f "
(r (h
f«C KOI
tu. dan dooir»te . s
HAR ODA '
\ ha v n ost na dom
%
CITAJTE, '-^g^AS ZANIMA
No, 189

i GLAS NARODU
- List slovenskih delavcev v Ameriki. -
Rwiterrd as Second Gtos Matter September 2.»th 1940 at the Post Offif e at New York. N. Y„ onder Act of Congmis of March 3rd, 187t.
BUY
WW BONDS
Ste $ ^ ^ VOLUME LXL — LETNIK Lil
NE AY YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 27, 1944 — SREDA, 27. SEPTEM BRA, 1944
Tel: CHeisea 3-1242
MOLK VLADA
O ARNHEMU
Zavezniki so preko Rubicona
Včeraj je osma angleška armada prekoračila reko Rubicon, ki je poznana v zgodovini, ko je leta 49 pr. Kr. Julij Cezar s svojimi legijami prekoračil reko in s tem pričel državljansko vojno.
1 mi I j junaško že nad lil20 ur in je pod nepre-, slanim nemškim ognjem.
Nek angleški oddelek, ki jo od Oploa iia-j i rei !< >va so-1 t 1111 j .i<* šel skozi (iroeningon i it j«' prišel do Maa-a na kraju, ki jo od Nij-meuga oiMaljcn milj in .samo 1 s~i miljo <>«1 nemške meje t.t komaj *>0 milj <»<1 velikega industrijskega nnsta Ihiisburga. Drugi odde-deiki ;iiiu'!«'v-:c <1 ruianna«!«- >o - pomočjo! ameriških pndalecv /.<■ vpadli v Nenn-ijo dve i milji ^ 'itntko na m-vitiu'mi brc.ru Maasa. malo ju/.no od X i jmei»ena, toda prodiranje jo' bilo vstavljeno.
Poizvedovalni letalci <o dognali. 11 a X"m ! <*i odvažajo civilno prebivalstvo iz krajev ob! Neder Kiju (Nižje TCoue) v predelu okoli A ni-Jiema. toda nemška armada -o prav nič no kaže, kol l>i s(> hotela umakniti v Siegfriedo-vo <"-r1o. Znn*ii;i straža, ki je polete'a nad i <iiri-k<» ] m i to.ianke 1 "i mil j severoza padno od Ni jine^-nji. jc sporočila. <la -o so Nemci zakopali na na-prot nem lin-jn 1'rnc ter bra-ni.io zapadne ecsti*, ki peljejo v Ainhem.
X;i Iloiandskem -e bije nemška 1"). anna —ta, * t i jo bila deloma um'*« na v Franciji in lio giji, ki pa je bila pozneje ojačena in ima tudi 0. in 10. oklopno divizijo.
Xa jugu jo ameriška trotja armada generala Pattona odbila sest nemških protinapa-<lov" zapadno od Dieuze v dolini Mozele.
V svojem prodiranja proti "Bol for tu je a-meriška sedma armada o-istila Rpinal. je zavzela Jeuxey. tri miljo proti severovzhodu ter jo dospela do Rouchauipsa, 10 imlj >e-verozapadno od "Rolforta.
Od tedaj pomeni prekora-ičenje Rulbieona nov preobrat v j vojni. Tudi zavezniki upajo, da j bodo sedaj kmalu skončali voj-I no, toda Nemci so se ob reki j postavili v bran in so izvedli j mnogo močnih protinapadov.
Xemoi so izgubili gotsko čr-; to, toda njihova armada je še | vodno strnjena in se silovito bori. Osma armada je navzlic ; mor n i m 1t emsikiin p ro tianapa-dom zavzela Bordonchio ob •Jadranu, šest milj severno od Riminija. — V teb Ibojih. so Angleži porabljali topove vseli vrst in Nemci so imeli velikanske izgube. .
Rubicon so Angleži prekoračili v nasprotni strani kot jo j«' prekoračil Cezar, in sicer | pri Cameranu, ki so ga zavzeli, in severozaipadno od Pog-gio Borni.Ta zgodovinski dogodek je napotil generala sira; Henry Maitland Wilsona, dal jo poslal čestitko generalu si-j ru Haroldu R. L. G. Alesan-dru za predor gotske erte in njegovo sporočilo se skonča:
Pričakujem, da nas bo "prehod Rirbi<-ona vodit, kot je vodil slavnega poveljnika v preteklosti. do odločilne zmage iu! do uničenja Kesselringove armade."
T'eta armada napada ob cestah, ki peljejo v Bologno in Imolo. Na tej poti so Amerikam i zadeli na močne sovražne protinapade pri Monte A-1 lat'ine in Pratolungo, poulični j boji pa so v teku v Moradae-^ ciu.
Italija ima čudovito drfl>ro naravno obrambo, namreč visoko gore, katerih ni nikdar konec in foldmaršal Kesselring bo še vedno v stanu postaviti
ca leta 1938 je bil dr. Schusch-uiksjf več mesecev zaprt v Metropol hotelu, kjer je imel dunajski gestapo svoj glavni stan Tam se je poročil z grofico Vero Fugger-Czerninnovo, toda kot ženina ga je zastopal njegov 'brat Oskar, ki je bil vtaknjen v nemško armado.
