim veliko razdra-ženost proti Nemcem. Radikalci zahtevajo, da bi vlada strožje postopala s tujci. Nemški listi se že boje, da bodo Francoz j začeli iztiravati tujce ali pa jim nakladati kake velike davščine, in zategadel dokazujejo, da bi to le škodovalo Franciji, zlasti sedaj, ko bi rada privabila tujce, da se udeleže razstave v Parizu. Mi mislimo, da se v Parizu ne bodo dali od Nemcev slepiti, in bodo že sami preudarili, kaj jim je koristno, kaj pa škodljivo. Revščina v \«'m«i ji je vedno večja, zaradi tega se pa narod vedno bolj izseljuje. Najbolj se izseljujejo iz Prusije; posebno s Poznanskega, od koder se letos skoro dvakrat toliko ljudi j izseli, nego se jih je lani. Izseljujejo se navadno krepki ljudje, ki si upajo drugod ložje prislužiti kruha. Nemčija vsled izseljevanja zgublja najboljše delavske moči. Dopisi. Ix l*o«lnartu 10. avgusta. [Izv. dop.] Prihod dragih nam gostov, bratov Čehov, bil je na postaji Podnart-Kropa toli ganljiv, da se ne da popisati. Vsak čutil je, da je to kaj posebnega, kar sega globoko v srce. Ob 6. uri popoludne zbralo se nas je nad 200 iz Krope, Kamnegorice, Podbrezija, Tržiča in drugih sosednjih vasij. Kamnogoriški sta- \ rosta strijc Šimen, pripeljal je svojo, od Toma* nove slavnosti znano, 28 krasotic broječo kompanijo v pečah. Postavil jih je ob kolodvoru v „špalira, poleg krasnih pet stalo je 12 elegantno oblečenih deklic iz Krope z županovo Liziko na čelu, katere so imele brez števila šopkov v svojih cajnicah, pripravljenih za došle goste. Tudi krepki pevski zbor „Odmeva iz Krope, dasi utrujen od prejšnje veselice „Kranjskega Bralnega društva", katera se je vršila prej ta dan in pri koji je sodeloval, prišel je in corpore. Za streljanje bilo je dobro skrbijeno, imeli smo baterijo s 40 topiči, katero sta preskrbela dva rodoljuba in katera je krepko pozdravljala češki vlak. Ko se je ob 61/* uri vlak prikaz.il, navstala je tihota, in zopet kakor blisk hitro burni „Živio" in „Na zdar!" Potem zapeli so „Odmevaši" „Hej Slovani!", koja pesen je došle goste do solz ganila Češki odbor izstopil je pred pevci, kjer jih je strijc Š i m en v jako prisrčnih besedah v imenu občine Kamnogoriške in Kropenske pozdravil, na kar se je od strani Čehov preprijazno in srčno odzdravilo. Le prehitro zapeki je trobenta, vlak se je začel pomikati, pevci zapeli so „ Naprej zastava Slave" in gromoviti „Živio!" in „Na zdar!" ločila sta nas, toda kratki ta sestanek ostane nam v spomina. Zatorej še jedenkrat „Živeli bratje Čehi!" „Na zdar!" Iz Savin j n1< v dolino 11. avgusta [Izv. dopis.] V soboto 6. avgusta izročili smo na Mozir-8kem pokopališči materi zemlji umrlega pravnika, Jožeta Blaža, Triglavana, Sokola, odličnega na rodnjaka in obče priljubljenega tovariša , kar je osvedočil lepi pogreb in mnogo vencev. Žalibog da Triglav zaradi neugodnih razmer ni mogel venca poslati; zato popravi to zamudo na vernih duš dan. K pogrebu prišlo je razen sorodnikov in veliko znancev tudi nekaj vseučiliščuikov iz Gradca in Beča in precej bogoslovcev in smlnjcšolcpv. Mozirska dekleta so belo oblečena spremljala dragega jim rojaka k zadnjemu počitku, in Savinjski Sokol ude-dežil se je pogreba z zaBtavo. Predno se je pred