KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA    Cenjeni gospod Doropoljski!                zbral  okrog sebe  vse,  ki so  mogli vihteti
Dovolite tudi meni malo prostora v ko*      m°6' in ?a..boj' na P^s krvavi!
tičku, da zvedo kotičkarji tudi kaj o naši      . Raz™knih so se prvi oblaki in sinil je
^š^fpofitaoSS* "• -  Stifr°is.ieofrrbopfob"
Tak  slovesen   dan   je  bil   17.   december,        Zapoceto delo je nadaljeval njegov slavm
rojstni   dan   Nj.   Vel    kralja   Aleksandra.     rnuk Peter, Mrkonj.c^ Zastavo svobode, ki
Vse je bilo v svečanem razpoloženju: raZ»     Je   ^aPkpolala   raz   Misar  in   Dehgrad,   je
redi i zelenju, učiteljstvo in učenci v praz,     PpPnjel   potomec   Črnega  Junja  -  Peter
ničnih oblekah, hiše po vasi v zastavah.          KaJa°?ra®v|c-     v     A   A    ..    .               ,.,
zavestno i| ^uvstven^o edenP souaencev viŠ5    p^^^^S
JegDa ga čujejo Se naii kotKkarji, ga nava,    ^ff ^«*™ ^ J-J^J«
n.        •      i •       ji               u~j                   Kralj   Aleksander   ne   bo   zaostajal   za
„  .   '   .          t,     ,   .    .                    na mnoga leta!
&"& -T,Ur,e,li7.ifl                 Z ~n'toto sp»«o»«niem
zopet obudila v žilah naroda.
Bolje leči v grob,                         Odgovor:
kakor biti rob!                                                     Ljuba Zora!                            —
To je bilo njih geslo.  In to geslo si je        Lepo  ste  praznovali   rojstni  dan našega
zapisal ves srbski narod na svojo teptano     ljubljenega kralja. Take prireditve netijo v
zastavo.  Zgrabil  je to zastavo Črni  Jurij,     naših srcih ogenj  domovinske ljubezni, ki
269
ZVONČEK                                                                               XXVI—11 in 12
nas   druži  v   mogočno   četo zvestih   držav«     čeh,   dovolite,   da   Vam  pošiljam  nastopno
ljanov,  vedno  pripravljenih  za svobodo  in     poročilo:
srečo naroda in domovine žrtvovati vse —        Dne 21. marca 1925 je zapustil našo šolo
tudi življenje! Vi, moji ljubi kotičkarji, ki     odličen šolnik, gospod Jakob Furlan. Da
ste  še  mladi,   cvrsti,  zdravi  in  krepostni,     smo se mogli dostojno posloviti od svojega
boste  učakali  velike   čase   mogočnosti   in     ljubljenega  voditelja, ki je vse svoje živ*
slave naše ujedinjene Jugoslavije, ko bodo     ljenje posvetil samo mladini, smo se zbrali
pod  zmagovito  zastavo naše  države  zdru*     vsi   učenci   šeste   mestne   deške   osnovne
ženi vsi bratje in sestre, ki so z nami istega     šole v Ljubljani  v  lepo okrašeni  telovad*
jezika in iste  krvi.  Naj  vam bo vedno v     nici.
mislih ukaz:                                                      Ob  desni  strani odra sta  stala  dva  go*
Domovina, vedno mislim nate               spoda. Vse oči so bile obrnjene proti njima.
in na neosvobojene brate!                      Prvi  je bil nam  že znani   gospod Furlan,
,                                    drugi pa mestni šolski nadzornik g. Andrej
Rape.
Ljubi gospod urednik!                       Najprej   so  zapeli   učenci   IV. b  razreda
Dovolite    da Vam   tudi   jaz   nekaj   po*     IeP° Pesem slavljencu na čast.
ročam.   Mogoče   bo   moje   poročilo   zani=        Nato ;e nastop.l kot prvi govormk novi
malo   moje   tovarišice   in  tovariSe   križem     nas vodja g. Legat. V kratkih besedah nas
lepe naše domovine. Doma sem iz Trbovelj     Je spomnil na dolgotrajno in uspesno de*
in  obiskujem  7.  razred  tukajšnje  osnovne     lov|nJ?  odhajajocega.  Poudarjal  je,  da je
šole. Uči in vzgaja nas s trudom naš dobri     8- .F"rlanruT P°. 44Ietnem sluzbovanju  treba
učitelj   g.   R.  Plavšak.   Povedati sem  Vam     pocrtka. Ucil je ves cas samo v Ljubljani.