Ko je dr. Schuschnigg živel v neki vasi blizu Berlina, je moral premeniti svoje ime in si je izbral ime dr. Austria, toda to mu ni bilo dovoljeno in si je zato nadel ime dr. Au-ster, kar pomeni ostriga.
Industrialist Renault pred sodiščem
Poročila iz Pariza naznanjajo, da je bil v soboto aretiran francoski industrijalec Louis Renault pod obdolžbo, da je od 1940 do 1943 trgoval s sovražnikom in da je v tem ičasu prodal Nemcem raznih izdelkov v vrednosti 6,185,000,000 frankov.
Renaultov zagovornik Maurice Ribet je rekel, da je šel Renault v junija leta 1940 v A-meriko, da proučL izdelovanje tankov.
"V Ameriki sem izvedel za naš poraz in ko sem se vrnil, so bile moje tovarne v neni-ki h rokah," je izpovedal Renault. "Kot vojni minister mi je general Weygand rekel, da naj nadaljujem z obratovanjem tovarn in tako sem tudi storil, misleč, da bom toliko več Francozov obvaroval, da jim ne bo treba na prisilno delo v Nemčijo."
Gripsholm prišel
Včeraj je v pristanisčn v Hobokenu, N. J., pristal švedski parnik Oripsholm, ki je pripeljal ameriške ranjene vojake iz Nemčije. Vsi bodo prepeljani v TTalloran General Hospital v Willow Brook, Sta-ten Island. Kdor bi hotel s katerim vojakom priti v stik, naj mu piše v 'bolnišnioo.
Senator vjel štiri Nemce
Poročilo iz glavnega stana sedme ameriške armade v ju-/jii Franciji naznanja, da je bivši senator polkovnik Henry Cabot Lodge vjel štiri Nemce.
Pvt. Henry Howell, ki vozi ! polkovnikov jeep, je povedal
0	fem dogodku naslednje:
"Polkovnik je gledal skozi
1	daljnogled in kar naenkrat nd j je zaklical, da naj »skočim na jeep, da bomo vjeli nekaj | Nemcev. Polkovnik je Nemce zapazil na veliko daljavo. Ko smo se jim približali, je polkovnik Lodge potegnil revolver, je skočil iz jeepa in Nemci so dvignili roke."
Zakaj ima Dewey brke
Žena governerja Thomasa K. Deweya, republikanskega predsedniškega (kandidata je povedala, da njen mož nosi brke zaradi neke stave pred 21 leti. IZ nekim svojim sošolcem je stavil na pamiku, ko se je leta 1021 peljal ia Evrope, in od tedaj si pusti brke rasti ^_______, ^___
Slika kaže 10,000 Nemcev, ki §p se podali zaveznikom nekje v Franciji.
Poljski kroiri v Londonu zatrjujejo. da ima general Komo rowski 250,000 vojakov. Ime **Bor", ki pomeni v ]»oljskem jeziku gozd, >i je nadel, ker je v početku imel svoj glavni stan v gozdu. Komorowski je sin poljskega kmeta in se je, ko jo bil star 20 let, pridružil poljskim podtalnim upornikom. ki so se dvignili proti Nemcem lota 1918 in je bil tedaj rnnjon.
: Komorowski je stopit v arnia-
•	do v kavalerijski oddelek kot
•	prostak in je napredoval, tako da je postal major. Nekoč je
j hotel izstopiti iz armade, toda j pokojni ministrski predsednik ! Vladislav Si i k or ski £?a je pre-; govoril, da je ostal. Leta 1926 ] je ^el v Pariz, kjer se je učil {vojaške taktike in ko se je vrnil na Poljsko, je bil povišan v polkovnika.
. Eno leto je dobil dopust in i je živel na svoji kmetiji blizu j Lvova iu je redil plemenske ; konje. Leta 1339 je »bil zopet ; poklican v aktivno služIjo, ko je prihajala nevarnost, d a Nemčija Poljsko napade.
izbral za podpoveljnika podtakne armade in ga je imenoval za vrhovnega poveljnika dan pred svojo smrtjo, ki ga je doletela leta 1943, ko je njegov aeroplan treščil na tla v Gibraltarju.
Nemci so vedeli, kdo se skriva pod imenom Bor, toda so bili nekoliko v dvomu in so ga zamenjali s stotnikom istega imena, ki so era vjeli. Nemci so na njegovo glavo razpirali nad $1.500,000 nagrade in gesta-povci so ga osemkrat obkolili in enkrat je bil vjet. toda posrečilo se mu je pobegniti in 1. avgusta je pričel 'boj za o-svobojenje Varšave.
Nemci si znajo pomagati
Ker Nemcem primanjkuje petroleja za pogon, so iznašli novo orožje, namreč, tank, ki ga ne goni petrolej. Tank ima pet mož posadke. Eden vozi, čfirje pa z nogami poganjajo, kakor navadno kolo.
Ameriški bomibniki so včeraj vrgli Jbom/be na švicarsko zemljo blizu FeBbena. Bombe so bile namenjene za mostove Sikorski je Komorojra^ega čez reko Tshur,
_
Ameriška prva armada najbrže pripravlja na veliko ofenzivo, kajti njeni topovi že grmijo tretji dan in nemški radio naznanja, da so v t«'ku veliki U>ji okoli Aachena. kj<-r Nemci pri-: čakujejo. da bodo Amerikanoi vdarili proti lični.	* -
V torek je minulo *_'«> i«-t. ko so jo pričela velika zavezniška ol'. nziva v Argonih in ob Mcuse, in je dovedla do zavezniško zmage.