rojstveno hišo rakev z našim Jožetom vzdignila, zapeli so njegovi tovariši otožno pesnico. Na to se pomiče spored mimo kapelice sredi trga in potem v cerkev, kjer je bila maša in pridiga, v koji so se lepo lastnosti umrlega poudarjale. Že tu se je malokdo mogel solz izdržati. Ko se je pa na pokopališči druga v srce segajoča pesen žalostiuka zapela in je g. pravnik Podgoršek v krepkem govoru naslikal domoljubje umrlega narodnjaka in v imenu Triglava, tovarišev Jožetovih in majke Slave, katero je mrtvec tako ljubil, slovo vzel od našega premilega prijatelja, tedaj je nastal velik jok in ni bilo trdosrčneža pri gomili, kojemu bi ne zaigrale gorke solze v očeh, zlasti, ako se je ozrl na ubogo, globoke tuge prevzeto sestrico Jožetovo. Z nami vred žaluje majka Slava po svojem zvestem in nadarjenem sinu, na kojega je tako nadepolno gledala. Vender bodi nam v tolažilo resnica: „Da ni nesrečen, kdor v grobu leži." K. N Krhkega 10. avgusta. [Izv. dop.] V 4. dan t. m. zvečer so Krški godci imeli na g. Gregoriča vrtu za slovo svojemu neutrudljivemu voditelju g V. Parmi zadnjo veselico. V naglici se je v ta namen mnogo odličnega občinstva zbralo, da se še poBlednjikrat poslovi od odhajajočega g. Parme. Na men teh vrstic ni temu gospodu peti slave in ga povzdigovati v deveta nebesa, kajti „delo se samo hvali." Toda „suum cuiqueu pravi Latinec. Bodimo pravični nasproti g. Pat mi, ki ima mnogo zaslug za Krško ; on je namreč ustanovil „Krški godbeni klub," kateremu je bil od začetka noter do zdaj duša, kajti sleherni lahko sprevidi, da se z diletanti ukvarjati ni posebno lehko in prijetno. In vender so se pod njegovim voditeljstvom godci v kratkem času tako izvežbaU, da so na večih krajih (Brežice, Sevnica in Šent Jarnej) javno nastopili in povsodi želi obilo pohvale in pripoznanja. Velikokrat smo pa imeli priliko udeleževati se lepih koncertov na Krškem Škoda, da je nam osoda g. Parmo tako naglo od vzela! Toda tolažimo se s tem, da imamo mej seboj njemu vrednega naslednika, ki bode godbo in petje vodil ravno tako vrlo, kakor odhajajoči. — Kranj Čani pa smejo biti veseli, da dobe zopet svojega nekdanjega kapelnika, ki bode gotovo z veseljem prevzel vodstvo „Kranjskega godbenega kluba. Ostali Krški godci pa kličemo svojemu voditelju in učitelju: „Prisrčna zahvala za trud!" — Bog! Domače stvari. — (Za društvo sv. Cirila in Metoda) so dali naslednji gospodje Čehi po l gld.: g. J. V. Falta, stavitelj v Zasmukach; g. Leopold Porges, trgovec z železnino v Kolinu; Dragotin VVeber iz Kraljevega Gradca. Dalje so poklonili: Hip-pob/t Faster, c. kr. notar na Kfvokbiti : 3 gld. za „Narodni dom" in 3 gld. za družbo sv. Cirila n Metoda; Fran Havkik 2 gld. za „Narodni dom;H Praskv mnčštan 3 gld. za „Narodni dom;" Struneckv Josip 2 gld. za „Narodni dom." — (Naš r o j a k g. dr. Mati j a Mu rk o) odpelje se prihodnjo sredo v Peterburg, kjer ostane leto d ni j. — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 8. snopič, v katerem se končajo Stritarjevi pesniški proizvodi. V vseh 8 zvezkih je ll:"»pesnij, zadnja je „Slovanska pesen." Z 8. snopičem dovršen je prvi zvezek, za kateri sta založnika priredila prikladne, elegantne platnice, najfinije od platna se zlatimi utiski po 45 kr., platnice od francoske pol-telečje kože se> zlatimi utiski po 70 kr. Z 9. snopičem prično izhajati „Pripovedni spisi." — (Vabilo k slovesni zlati maši) slavnega rodoljuba in velezaslužnogu duhovnika pre častitega gospoda profesorja Andreja Einšpielerja in ž njo združeni narodni slavnosti v Svečah v Rožni dolini v nedeljo dne 21. avgusta. 