*i'Je,naJ V četertik 26. mal. serpana. TT 4* /**'. 1849. r II. polovice. Viri pozabljivosti. CPrllika. — Poslovenil Umek.J ^ de bi se mogel, reče MilOstin, iz potoka pozabljivosti napiti, in tako na enkrat vsiga žalostniga spomina se osvoboditi, ki mi neprenehama moje življenje greni! — Tvoja želja se laho spolni, pravi stari Zoran. Tri dni hoda od tukej je velik lipov log, kjer en pušavnik, moj stari prijatel, prebiva. Pojdi k njemu, on te bo peljal k studencu. — Milostin se te-dej odpravi na pot, in pride tretji dan zvečer do ime-novaniga pušavnika. Ta ga prav prijazno sprime, in kakor hitronme svojiga prijatla zasliši, obljubi, de mu noče pree drugi dan njegovo željo spolniti.^ Mirno po^ isluša pušavnik na dalje Milostinov popis življenja in pelje po majhini večerji trudniga popotnika v postelj iz mahu in lipoviga listja narejeno , de malo počine in se na jutrišni pot pokrepča.i— Komej so pervi žar-"-ki solnca skozi goste veje svetiga loga prederli, konča pušavnik svojo jntrino molitev, in se odpravi s svojim gostam na odločeno mesto. Zvečer prideta na visoki planini v neko z gostim logartl obdano dolino, kjer so trije Studenci izvirali. Tukej sva na mestu i, pravi pušavnik > in vzame iz nedra zlat kozarec. Glej to so studenci pozablji- 36 vosti, ali samo iz eniga se sme piti, zdaj si izvoli! — Ako si svoje usta z vodo perviga zmočiš, boš vse nesreče in nadloge, ktere so ti kdaj tvoje življenje grenile pozabil; pozabil boš nevoljo svojih mladih let, pozabil svoje nestanovitne, tode zraven tudi zveste zgubljene prijalle. — Tako govoreč, poda starčik Mi-lostinu napolnjeni kozarec; ali on ga ne prime, ampak popraša: Bom li tudi, ako iz tega studenca pijem, svoje blažene mlade leta pozabil, in drage čase, ktere sim s svojimi prijatli v edinosti in rajski prijaznosti vžival? To se ve, tudi te boš pozabil. Poj-diva tedej le k drugimu studencu, reče Milostin,. kako bi jaz mogel, samo zato, de pretečene težave pozabim, toliko sladkiga spomina darovati! — Prav tedej, reče pušavnik in natoči kozarec iz druziga studenca, in mu ga poda rekoč: Ako pa iz tega piješ, boš vse pregreške svojiga življenja pozabil. Milostin nagne kozarec in hoče piti; pa hitro se premisli, in reče svojimu vodju: Ali mj niste si-noč pravjli, de vas je ravno vest, ki vas je zavplj pregrežkov pekla, na pot modrosti jn kreposti pripeljala, in de je ravno iz tiste grenkosti cvet krepo-1 sti pognal? — Rekel sim, odgovori pušavnik, n\Milo-stin — zlije vodo po pesku. — i Pri tej priči se prikaže serčno veselje na bledirn licu siviga starčika, stopi k tretjimu studencu ter mla-denču natočeni kozarec daje. Povejte mi, pyavi zdaj Milostin, lastnosti tega studenca. Ta ima -pa, jasl-nost, odgovori pušavnik z velikim veseljem, de l?oš prec vse razžaljenje svojih neprijallov pozabil, in vse napake., kteri ti je njih hudobnost storila. — Tukej poklekne Milostin pred starčika? vzame iz njegove roke kozarec bistre vode, in ga popije. Sladek mir se razlije tudi v njegovim sercu, in to pitje je vgasilo grenki spomin sovražniga razžaljenja. — Ko se potem domu verneta, reče še pušavnik: „Ljubj mladenič! ne misli nikoli na razžaljen]'e hudobniga sveta, in gotovo boš zadovoljen z osodoy>miru in pokoji živel vse dni svojiga življenja." 