hotela, kako živijo in  delajo naši  rudarji.     nazadnje   na   sedanji   soh,   ki   jo   je   jako
Ko bi jih videli, g. urednik, kako pridejo     povzdignil  s pndnostjo   vztrajnostjo  in  z
utrujeni in blatni iz rovov!  Tičati morajo     ^P™ *8 edi   V Soh je bil vedno pravicen.
celih 8 ur pod zemljo, kakor v grobu za»     P°znal  m  mkake   lzjeme.    Na   tisoce   je
kopani. Nekateri kopljejo premog globoko     da"es  moz v vseh  stanovih   ki  jih je on
doli   v   navpičnem   rovu   pri   hudi  vročini.     ucl1- J^0^ "««?•{» najodlicnejsa mesta
Premog spravljajo na dan z majhnimi vo»     v  nasi  lepi  drzavi   Vsi  se  ga vedno radi
zički,  ki  držijo približno  1 m3. Naši  ubogi     spommjajo   s   hvalezmm   srcem    Ob   za<
rudarji  so tudi  v vedni  življenjski  nevar=     ključku   govora   smo  krepko   zakhcali   tn.
nosti,  ker v  rovu  se  nabirajo razni  plini,     kratni »Zdravo.«
kakor treskalni plin, ki se užge, in dušilni              ^_______________________
plin, ki ljudi zaduši. Vendar pa imajo razne                                                          I
varnostne naprave, da se ne zgodi preveč                              ^SSSSto;
nesreč.                                                                                    ^SŽ^^fcu
Žena in otroci  ne vedo  zjutraj,  ko  gre                         ^SJlBHl
oče   na   »šiht«  —   ako   ga  bodo   zvcčer  še                          s||^B^H^B
živega videli. (Šiht je splošni izraz za delo!).                         kJJ^^^^^/Bb
Ako  pridete  kdaj  v  Trbovlje,  se  oglasite                          a^B^^BBr
pri  našem  g.  učitelju  in Vas bo  rad od=                      <J|^^HF
peljal  v  rudniške   jame,   da  Se   boste na                           ^^^^^^^^.
mestu prepričali, kako jako težko je  delo                       ^A^B^^B^^.
naših rudarskih trpinov.                                         ^^flft^H^^^^lBM
Srčno VTas pozdravlja Vam in »Zvončku«                ^f^^^^K^^^^^^^^^^H
vdana                                                 V^^^^^B^^^^^^^^^tm
Danica  Lisčeva,                             I^^^^^^^^^^^^^^^^^^H
učenka 7.  razreda v Trbovljah  2.                   I^^^^^^^^^^^^^^^^^^H
Odgovor:                                                  Ifl^^^H^H^I^HHj
Ljuba Danica!
Prav nazorno nam opisuješ življenje ru^        Po    tem   govoru   so   nastopili  učenci  iz
darja trpina, ki spravlja iz temnih. podze«     posameznih   razredov   in   deklamirali   pri«
meljskih   prostorov   zaklade  na  beli   dan.     merne pesmi. Zahvalili so se g. Furlanu v
Bil sem že v nekaterih rudnikih, zato vem     imenu svojih součencev, da je tako uspešno
po lastni izkušnji, da je vse res, kar nam     skrbel za napredek šole. Vsak deklamator
pripoveduješ.    Vern,    da    govorim  iz  srca     mu je podaril v zahvalo lep sopek cvetic.
vseh,   ako  želim  tem  črnim  možem  sreče        Za  učenci je jako lepo  govoril  g. nad*
pri  delu in zadovoljnosti v življenju.             zornik Rape. V imenu velikega župana in
»                                    drugih prosvetnih oblasti se  je zahvalil  g.
Furlanu  za   dolgoletno    delovanje.   Za   to
Dragi   gospod  Doropoljski!                 priliko je spesnil tudi lepo pesemco, ki si
Ker čitam v »Zvončku« razna pisma, ki     je pa nisem zapomnil.  Ob sklepu svojega
Vam  jih  pišejo  otroci  o vsakovrstnih  re«     govora je še omenil,  da  se je spomnil  g.
270
XXVI—11 in 12_____________________________________________ZVONČEK
Furlana  tudi  dobri naš kralj  in ga odliko«              in izza gor je solnce vstalo,
val z redom sv. Save.                                             po svetu je življenja dalo.