1887. — Spored slavnosti v nedeljo dne 21. avgu sta 1887. 1. v Svečah. Vsprejem in pozdrav došlih gostov po občinskem zastopu in pozami hrambi v Svečah. L Cerkvena slavnost. (Pri ugodnem vremenu pod milim nebom, v slučaji neugodnega vremena v cerkvi.) l. Slavnostna pridiga ob l/a10. uri zjutraj, govori preč. g. o. Oto Einšpieler, frančiškan Goriškega samostana, potem 2. peta zlata sv. maša. (Pri maši pojd iz prijaznosti čč. gg. pevci Ljubljanske čitalnice.) II. Slavnostni oddelek. 1. Bratskv: Oče naš", moški zbor. 2. Slavnostni govor, govori goRp. Julij pl. Kloinmnvr, c. kr. profesor v Gorici 3. Jenko: „Molitev", moški zbor. (Odhod z godbo v gostilno k Žavniku.) 1. ,.Naprej zastava slave", koračnica. 2. Poklon raznih deputacij in zastopnikov preč. gosp. zlatomašniku. 3. Petje. 4. Slavnostni banket. 5. Nagovor gosp. predsednika in pozdrav gostov. 6. Petje. 7. Prolog, sestavil S. Gregorčič, govori gospodičina Josipina Vernikova. 8. Petje. 9 Virk: „Slava Slovencem", deklamuje sedemletna deklica. 10. „Prisega Rožanke", deklamuje kmetska deklica Lenka Pak. 11. „Razni potje", deklamuje kmetski deček Jožef Škof. 12. Petje in godba. Prosta zabava. Pri slavnosti sodeluje iz posebne prijaznosti oddelek slavnega pevskega zbora Ljubljanske čitalnice. Mej posameznimi točkami sporeda svira domača godba iz Sveč. — Red: Udeležnikom javljamo, da se bode treba voziti po železnici do Celovca, potem pa z vozovi dalje, kateri se bodo odpeljali iz Celovca v Sveče v nedeljo 21. avgusta točno ob Va6. uri zjutraj, in sicer iz gostilne ho tela „zum Sandvvirth", kjer naj se blagovolijo do 5. ure zjutraj zanesljivo sniti vsi udeleženci. Tukaj se bode tudi zajutrkovnlo. Vožnja na priprostih kmetskih vozovih stala bode tja in nazaj za osobo 1 gld. 20 kr. in Be morejo prostori zagotoviti le za tiste udeležence, ki se bodo zadnji čas do dne 15. avgusta na-nje prijavili. Na posebno željo na rotijo se tudi boljši vozovi, in sicer stane kočija z jednim konjem za tri osobe 8 gld. in z dvema ko njema za štiri osobe 10 gld. za cel dan brez vsega druzega priplačiln, in do neomejenega časa. Ihzo javni pozdravi izvolijo naj se ravnati že dan pred slavnostjo (20. avgusta) na ime: Župnik Wieser, Celovec. Shajališče tujih udeležencev je dan pred slavnostjo (v soboto) in dan po slavnosti (v ponedeljek) v salonu hotela „zum Sandvvirth", kjer se tudi najbolje in najceneje stanuje. ^ Slavnostni odbor (Vabilo k dijaškej veselici,) koja se vrši pod vodstvom Mariborskih abiturijentov dne 21. avg. pri sv. Jurji ob južni železnici v g. Neudl-novi gostilni. Čisti dohodek je namenjen društvu sv. Cirila in Metoda. — (Slovanska liturgija.) Dovolitev slo-vanske liturgije za Črnogoro je samo obnovljenje dovoljenja, katero je dal papež Benedikt XIV. za vso Ilirijo. V Rimu so sedaj nataučno preudarjali, katere