Od dneva vpada <5. junija -«» Nemei na za[»a du izgnibi 1 i S(M>,(mm> vojakov, med njimi oUM.lHK* ujetih, 1<ki.0tNI ubitih. 200,<HH> pa ranjenih, «la niso vtv >po>ohni /a 1 hi j. MogotV znašajo nemške iz^ibt» že en miljon mož, če prišteje-j tno one posamezne nem>ke ^>ddo'»ke, ki >o Šcj drže v nekaterih krajih ob Atlantiku v Fran-j ciji in na t'olaiulskcm.
Nemci imajo samo L'n do divizij — do	k vojakov—za obranil h > 30<>
milj dolge fronte, ki razt«-/..i «»<1 lloland ^ke pa do Švice.
I rad na nemška časnikarska ageiitura MXF»! Je sporočila, da je bila uničena v-a prva an-J gleška zračna armada okoli Arnhema in da ie bilo 2lXX) AmeUt^v V.wtih. 144X) pa nih.
Zavezniška poročila ri" potrjujejo tega I nemškega ]>oročila in general Eisenhower jo-izdal <trogo odredbo, da poročevalei no ^mejo pisati o bojih okoli .\juhema. tla Xoniei ne ne izvedo o teh bojih.
Zadnje uradno poročilo, ki j<- prišlo ]>red IS urami, pravi, da se obkoljena armada >il-lio brani, da pa so obroč vedno bolj zožuje, j Lahko so reče. da se ta armada lw>ri kar uaj-
Druga angleška armada, četudi ne more prebresti i*eke vedno bolj razširja svoj koridor skozi Holandsko ter upa. da bo kmalu mogla vdariti čez reko in dalje v Nemčijo. — Angleži na tO milj dolgi fronti napredovali skoro 20 milj in >o oddaljeni od doline Rubra 30 milj ter >o >\ osvojili novo zalagalno cesto za Vriihenu kjer se vedno divja silovita bitka, ]>a je general Eisenhower prepovedal vsako poročilo o bitki.
NEMCI ODHAJAJO IZ RIGE
Tepena nemška armada jej pričela odhajati i/. l?iire, g!a-; j vnega mo-la L. t^^c. j>roti ka-! jteremu rdeča armada prodira! j s in-h strani. Li-t "JMeča zve-jzda" pravi, t ta -o "Rusi v po-| polni oblasti v-fdi železnic in' j co> t. ki peljejo \v. KI go in da i j Rusi ol-stre|juj«'.io vse stran-' i -ko <■<•>!(• in potii, po katerih! j st* XoiiM-i umika u. i \ okoiii-i [Ji^-c » v toku jvtu -i zračni !»oji. ker nemški j jaeropiani -ritijo nmikajij«* ar-j ! made.
"IMf'.-i zvozda." pi nvl, <la j ru-k(> oklopia- četo hitijo t»d! vzliot'a proti I.'il:!. «la prestre-l i žejo Wince, ki bože iz RigeJ Ruski tanki se bližajo glavne-j mu vhodu v K igo.
Kn>i -o zavzel* pristanišče Haapsalu in imajo Nemci samo š" pristaniM'f Virtsu, nižje proti jugu. 7.
l^-nim^radska armada maršala l.fouida A. Govorova je zavzela že .skoro celo Eeston-sko in s«Klaj satjm če r-i^ti posamezno nemške oddelke in je osvobodila nad S00 mest. tr-'_»■«»v in vasi. Nemci morejo zbe-žati samo čez estonska otoka lliuumaa iu Saaronaa. 12 milj od obali, toda morje je rusko brodovje zablokiralo.
De Gaulle Dričaknje zmaeo spomladi
Francoski nenoral Charles, i d<* Ganile je včeraj prvič obl--j skal francosko armado v bliži-ni Bel fort a in jo eetam rekel.; da zmaure ni moyroee pričako-' vati prod poudad.io. Do tedaj j pa bo se mnogo hudih bojev, j
-'Požki zavezniki lw»mbniki soj leteli čez TJokavski preliv in , s«, bombardirali Calais, ki ga ; Nemci š.> vedno držo. Aero-ji>lani s0 vrirli nad 1<XK> ton ibomb.
Štirje kozarci žganja dovolj
Trgovski mornar Frank Schmudde se je komaj vrnil z daljšega potovanja, ko je bil pri; prihodu v New York zaradi pi-j janosii pripeljan na <odišče.j Sodnica Frances W. T^ehriehj mu je rekla, ila s«i št i rji koziir-j cu žiranja dovolj, ako noče zo-pet priti v navskrižje s postavo. Šehmudde jo obljubil, da so boj j»oil»olj.šaJ in sodniojt mu je ka-J zen oprostila.	|
Kupite en "•extra""
3>ond danes!	»
ferenei ~ prod>ednik<»m Roo-j scvo'tojti v <JuelM«eu.
"Nemci ^e podajajo \ Franciji
Churchill se je vrnil v London
Ministrski predsednik Winston Churchill se je > svojo soprogo vrni L iz <juobeea s . ! krtu fee n we s predsednikom i Rooscvoltom v London. Naj potovanju v Kanado in iz Ka-j i nade s0 vozil s parnikomj [fcbieon Mary.