27 Življenje leto. (Nadalje.) *) Sušeč že prinese drevo, rovnico, krivačsaboj kmet orje, perst rahlja, zemlji lice gladi, drevje cepi, terte ob-f rezuje, ječmen, oves seje in se za prihodnje poljske opravila perpravlja. Drevje bersti in zrak pomladanski zemljo počasi odpira. Vender v tem mescu večkrat silno, starim zoperno in nezdravo vreme vlada. Žerjavi, divje gosi in trume druzih ptičev zopet od juga perletijo. — Sušeč je izraz tretje dobe človeškiga življenja. Ta se mladenec svojiga dela prime, stariši in oskerbniki ga učijo in išejo k veseli blaznosti napotiti. Um se mu bistri, dobro od hu-diga ločiti ve" in razsodi, kaj je prav ali pa napačno. Vender bolj ko kdaj mladosti plam v njegovim oserčji razsaja, si zlate gradi obeta, dreza v to, kar ni njegoviga o-pravila, je nestanoviten, serborit in pri njem gre vse na skok. Telo pa se v tem časa nar lepši razvije, lepe mere in brimere dobi, in tako v osemnajsto leto berhek mlade-r neč stopi. Mali Traven že serca vsih z radostjo navda, zemlja je1 dobila zelenkasto odejo, drevje mladike in perje5 čbelica pribrenči na polji, slavček prig^e in druge pti-čice seJogIasijo V logih in gošavah. Vreme pa je v tem mescu spremenljivo, kmalo solnce sije, kmalo deži ali pa do sneg verhove visokih gora pokrije, in tako se spreminja1 celi dan, de se ni zanesti. — Kakor Travnik je tudi človek v četerti dobi v svoji nar gorši kreposti, je priljuden in noče nič več po otročje deržan biti; rad se pa vda igri, slasti, nemarnosti, in čas z nepotrebnimi rečmi gubi in nič kaj gotoviga ne-sklene v svojih mislih do 24. leta. O prihodu ve* lik i ga Travna je že vsa narava kot z zelenim pertam pogernjeua, v popolnama cvetji, in dišave lep duh se razliva po vertih. Ze raste trava, ters-je, žito in vsim rastlinam v tim mesca nar bolji redivni ') Zadnjič se je bil moj gosp. sostavljač (Sclzer) pozabil zmotili, ker je postavil „koncc" namesto „dalje." Y"dnik. 28 in oživljajoči sok iz-zemlje priteka. Že razgrajajo poletni viharji; ako pa zjutraj slarva pade, nježne cvetlice spridi in tudi lahko v kali zamori, terto posebno pokvari. — V ti dob} postane mladeneč čverst korenjak, je dalaven, vnet za mnogo dobro, za vojašino perpravin, pogumen, nagel, vroče kervi, terdoglav, prederzen, ker mu skušnje manjka, velike poskusi, pa se tudi opeče, zdravje spodkopa, življenje prikrajša. Rožnika je polje obsejano, žito rumeni/kmet-vavcu ali obilno, bogato žetev, ali pa malo pridelka obeta ga z upanjem ali pa z žalostjo navdajo. Ze tudi nektero sadje dozori, češnje, jagode, marelice. Merva pada pod mahleji koscov na travnikih in senožetih; ti jo posuše, in spravijo, de drobnica in goved po zimi stradala ne bo. — V šesti dobi začne človek prav živeti, otroško bedalijo popusti in si norce mladosti popolnama iz glave izbije* Kerv (kri) se vmiri, glava razjasni, rad se umnim ljudem perdruži, je ostroumen, in pridnost mora njegov nar bplj— ši zaklad biti, ako hoče sebi leta starosti olajšati in svoje otroke k- blaznosti napeljati. Ako pa zdaj roke nav-skrižem poklada, si ne bo nikoli veliko opomogel in nij masi srečnih in veselih starih dni svest biti. Maiiga