dežele je papež Benedikt zmatral za Ilirijo. Točno se ta stvar ni mogla določiti, toda sklepali so, da vsekako Cfnogoro in Srbijo. Potem bi tedaj tudi za katolike v Srbiji mogoče bilo doseči slo- vansko liturgijo, ko bi srbska vlada za to kaj sto rila Slovanski učenjaki naj bi pa preiskavali. če ni papež Benedikt tudi druzih juso-lnvanskih dežel zmatral za Ilirske, ker potem bi tudi lahko zanje zahtevali slovansko liturgijo. — (Dr. IlermenegildJireček.) Nekateri listi so trdili, da je nov ravnatelj centralne zaloge Šolskih knjig dr. Hermenegild Jireček vitez Soniakov sin bivšega avstrijskega naučnegu ministra, ki je nekaj časa vodil bolgarsko naučno ininisterstvo. Temu pa ni tako. Nov ravnatelj centralne zaloge šolskih knjig je najstareji dvorni svetnik v naučnera ministerstvu, ter ima 60 let. Bivši bolgarski naučni minister je pa Konstantin Jireček in jo sedi j vse-učiliški profesor v Pragi — (Će be ln i semen j,) ki je bil pred dvema dnevoma na Igu se glede kupčije ni posebno obne-sel. Pripeljali so vsega vkupe od Lašč, Krvave peči, in s Studenca nad 1000 panjev. Kupčija ni bila živahna, ker ni bilo kupcev. Popoludno kupil je g. Oroslav Dolenoc iz Ljubljane do 5. ure kakih 220 panjev po 1 gld. do l gld. 5 kr., kakor so se sploh ponujali. Najvišja cena za panj bila je 1 gld. 25 kr. Samo iz Ribnice bilo je 28 panjev, ki so bili že dopoludne po 2 gld. 40 kr. prodani. Vsega vkupe prodalo se je okolu 45% napeljanega blaga, ker je bilo tudi nekaj malih kupcev iz bližine. — (Program delitvi premij za govejo živino,) ki bode v Metliki v ponedeljek dne 29 avgusta 1887. 1. Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovoliti, da s« v Metliki za dolenjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, in je v ta namen dovolilo potrebni denar. Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejci te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem poučijo; b) da se razvidi uspeli, ki se je zlasti z pripomočjo državne podpore dosilimal dosegel pri reji naše domače goveje živine ; c) da se glede na postavo zoper govejo kugo od leta 1879. več goveje živine Izradi in oživi kupčija z domačo živino, ne le doma na Kranjskem, temuč tudi v vuanje dežele. 1. Pravice do premij v Metliki imajo vsi živinorejci okraja črnomaljskega, novomeškega, krškega, kočevskega in litijskega. 2. Na razstavo pripeljana živina se postavi na „mestni trg". Do 9. ure dopoludne mora pa vsa živina na mestu razstave hiti, in sicer posebe junci, in posebni telice in posebe krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže. 8. Živina, katera hoče biti premije deležna mora najmanj že pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva, i. Možje, kateri bodo sodili premiranje živine, se izbero po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva kmetijstva in se morajo ravnati po propisih za to določenih 5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani ministerski predpisnik veleva, ter da bode promirano goved najmanje jedno leto za pleme obdržal. 