Churchill je nekaj u r p o| svojem prihoilu v London pri-! j Šel v poslansko zbornic«, in je j sedel v prvo viMo sedežev.
Vnanji minister Anthony j j Kijen je ]»oslanoeni naznanil.j ! da bo C-burrJiill v četrtek po-i ročal v zbornici o svoji k on-'
NEMIRI V BUDIMPEŠTI
Iz zelo verjetnega vira v Ankari prihaja poročilo, da je velika množica prišla prod predsednikovo palačo in je od regenta admirala Hortlivja zahtevala, tla nemudoma sklone mir. Več demonstrantov je bi-j lo aretiranih.
Guderian bo odstavljen
Poročilo iz Madrida naznanja, da hn general Heinz Gu-j dorian v kratkem odstavljeni kot šef nemškega generalnega štaba. O tenr je bilo sklenjeno na nedavnem vojnem posvetovanju v Hitlerjevem glavnem stanu.
POLJSKI POVELJNIK V VARŠAVI
"Bor" ni pravo ime poljskega poveljnika v Varšavi, temveč je bilo včeraj uradno naznanjeno, da je njegovo pravo ime general Tadeusz Komorowski, ki je star 46 let in ki je po petih letih podtalnega bojevanja pripeljal svojo armado na plan in jo sedaj vodi v borbi proti Nemcem.
SCHUCHNIGG V NEMŠKEM UJETNIŠTVU
Kot pravi neko poročilo iz Vatikana, bivši avstrijski kancler dr. Kurt Schusclmigg še vedno živi, toda je kot politični ujetnik v taborišču v Buchcn-wald, kjer je bil nedavno n-morjen Ernst Thaelmann, voditelj nemških komunistov.
Schuschnigg je bil prepeljan v to koncentracijsko taborišče po konferenci v Moskvi, ko je bilo sklenjeno, da bo po vojni
ofbnovljena neodvisna Avstrija
Po zasedbi Avstrije 13. mar-
jnočno oibrambno črto severno od gotske črte. Pri temu mu mnogo poinagii dež, ki je gorske ceste premenil v blato.
Na zapadnem koncu italjan-ske fronte, kjer se bori peta armada generala Clarka, so Brazilci nekoliko napredovali.
PARTIZANI NA AVSTRIJSKI MEJI
Poročilo iz Moskve naznanja, da so jugoslovanski partizani v neprestanih bojih prišli na mejo med Slovenijo in Avstrijo. Osvobodilno gibanje so je zadnje čase tudi pričelo v Bački, ki so jo zasedli Madžari in Banatu, ki ga imajo zasedenega Nemci. Rdeča armada se b'iža jugoslovanski in | bolgarski meji. Ko je rdeča j armada dospela do Donave, je | položaj nemških armad v štirih balkanskih deželah skrajno kritičen.
Maršal Tito je zapovedal svojim četam, da ne pusti niti enentn nemškemu vojaku, da bi pobegnil iz dežele.
[WEDNESDAY, SEPTEMBER 27, 1944
«
NJA|LODA"
m wmx isnnmun£ hww'low' i^bTxT iTm"1
• j 51it Year ~
"Wm IM'Ii ^m wiry fcy exats* Sttuttya, BMn
MMMW VmiIJ «9
14	URO T1UA LIST 2A EDBUŽBNB DB2AV9 IN
^•-i lOt« IMTA WJD; ti PMT&T MDTA >2.—.
MaHji" M»Ji w^l !■'■■■	»»Ml to lUMttw.
Bullitt, Hitler in začasni
mir
(Bi*Ši ameriški podanik v Rusiji in Franciji, William C. Bullitt, je nedavno ctojavil v "Life Magazine" članek, v katerem se zavzema za izredno lahke pogoje za nacistično Nemčijo in tudi za eventuelno tretjo svetovno vojno s tem, da napada Sovjetsko Rusijo.—Bostonski dnevnik, Christian Science Monitor, objavlja pod naslovom "Uovori za Italijo ?", sledeči
odgovor ameriškemu prijatelju Hitlerja, Bullittu);
• • •
"Nikakor ne moremo verjeti, da obstoji taka Italija, ka-J\or.šno je William C. Builitt opisal v svojem članku v "Life Magazine", kajti njegova slika nam ne predstavlja Italije, kajti ta slika je le nastala v domišljiji pisatelja. Mnogo let je Bullitt razširjal demonsko teorijo o Rusiji — čes. ako se ruska *ila ne omeji na Azijo, potem sta zapadna civilizacija iu kr-scanstvo takorekoif- izgubljena. Njegov omenjeni članek, ki je bil napisan v Efimu, je ravno tak. ali pa še slabši
"Pisec je seveda opravičen izraziti svoje mnenje. Nikakor pa m opravičen, da zastopa "Italijo" na ta način, da izraža glede te dežele svoje lastne nazore v "svoji večni modrosti1'. To se pravi ustvarjati v ameriškem domnevanju sliko Evrope, kakor da bi Evropa nepreklicno morala pričeti z " rsveto vojno" proti Rusiji in pozvati tudi Zjedinjene države na pomoč. Stališče in način pisanja omenjenega članka je namreč
tako, da vzbuja ibojazen in tudi sovraštvo napram Rusiji _
kar znači najkrajšo pot do tretje svetovne vojne, katero je seveda prav laliko in docela preprečiti.