Serpana dozori žito in-kinetovavec, kteri je dobro seme sejal, in ako je obrodilo, bo vesel žetev obhajal, žitnice polnil, in tudi nektero sadje v shrambe spraviL Ako pa pogosto dežuje, se žito in sadje spridil začerni, nima slaja, in ves up dobre žetve, vse perčako-vanje dobriga kruha mu je odvzeto — Človek je v sedmi dobi postaven mož. Ako skerbno in modro gospodari, za prihod skerbi, ako se mu kmetijstvo odseda, kupčij-stvo in obertnost spod rok gre, si denarja nabere za po-" trebo do zime, dobrih del za unkraj groba. Ako pa čas zamudovaje v-slabe tovaršije zahaja, popiva, in mu igra bolj teče od dela, ga bo pozneje nadlega tepla in nesreča ne bo kmalo vgnana. (Konec sledi.) 39 Tabor. Ko se od K raj na dve pičli uri dalje na Gorensko pomakneš; prideš po veliki cesti čez Bistriški most; — in ko verh hudo sterimiga klanca prisopeš, se ti lepa ravnina prav prijazno odpre. Tu vidiš iz. srede lepiga polja in zeleniga drevja mali hribčik z lepo belo cerkvico veselo proti nebu moleti. Hribčki in lepa drevna okolica se imenuje „Tabor." Ime „ Tabor" je staro slovensko in pomeni nar berže terdnjavo. Sliši se od starih ljudi pripovedovati, de so se naši preddedje na tem skalnatim hribcu svoje dni sovražniku branili, in posebno nadležne Turke od tega prijetniga kraja večkrat junaško odpodili. — S hribca se lepo in deleč okoli vidi. Proti vzhodu *) se vidi čemi Kraju, Smarjetna gora in sv. Jošt. pNa levo so visoke gore; posebno lepo se vidita stenna velikana Storžec in Grintavic, dalje se vleče dolga Križ" k a gora proti Teržiču. — Proti vzhodu stoji Doberča in Stol; dalje se odpre rajska Blejska stran z mogočnim Triglavam z belo kapo. — Kamor se ozreš, lep imaš pogled. — Hribic je pa od dna do verha ves krasno in pobožno okinčan. Koj spodej se prične sv. križev pot s čedno so-zidanimi štacijoni. Od eniga do drugiga je lepo po vert-narsko izpeljani zid in ograja. Po zidu rasejo lilije in vert-nice, zgoraj se pa čez in čez lepa senca od gosto nasajenih sadnih drevesic lično spleta. Zgorej na hribcu stoji visoka stara lipa, ki k lepoti hribca velikq pripomore. Za lipo stoje, kot na Kalvariji, trije križi primerjene. velikosti. Malo više je lepa kapelica, in koj naprej so vrata y cerkev. Ko skozi, vrata v lepo cerkvico stopiš, posebno če je od jutriniga ali večerniga solnca razsvetlena, se te mora po sili božji navdih prijeti. Trije lepi, vsi ponovljeni in s cvetlicami ovenčani altarji se ti prijazno pdkrijejo. V *) „Vz" (beri „ui"), po slarnslovansko „v'z ,'' 'pomini v sostavljeliih besedah! „gori" (auf, hinaufj, — „iz" pa „vunu (aus , hinaus) ; tedaj (solnčni) ri-hod (Anfgangl), i ih o d pa ti je to, kar neuiški „A.iugang." Naše popačeno govorjenje tega ne loči, Vcednišlvo. 