6. V razstavo se pripuščajo: junci (biki), ki bo l/a do 3 leta stavi, breje telice, ki so najmanje 2 leti stare, molzne krave, ki so imele jedno, dvoje, tri, štiri ali k večemu 5 telet. Goved srne biti izvirnega Marijadvorskega, Muri-škega, Belansko-Pinegavskega plemena in pa mešana domača živina z zgoraj imenovanimi 3 rodovi ali pa tudi z drugimi žlahtnimi rodovi ali pa tudi čisto domača živina. 7. Za izvirne rodove so odločene državne premije tako le: I- premija za bike: 40 gld.; II. premija: 30 gld.; III. premija: 25 gld.; IV. pnmija: 20 gld.; V. premija: 20 gld. 1. premija za telice : 25 gUl.; II. premija: 20 gld. I. premija za krave: 30 gld.; II. premija: 25 gld. Skupaj 235 gld. Za lepo mešano živino in za domačo živino so odločene državne premije tako-le: I. premija za bike: 30 gld.; II. premija: 25 gld.; III. premija: 20 gld.; IV. premija: 20 gld.; V. premija: 15 gld. 1. premija za telice: 15 gld.; II. premija: 10 gld. I. premija za krave: 20 gld.; II. premija: 15 gld. Skupaj 170 gld. Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe Kranjske. V Ljubljani 10. julija 1887. Gustav grof T h u m, Gustav Pire, predsednik. tajnik. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Postojina 12. avgusta. Čehi v Borovnici, Logatci, na Rakeku srčno vsprejeti. Društva, šolska mladina z zastavami na postajah, kraji okrašeni. Vsprejem v Postojini velikansk, sedem zastav, vsa Notranjska zastopana. V imenu Postojine pozdravil župan Vičič, v imenu Notranjske Hinko Kavčič, v izvrstm-m govoru poudarjajoč slovansko solidarnost, katera se ob pohodu praktično kaže. Odzdravila dr. Schmaus, Rvba. Potem z godbo skupen uhod v trg, kateri krasno odičcn velikanskim slavolokom, zastavami. Pred jamo pozdravil okrajni glavar Schvvarz Čehe, naglašajoč, da v tolikem številu ie noben narod ni obiskal naravnega čudesa Notranjske. Jama krasno razsvetljena, Čehi naudušeni. Na Kalvariji šestdeset notranjskih pevcev pelo cesarsko pesen, „Jadransko morje," Jaz sem Slovan." Mej petjem vse bengalično razsvetljeno, krasen prizor. Vidin 12. avgusta. Princ Koburški ob 6. uri zvečer semkaj dospel, naudušeno vspre-jet po velikanski množici in garniziji na nabrežji. Stambulov in nadškof pozdravila sta ga na nabrežji v imenu vlade, prebivalstva, vojske. Koburžan odgovoril, da je zmatral za sveto dolžnost, kakor hitro mogoče podati se v novo domovino in posvetiti svoje življenje sreči, ve-ličju in blaginji Bolgarske. Zahvaljujoč se za zaupanje in u danost hrabrega naroda bolgarskega, izrekel je princ prepričanje, da ga bode narod bolgarski podpiral in v njegovem prizadevanji, da se zopet povzdigne in razvija dežela, da se doseže sijajna bodočnost. Po vspre-jemu deputacij v mestni hiši, šel je princ zopet na parobrod. Carigrad 12. avgusta. Porta vsled postopanja bolgarskih regentov in Koburžanove akcije nevoljna odpoklicala je Rizo beja ter imenovala državnega podtajnika v vnanjem uradu, Artina efendija nadkomisarjem v začasni specijalni komisiji v Bolgarski. Artin efendi odpotuje tjakaj ob ugodnem trenutku. Razne vesti. * (Štrajk v Naplu.) V Napolu so napravili pokopovalci mrličev štrajk. Kaj je povod temu štrajku, ne vemo. * (Lačen porotnik.) V Liberci na Češkem se je vršila obravnava proti dvema zatožencema zaradi goljufije. Obravnava je trajala dolgo v noč Ko je govoril že dolgo zagovornik, poseže mu nek porotnik v besedo, da naj le kmalu konča svoj govor, kajti on je lačen, ker še ni večerjal. Porotni-kova opomba vzbudila je veliko veselost po dvorani. Zdruvljenje |»oa»eNuje. Pri odprtih ranah, oteklinah in ulesih se z Molo vi in „Francoskira žganjem" odpravi prisad in s tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajitlnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli-o v izdelek z njegovo vairstveno7.n:imko in podpisom. 