. ''Na svetu je mnogo Italijanov, ki imajo mnogo vec pameti in modrosti, kakor ravnokar navedeni prikriti nasveti. Oni namreč vedo ravno tako dobro, kakor mi, kako delikatno in težavno (bode ofbdržati Rusijo in zapadrto civilizacijo v vzajemnem delovanju v prid miru. Socijalisti raznih »kupin, kateri tvorijo sedaj italijansko vlado, delujejo vzajemno na tem, da ostane Italija demokratična in da ne postane žrtev diktatorstva levice. Toda oni skušajo na inteligenten način rešiti tozadevno vprašanje ter ustvariti hvaležnost in ugled napram Rusiji za vse kar je storila za vspeli sedanje vojne. Oni se bodo uprli vsakemu poizkusu vnilčiti njihove konstruktivne napore in jih nadomestiti z neodoljivim sovraštvom.
4 4 Tudi ne bode prišlo do tega, da *bode Vatikair sprejel omenjenega neuranega pisca kot svetovalca, kajti baš onega
mAwnnjBf l vm
morali umreti nečastne smrti, je njegov lutkar, Bullitt bil jedini, ki je dospel v osvobojeno Francijo — skozi zadnja vrata;
"da javnost med narodi Zveze narodov najbrže še ne ve, da je Bullitt postal — major Velike Vojske Francije — Bullitt prejšnji poslanik Zjedinjenib držav v »Rusiji in Franciji;
"da pa Hitler in Goebbels prav dobro vesta vse podrobnosti o Bu Hit to vem delovanju glede (bodočnosti;
"Ta je nacijsko časopisje vsestranski hvalilo Lavala. Pe-taina iu Darlana — da pa je naičin s katerim je napisal Goeb-iiels v nacijskem časopisju svojo "dobrodošlico" Bullittu kot novemu majorju francoske vojske v Franciji, napravili vtis, da ni uiti Petain niti Laval vladal v Vichy, temveč: major William C. BuJlitt, ki je bil ves čas Hitlerjev "Gauleiter" v Parizu; in
"da Hitler morda ne zaupa svojim junkerskim generalom da pa ima vsestransko poverenje napram novemu majorju francoske — "La Grand Axmee"," itd. itd.
(Dalje jutri.)
KAKO JE IZVOLJEN PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV?
Okrog štirideset do petdeset ni in poraženi s kandidatom
dne. ko je bil objavljen omenjeni članek v "Life", je papež govoril javnosti, toda v njegovem govoru ni ibilo nikiaikeiga sovraštva napram komunizmu, kakor se namigava v omenjenem članku. V tem govoru ni bilo opaziti niti najmanjšega na miga vanj a o takozvani "križarski vojni" proti komunizmu, »tatero se je vodilo tekom minulih let — na primer tekom španske državljanske vojne. Naravno je seveda da je položaj Vatikana dtokaj^težaven, ako uvažujemo njegovo tradicijouelno stališče, sedaj, ko vidi kako napreduje vpljiv in ugled Rusije. Toda istodobno je pa tudi tradicija rimske cerkve taka, da se /na prilagoditi novemu položaju. Radi tega ne zamore hiteti napram novi vojni potom nepremišljenosti novega poročeval ca lista 4 * Life. " "
• • •
Večina ameriškega časopisja se ne strinja z Bullitovim pisanjem se rudi. da je "Life" cfojavila njegov članek. Tako čitamo v raznih listi^, da:
"je Hitler poslal svojega lutkarskega Lavala v Neiričijo, iu ga takoj nadomestil z William C. Bullittom iz Washing-tona, D. C.;
"da'bi bilo bolje, ako bi De Gaulle obdržal Lavala, kateri saj govori dobro francoščino, kajti William C. Bullitt ne bode ie skušal vničiti Svobodno Francijo, temveč tudi dobro fran-coqpino, ko bode pisal svoja poročila glede bodočnosti novega reda v Franciji;
"da je fcivsi ameriški poslanik v Rusiji in Franciji. Win. C. Bullitt, zasluzil naslov — ameriškega "'MJunichmana";
4'da sedaj* ko so nekateri Hitlerjevi kolaboracijonisti že
milijonov Američanov *b o v prihodnjem novembru volilo predsednika Združenih držav Amerike. Teoretično je izvoljen za predsednika kandidat, ki prejme največ glasov. Ali aktualno in legalno pa ni vedno tako.
Za časa predsedniških volitev leta 1876. je dofbil Tilden 250,000 glasov pri volitvah več kot kandidat Haves, ki je bil končno izvoljen za predsednika. V letu 1888 je dobil Grov-er Cleveland 100,000 glasov več kot njegov protikandidat Harrison, ki je bil potem predsednik. Še nekaj drugih predsednikov Zdr. držav je dobilo ■predsedniško mesto vkljub manjšemu številu glasov oddanih zanje pri yolitvah.
Ta nenavadnost v ameriški politiki z ozirom na teoretična volitvena pravila ima svoj izvor v sami ustavi 'Zed. držav. Ameriški prvaki, ki so sestavili dokument ameriške ustave so uvedli takozvani "Electoral College" volilnih poslancev, kateri po splošnih volitvah odglasujejo za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata, ki naj prevzame predsedniške In podpredsedniške posle za nadaljna štiri leta. Ta volilni svet vključuje vse člane senatne in kongresne zbornice in vsak od teh inm po en glas. V prvih letih ameriške neodvisnosti so bili ti reprezentati imenovani po državnih zbornicah, danes pa so izvoljeni potoni splošnega glasovanja.