Sedaj   šele   {\6   nastopil   poslavljajoči   se              D         j  • 1       ..-  .    .        ,  ,
g.  vodja.  Ginjen  se' je  s toplimi besedami              Prepndn, kmetic ze je vstal,
zahvalil  vsem   navzočnim   za   lepo,   njemu              "a PolJ.e .hltro s,e Podal;      ...
prirejeno odhodnico. Pozival nas je, naj si              UPr.?8el  ^  Pred .plug konjice,
ohranimo  njegove   nauke   v   vednem   spo.              Pastlr  mu Pasel  Je vollce-
minu   in   se  pridno   učimo   sebi   v  korist,              Ko solnce izza gor je vstalo.
skrbnim staršem v veselje,  državi  naši  pa              po  svetu  je življenja  dalo.
v čast in ponos.                                                     Odprlo se je milo cvetje,
Ko smo odpeli  še naše  narodne himne,              na vrtu se glasilo petje.
smo se Tazšli.                                                          T    ,              .           .   ,        . ,
_    s     „                              „                         Ce  solnce  pa  bi  zalezalo,
O trosi Bog Vam sreče roz                         na svetu tudi vse bi spalo
na vse poti,                                                                                 A    R   d
a nam pa daj še mnogo mož,                                                              ro anov-
mož vrlih kot ste Vi!
Mirko R o t h                          KOTIČKOV  ZABAVNIK. učenec IV. a razreda.
Odgovor:                                                                               Pretvornica.
Ljubi Mirko!                                                 Priobčil M. K.
Z   veseljem   priobčujem  Tvoje   poročilo           Pester — Anka — past — roj.
o lepem slavju, ki ste ga priredili v slovo           Čast —  riba  —  senca  —  ročka.
in   počeščenje   gospodu   Furlanu,   doseda«           Mizar — osat — vojska — lakot. njemu   upravitelju   vaše   šole.   Mož,   ki   je         Iz gornjih besed napravi nove, toda tako, tako dolgo dobo uspešno in navdušeno de<      da  ostane  razporedba  črk ista!
loval v blagor  naše  mladine, pač  zasluži,                        _      ,               ,
da se ga hvaležno spominjamo, ko odhaja                        Besedna  uganka.
v pokoj, in da mu trajno ohranimo svojo                           Priobčil M. K.
hvaležnost.  Učitelj, ki nesebično in požrt»           Na  prv0  v  pog;tnicah  mnogi  hite,
vovalno   deluje   za   pouk  m  vzgojo   nase           v jeseni tja ptičice poiete-
mladine, stoji  med prvimi  graditelji  lepse           a   druga ime je vasice>
bodočnosti   naše   domovine.   Zato  jim   je           znane iz vojne krvave
tudi domovina hvaležna za delo, ki so ga           (tam  bljzu  solnčne  Gorice)
stonli  njej v čast in konst. Tudi  »Zvon=           vse sku aj jme je države ček« želi svojemu prijatelju g. turlanu se
mnogo  zdravih  in  zadovoljnih  let!  Zdrav                               Uganke.
ostani in ne pozabi nas!                                               Priobčil   Albin Čebular.
I
Dragi g. Doropoljski!
Tudi  jaz  Vam  hočem  pisati.  Hodim  že              Ob hudJ; hudi^susi
v U.b razred h gospe učiteljici Gregoričevi.             vse cvetke pozivim,
Prinesla  sem  30 Din  za  »Zvonček«.  Rada              ^e J™ Pa- ce zmrznem -
ga prebiram, posebno mi je všeč Vaš ko=             Potem ^lh P°mom
tiček.   Osem   mojih  součencev  je   tudi na»                                   II.
ročenih  na  »Zvonček«.  Vsi  Vam  hočemo              T            .....
jsatj                                                                      Jaz nosim knla pisana
r>    j     i-     \r o                                                    kot gospodična v mestu,
Pozdravlja   Vas                                                    samcf da več nožic imam,
Liza M e r^g cL tha 1 e r 3 e v a                       ker z ^^ ^ §e Re ^am
Odgovor:                                                                                     III.
Ljuba  Liza!,                 .    ,                Ko ste me spoznali,
Vidiš, Ti si kar za vse leto naprej  pia«                  č ste me ^^^
čala »Zvonček«.   Mislim,   da  je  tako   naj«              a sedaj je dobro vam>
bolje.  Enkrat na  leto se  človek  iznebi te              ako va§ napoinim hram_
dolžnosti, potem pa  dobiva m  cita hst v                                    ^ miru  in  zadovoljnosti.
*                                                      Rešitve prihodnjič.
Mladojutro.                                                        •
Svetla je luna  obledela.                              Rešitev besedne uganke v 7.-8. št.
na vzhodu zarja zagorela                                                  Cepec.
¦¦¦                                                                  '                          ------                                                                              ¦¦¦
271