2 (19—8) „LJUBLJANSKI ZVOH" Mtoji (192—103) I za vse leto gld. 4 60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. sasute? Diku vzdani. P. t. parni ffugonu Turkovi a spunihuiivslne pnni choti jelio v Liihlaui. Za srdečne, občtovne, v pravde slovanske po hostčni, jakeho se dostalo nam v milem kruhu Vaši ctone rodiny za dobu pobvtu našeho v te* bile* Lu-blani, vzdavame Vam svt?m a sv^ch choti jmenem nejuprimnejM diky in najtoplejši zahvalo. Karel Solperu. Vii«-lav Škaloml. 0. kr. professori z Jindficliova Hradce. <^67) Velevaženemu panu panu Alfredu Hart-mannovi, našemu milemu bosti teli jakož i všem predrahym Slovincum s nimiž nam v bfle Lublani bylo pobyti nejvčtši radosti obzvlaste slovutnemu panu Dr- Papežovi provokivatne z nejhlubši dtrobv duže j (57o) Diky, dfkv Vani, hmogaja ljeta! Professor Gustav Heš, JoseJf Kousul, duch. spnivce c. k. trestnice. Ottakar hrabfi Waldštyn. Velectčnemu panu Viktoru Rohrmanovi, tovarniku v Lublani, a jebo spanUorovslne choti vzdavaji v uete pod psa m za pfatelskf a v pravdo slovanske pohostčnf svuj nejvfelejši dik. Vilim Befvaf, sonkromnik v Praze. Frantisek Po wr, iditel cukrovaru v Hofivcih. Strpan Cu-liidek, c. k. nota? v Holivcih. (571) Zahvala. Prostovoljna požarna brainba v Postojini izreka najtoplejšo zahvalo vsem onim, kateri so pripomogli k tako sijajnemu uspehu društvene tombole dne 7. avgusta t. I., posebno pa predstojništvn Postounske j:une za brezplačno prepustitev električno razsvetljave, požarnima hrambama iz Logatca in Vrda in darovalcem dobitkov in darov. V Postojini, dne, 10. avgusta 1887. (56)) Za načelništvo: .VI. Burger, Al. rencir, načelnik, namestnik. Zahvala. Podpisana odbora štejeta si v prijetno dolžnost, da izrečeta iskreno zahvalo vsej gospodi, ki je pripomogla k tako sijajnemu uspehu naše svečanosti dne 7. t. m., osobito in pred vsem pa slav. hrvatskemu pevskemu društvu „Vila" v Varaždinu, slavnemu mešanemu zboru slovenskega pevskega društva v Ptuji, Ljutomerskim gg. pevcem in pre-čestitim domačim našim gospem in gospodičinam, ki so s svojimi doprineski „bufet"-u in s svojo nedosegljivo ljubeznjivostjo pri razprodaji največ pripomogle k izvrstnemu uspehu koncerta. V Ormož i, dne* 10. avgusta 1887. Ormoška čitalnica. Ormoška podružnica sv. Cirila in Metoda. TujCl ! 11 avgusta. P.i 'i-Min: Milkler z Dunaja. — Kašik iz Prage. — Sternagel iz Bočna. — Zitz iz Gradca. — Kahler, Knopp iz Strasa —■ VValmann iz Trsta. — Piskatschek iz Gorice. — dr. Spcrlich iz Pulja. — Spada iz Zadra — lierčio iz Dalmacije. Pri 9tnliAi t Guttmann z Dunaja. — Koledani, Ko-dermatz, dr. Jelusig iz Trsta. — Pozder z Reke. — Jakobi iz Gorice Pri bavarskem dvoru: Heu iz Pulja. — Stein-bach iz Trsta. Pri »w*l.rljNkein «eBnr|l: Gregorčič iz Gradiške. — Kohler iz Zagreba. — Doktoric iz Bohlnske Bistrice. — Marouovič iz Dalmacije. Umrli SO V ljlll>lj gld. 129 gld. 100 „ 163 „ 124 100 179 20 107 226 danes 81- 55 82- 80 112 90 96; 0 884*— 281*50 126 — 9-98 V, 5*99 61*67'/, 50 kr 25 60 45 50 25 60 n 25 50 85 75 I i i i i i i i i i i i i i.......i i i i i i i r ■ i i i n i f i i ■ i i i ii i r i (568) Ana Dittrich bivša udova ^X ožek, Jakob Dittrich laAšml -poseatrsJ-lc poročena. V GRADCI, dne 8. avgusta 1887. 