Ti predsedniški elektorji niso obvezani, da odglasujejo po želji ljudstva posameznih držav, kot ise ta želja izraža v
vred.
Na srečo pa je laliko vsak povprečen volilec ali vol ilk a <brez skrbi v tem oziru. kajti javnost je pokazala, da je proti vsaki taki legalni potegavščini, ki bi mogla odločati pri izvolitvi predsednika to jesen. Kljub temu pa je celo dejstvo, da je tak legalen postopek mogoč, izzvalo tekom let pogoste debate o uepotrcl>-nosti "Electoral College-a". oziroma sistema volilnih poslancev.
Za odpravo tega nenavadnega volilnega sistema pa bi bilo treiba dodatka k ustavi ... a ustavni dodatki so izredno težko izvedljivi v naših zakonodajah. Proti odpravi tega volilnega načina so tudi majhne države, ki imajo po tem sistemu dva odločilna glasova svojih senatorjev, dalje pa tudi svojo reprezentacijo v nižji zbornici. Velike države z mnogo številnejšim prebivalstvom imajo enako samo po dva senatorja v*aka . . .
Načrt, ki ,ga [je priporočal senator Norris iz Neforaske, bi toil razmeroma najbolj izvedljiv. Po tem načrtu bi se sistem tem elektorjev ohranil, toda odpravljen bi 'bil "electoral college". Na ta način bi glasovanje volilcev prišlo do polne veljave v predsedniških volitvah, kajti vsaka država J>i imela toliko elektorjev kolikor jili ji dovoljuje število volilcev . . . predsedniški kandidat bi torej dobil sorazmerno število glasov na podlagi splošnega splošnega glasovanja, v drugih besedah povedano, po načrtu -.senatorja Norrisa bi v predsedniških volitvah tudi po sistemu elektorjev odločevalo
roden in pomanjkljiv sistem, ki je že davno preživel svojo dobo in že več kot sto let ne služi več ščitenju ljudskih političnih pravic, kar je bil prvoten namen uvedbe tega sistema.
(FJLIS.—Common Council.)
izidu spk>smh volitev, toda na- odglasovanje volilne publike, vada je, da se elektorji ravna-
jo po želji ljudskega odglaso-' ™ko sto-ie te -stvari v vo,i" vanja v predsedniških volitvah.1 tvah P°	sistemu
Ta neomejena svoboda odlo-1 'elecJoial college-a" je razvi-čanja v izvolitvi predsednika' V™ 'z deJstva- da }e 11 • P1'* Zed. držav je tekom zadnjih'Wlllkie drtbl1 1940 « predsedniških volitev povzro- *{oi«ov »lasov, toda elek-precej razburjenja med	^
čila
državljani, ko je skupina pro-ti-newdealskih demokratov iz Texasa zagrozila, da bo od-glasovala za nasprotnega kandidata v slučaju, da bodo vo-lilci v državi Texas dali večino Rooseveltu.
Ta dokaj zapletena namera bi preprečila kandidatoma z uajveč glasovi, da bi dobila potrebno večino glasov, ki bi odločila med njima, kar foi pomenilo, da 'bi končno morala zvezna Vomica izvoliti predsednika, kot to zahteva zakon v slučaju, da volilni svet ne pride do pravega sklepa. Po tem postopku je vsaka država upravičena do enega glasu in kandidat, ki prejme večino glasov v s&ornici je imenovan za predsednika. Na naičin bi mogel hiti vsled opozicije sproti njemu poražen v zbornici predsednik Roosevelt, tudi če bi splošne volitve izpadle njemu ,.„ ,„IU jj,
v prid. Tako hi bili VoHle(. na new deal, je značilna pred-dooela legalen način prevarje-1 vsem zato, ker razgalja ta ne-
mil dali samo 15 odstotkov glasov pri končnih volitvah za predsednika. večja razlika v razmerju med ogla-sovanjem volilcev in glasovanju elektorjev se je pokazala v slmčaju Lafldona leta 1936 — on je bil dobil 38 odfct. glasov pri splošnih volitvah, ali elektorji so mu dali samo poldrugi odstotek glasov, kar je predstavljalo glasove elektorjev o-nili lfekaj držav, kjer je imel Landon večino. !
Rezultat sedanjega volilnega sistema za predsednika ne samo, da prikazuje docela napačno sliko izida volitev za poraženega kandidata, pač pa v resnici tudi, da zmagovalcu milijone glasov, ki jih ta v volitvah sploh tri prejel.
Grožhja nekaterih proti new-deaJskih elementov v Texasu ter v gotovih južnih državah, da bodo povzročili revolto v elektorffkih volitvah v slučaju, da njih jlržavc odglasujejo za
V POMOČ BRATOM IN SESTRAM
Valley, Wash. — Pošiljam Vain vsoto $15 za Slovenski pomožni odfbor za slovenske trpine v starem kraju.
Kako redki so darovi "zapisani" iz države Washington.
Slovenci širom Amerike, od-primo roke in pomagajmo tr-pekVmu slovenskemu narodu. S a,j so si bratje in sestre po narodu.