30 velikim žalostna Devica z ljubim sinam na naročji, in sed-memi meči v persih pod križem milo žaluje. — Zvonovi v letu 1836 preliti in ponovljeni, se vverste s prednostjo v versto lepiga zvonenja na Krajnskim. Tudi male orglice s 6 registri, zdelane od domačiga orglodela pod Tabram, se z glasam in podobo cerkvici lično prilezejo. — Pobožni Gorenci' na Tabor radi hodijo. Posebno v postu pride vsaki petek še nekaj ptujih, ki svoje žalosti in težave Devici potožijo in jo za pomoč prosijo. A. Praprotnik. . Kres v Metliki. Ako prideš dan pred kresam popoldne v Metliko, boš vidil skoraj pred vsako hišo otrok in odrašenih obo-jiga spola nekaj na streho metati. Kaj neki mečejo? Snop-ke, spletene iz žoltih (rumenih) Šentjanževih cvetlic. Za sleherniga v hiši se verze po stari navadi en snopek na streho. Tako1 dolgo mečejo, dokler vsi gori ne ostanejo. Je ostal snopek z glavo navgori, pomeni, da bo človek Ičto preživel. Ostane pa snopek na strehi z glavo navdoli, pravijo, da bo človek, čigar je, še pred letam vmerl. -1- Se ve, da je bosa. Nihče tudi kaj takiga ne verjame, ker iz skušnje vejo, da ni res. To je le ena; da' jih je vec. — 'Zvečer vtikajo nekteri tudi katarinčice (marjetice) v streho. Cigar katarinčica čez noč zvene, tistiga hd iadi p'o govorici smert še tisto leto pokosila. (Bog- pomagaj! če se je komu' kihnilo.) 'Komaj tama nastane, začnejo po mestu kresnice*) ne letati, ampak hoditi in pod okni popivati (peti). Take popevajoče kresnice so odrašeni, belo oblečeni deklici bolj revnih stariš*ev. Glavo si tako s p^čo zavijejo ? da komaj za oči prostor ostane. Ne dajo se poznati. Od hiše do hiše hodijo in pred vsako dve koledniški pesmi zakroži- jo. **) Dajejo jim zato denarje, mast, maslo, jajca jn ta- -------------------+---------- *) Govorijo kersnica; piše se kresnica iz b'esede ,,kres." *•) Bomo obedvc drugo pot podali. Vred^ 31 ke reči v dar. Ena darove v canjico (korbico) nabira. Nazadnje jih med sabo razdele. Po štiri in štiri ali pet in pet jih skup hodi. Da otrok okoli njih ne manjka, m j ni treba praviti. Od ene tovaršije kresnic do druge letajo poslušat; ktera lepše popeva. Dobro še pomnim, koliko veselje je to bilo. Vso noč bi jih bil poslušal. In zares: „SIajše reči na sveti ni, kakor je pesem, lc-pa. — Ni jih pa tudi na sveti ljudi; ki bi rajši peli kakor Slovenci." Kakor povsod pri Slovencih in mende pri vsih Slovanih, se tudi v Metliki to noč kres kuri. Navada kres kuriti je že strašno strašno stara., in spričuje, ker ga o nar daljšim dnevu žgo —kakor gosp. fajmošter Vertovc pišejo *; — „da so stari Slovani spincu božjo čast S k a Z O V al j." J, Navratil. Hiše in hišno orodje starih Slovanov. Hiše starih Slovanov so bile sostavljene iz štirih sten, ki so bile ali lesene^ ali spletene ali pa zidane. Luknje so zamašili z maham, ometali z blatam. Apna niso poznali. Pokrivali so hiše s slamo, bičevjem in /steljo, kakor revni še dan današnji. Prostor med streho iu štirimi stenami hiše so imeno-1 vali ,jzba." Stropa ni bilo. Mi imenujemo zdaj izbo več-jidel prostor med stropam in streho, ali stanico pod streho. Novejši slovenski pisavci pa, imenujejo po izgledu Rusov in Poljcov izbo vsako sobo aH stanico (čimer). Zraven izbe je stala čumnata, to je hramba za p6-trebne reči. Ob steni okrog in okrog je bila klop, ki so ji la+ V a *) rekli. Njih miza je bjla stol, okoli kteriga so na tleh sedeli. Toraj pravijo Hrovatje mizi še stol. *) Novice 18^7 str. 406 v spisu od s o In ca. v r *) Serb pravi „lava", Polje ,,lava", Rus „lavlta", Čeh ,,lavice." V BoVin/S na Krajnrkiin pravijo ,^leva" lidaniimi ognjisu ut*ven pe&i, kjer luč (UeskeJ hranijo, (Glej Linharta II. i