4,1 i*t>u» i ■»» r i t i i i i i i i i i ■ »i i « i i i «ivr> hiti i i i ri i i i i i i i Broj 338. Natječaj. (563- Kod obče javne bolnice u Sisku imu.ilu se popuniti do konca o. mj. mjesta bolnlčkeg« podvornika 1 podvornlce (Krankenwerther). S mjestom podvornika skopčana jest mjesečna plaća od 30 for. i stan u naravi, s potonjim paku mjesečna plaća od 21 lor. i stm u naravi. Molitelji želeći Be za ovo mjesto natjecati, neka pošalju svoje sa svjedočbom dosadanjega službovanja obloženu molbenicu do 25. t. m j. na podpisani! upravu tim dodatkom, da podvornik imade biti vješt hrvatskom jeziku u pismu i govoru, a njemačkom u govoru Prednost imadu oženiti bez djece, te koji su u tom svojstvu več službovali time, da mogu oba namješteni biti. Uprava obće javne bolnice u Sisku, dne 8. kolovoza 1887. Upravitelj *. Filk. Hiša na Vrhniki, jako lično zidana, s prođajalnico, dvema sobama pri tleh-kjer je sedaj gostilnica, z jednim nadstropjem in tremi so, bami, z ličnim malim vrtom in kegljiščem, ki leži za obrt na jako ugodnem kraji, kjer se ceste križajo, ležeča ob okrajni cesti, po kateri ljudje k maši hodijo, se proda po nizki ceni ali pa tudi di v najem. Bolj natančno so izve pri upravništvu „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani in v prodajalnici gospoda .1. R. Je-IovAka na Vrhniki. (5 3—3) „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo aa zbrani spisi po znižani ceni* 4. zvezek 1. zvezek: Deseti brat. Komun. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. —- IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz čaaov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozluvska sodba v Višnji Gori. Lepa povesi iz stare zgodovine. I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kran jsk ili Slovencev. — II. Grad Rojili je. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — lV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. Zvezek po 60 kr.f eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, akp si naroče skupno najmanj deset izvodov. it Prodajajo se v (79—43) „NARODNI TISKARNI Kongresni trg, Gledališka stolba. HanO t* ki se more vr-UulldJ . niti vmujhnih ^^m^^^^muir*rr\i. obrokih, reelno, diskretno in po ceni, toda le 300 gld. iti več dobe na posodo kavalir ji, častniki, industrijci, posestniki giašćin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojhitie i" deilščinc, tlu-liovniki in dame tu in na deželi.Naslov: F.diurre, kreditni zavod, (jradec. BRATA BBBRL prodajata najboljše in najoenejio barvo p IslIso in lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—145> LJUBLJANA. Za frančiškansko cerkvijo, v liisi gONpodtfc J. Villiur-jn liis. sit-v rs LJUBLJANA. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r.