Ne mislimo samo, "o bom dal enkrat. Bom tsvojim poslal,"— to laliko storiš, ampak koliko trpinov je, ki nimajo nobenega "svojega" v Ameriki. Ali naj ti gledajo, ko tvoj brat ali sestra je kos kruha iu je oblečen, a oni, ki nimajo nobenega svojega, naj umirajo glada in naj hodijo nagi, ko jim nihče ne pomaga - Usmilimo se jih. Pomagajmo in pošljimo denarno pomoč v sklad, kadar se odpre pot, da bo pripravljena pomoč pri rokah.
Ne sodimo ljudi v pripravljalnem odboru, "da se jili bo denar prijel in se bo zgufhil; in bo Nemec vse pobral!" Ne, ne! Daruj z dobrim namenom. Ker izrek pravi: "Ne ve naj levica, kar desnica i>oda."
Tudi Kristus je rekel: "Karkoli dobrega boste siromakom storili, 'boste Meni storili, in karkoli boste dobrega siromakom storili, Vam bo stotero povrnjeno. 11
Odpri roke.odpri sr<*e, Oti raj bratovske solze, Sirotam olajšuj irorje.
(Darovali ste Mrs. Agnes Justin $10.—, in Mrs. Mary O-mejc $5.—. skupaj $15.—.)
iZodličn i m slovenskim zdravom
Marv Omejc
Sept. '>. 1944.
RAZGLEDNIH
POVOJNE HIŠE — IZ GIPSA	v
Družba znanega graditelja nikov in izurjenih rokodelcev, tovornih parnikov ob pacific- bode dobilo stalni zaslužek —
vse to je /A' vključeno v dosedaj izdelanih Kaiserjevili načrtih.
O vsem tem je nekatero časopisje /.»* preje poročalo, toda lic v podrobnostih, toda sedaj sc javlja, da j«- Kaiser, zajedno s svojima sinovoma že prevzel vodstvo in upravo znane Standard (ivpsum < 'o., katero podjetje itna v svoji kontroli nad o(X»,<MM>.CNN» ton psa samo v naših pacifičitih državah.
Kaiserjev prvi in glavni svetovalci-, (icne Trefetlien, izjavlja. da bodo nove hiše zgrajene tako, <la bodo izdatno trdnejša, kakor navadne lesene za-sebne hiše: da bode tudi zavarovalnina teh hiš, ki bodo negorljive, izdatno cenejša, in <l;i bodo stali' trdno za dobo saj štirih generacij. Vse dele teli hi>. ki bodo izdelani iz jekla, gipsa, cementa, plastike, itd. — kakor tudi hodnike pred in okrog hK ki bo<lo izdelani iz istega 'maUerijala v komadih, bodo lahko razpošiljali v vse dele sveta. To velja tudi o stre-
po-
.S.S.S.5.S.5
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Oreezes of Hprlng
Time of Bloaaom (Cvetni tsa)
*	Po Jezeru Kolo
^ SpnrtJ Milk* Moja
Orphan Walts
*	Dekle na Titu
Oj, Marička, pegljaj
*	Barčii-a Mlad! kape ta
*	Gremo na Štajerako fttajeitt
*	Happy Polka Če na tujetn
*	Slovenian Dane« Vanda Polka
*	Žldana marata Vaaelt bratci
*	Ohio Valley •Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptičica ta mala
*	Zvedel «em nekuj Ko ptlčicu ta mala
*	Helena Polka Slovenska Polka
¥ Pojdi z menoj -,Dol a planin«
*	Barbara. Polka
»•ZVEZEK 10 SIX>-VENSKIH PESMI za piano4iarmomko za $1.
Po 25e komad Moje dekle je še mlada Barfara polica S : HtfpBUprt: C
KnJ i t a rsi Bloianic PubUahin« Co.
ZM W. ISth Street Hmr Veric 11. N. T.
nem, kakor tudi ob atlantskem obrežju. Henry J. Kaiserja, naznanja, da »e bode po vojni ba-vila ne Je .samo z ladjedelstvoni temveč tudi z gradnjo zasebnih liiš in sicer na povsem nov na-<*in in z povsem novim materi-jalom. Vsi deli teh hiš 1>odo že v naj i rej zgrajeni v Kaiser je-vih tovarnah; ti deli bodw-ih stanovanjskih hiš bodo negorljivi in izredno poceni, kajti »lavni nlaterjal, iz katerega bodo v Kai>erjevih tovarnah izdelovali omenjene dele hiš, bode — gips, ki bode prišel v tako veljavo v povojni dobi, da se mora ime tega materijala, ž»* sedaj pisati z veliko začetno črko — "(J' ^
Kod oče nove stanovanjske hise bo<lo zgrajene glasom Kaiserjeve kalkulacije iz: jekla, katerega izdelujejo v Kaiserjevili livarnah v Fontani. C al.; magnezija, kateri materi-j«d tudi izdelujejo v Kaiserjevili podjetjih; plastičnega cementa za zunanje pokritje sten; in iz aluminija, katerega sedaj pridelujejo in izdelujejo na daljnem zapadli.
Bodoče tozadevno podjetje bode povsem neodvisno in ne bode potrebovale* vladine podpore ali subvencije: na stotiso-ec delavcev ibode pri tem podjetju vslužbenih ; nove liise bo-do v komadih izvažali tudi na Daljni I tok; na tisoče umet-
hah. ki bodo negorljive.
Te vrste hiš 'bodo odstotkov cenejše, kakor sedajne je-dnorod'liinske hišo. —=■ Zsroraj ; omenjeno <rvi»snm Co.. so v to i svrho že reorgani«ovali in uradoma vpisali v državi Delaware in TCaiserjevo podjetje je v to svrho že vložilo več milijonov dolarjev.
CIGARETE ZA KANADSKE VOJAKE V INOZEMSTVU
Osrednja kanadska vlada je potem pošljejo od tam v kraje, ravnokar izdala nove odredbe'kjerkoli se ta ali oni vojak mt\-z ozirom na pošiljanje cigaret di.
kanadskim vojakom, ki služijo v _
inozemstvu. Dosedaj so bile te odredbe veljavne le za one ka-| nadske vojake, ki služijo v j Franciji. Tekom zadnjih par j mesqpv <o se zaloge cigaret Vj Amaliji in dominijih izredno ]>oveK~ale.
Poštna uprava Kanade naznanja. da posamezniki v Kanadi, kateri žele svojim prijateljem in sorodnikom, ki služijoj na evropskih bojiščih, poslati' eigarete na ta način, da jih na j roče v lokalnih prodajafnicah' tobaka v Kanadi direktno »>d tobačnih tvrdk. katere potem pripravijo vse potrebne po-| drobnosti in pošljejo ta imenik vojaškim niblastim potom pošte. Zavoji teh cigaret vsebujejo po '>00 cigaret. Ta darila pošljejo potem v Evropo potom aero-planov, oziroma le naslove vojakov, in v skladiščih v Angliji, prilepijo naslove in drugre darilne listke 7ia zavoje, katere
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
ki daje poljudna navadila, kake postati
ameriški državllan.
Poleg rprnlanj. ki jlb navadnd Hodniki stATijo pri lspitn n dr-iavljaimtTo. vsebnje knjlilca S« * II. deln nekaj rainlh letnic la EgodoTloe Zedlnjenlb držav, t III. dela pod naslovom Razno, pa Pi-oglan neodvisnosti, Ustava Zedi-njenlb ilriav, Llnrolnov rov or v Opttysbnrjcn. Predsedniki Zedinje nib d rta t in Poedlne drtavs. Cena knjlfld Je
samo 50 centor.
in se dobi pri: 8LOVEN1C PUBLISHING CO. ti« Weal lfttk SL. New York 11. N.
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško slovenski besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cena je $5.°°
Naročite 30 pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 316 W. 18th Street -New York 11, N. Y.
I
--- ----r
GtTMCMLfKNL J# oaao, kako podražilo, ta iwnotako tudi tiskovni papir te drug« flh» potrebščina. Da 4 rojaki zaaiguraja rodno dopcrtfljanje ista, lahko grodb upra vništvu na roko a torn, da imajo vodno, če la mogoča, vnaprej pia^ano naročnino. ALI NK BI OBNO VILI SVOJO NAROČNINO ČE DANES in no čakaj, te na opomin; ker a stem prihranit* upra vništvu ■epetrobaa otroške?_
WEDNESDAY, SEPTEMBER 27, 1944
7
TSTAHOTUn L
i
Uli
Kanadski Vestaik
Poročila is runih f —IWn, k)«r bivajo in delajo Slovene!
i
i i ! I
Priprave za proslavo dneva zmage in zopetnega miru v Kanadi
Kakor v Z jedili jenih državah iu drugih zavezniških deželah *>u se tudi v Kanadi ustanovili po sebi n odbori, ki bodo po vseh mestih iu tudi ua deželi izdelali vse potrebne načrte za proslavo zmage, oziroma Dneva zopetue u-sstauovitve miru." V* nekaterih motili Kanade so ti odbori že sklenili, da 'bodo na dan sklenitve miru in proslave zmage, vse gostilne, v katerih se prodaja opojna pijača, zaprte, ker inalee bi proslavljanje zmage in miru laiiko do-vedlo do nemirov in tudi pretepov—radi samega veselja. Vseka k o je pa že sedaj členjeno, da se tjodo vršile po vseh mestih in večjih trgih parade, katerih se bodo udeležili tudi otroci vseh šol iu dijaki ter dijakinje višjih šolskih aavodov.
Za ustanovitev vladfnega oddelka sa gozdarstvo v Kanadi
Kanadska progresivna konservtivna politična stranka je ravnokar naznaila javnosti, da bode delovala in skr4>ela za to, da se v Kanadi ustanovi poseben vladin oddelek za gozdarstvo, ali pa saj |H>doddelek gozarstva. kateri bode p r ideja n vladiuemu oddelku za poljedelstvo.
'Dosedaj namreč v Kanadi ni 'bilo pravega gospodarstva v gozdarskem pogledu. Velikanski gozdi v Kanadi so še vedno last p rovi ne i-jonalnih vlad. vsled česar osrednja kanadska vlada ni hotela ovirati ali pa dajati provinei-jonalnim vladam nasvete glede uprave gozdov.
Pridelek svinjetine v Kanadi nazaduje
Vlada dominija naznanja, da reja pre-šičev v Kanadi redno nazaduje, vsled česar je tudi manj svinjetine na javnih trgih, kakor pred vojno. Kanadski farme rji imajo letos le 7,740,800 prešičev. oziroma pet odstotkov! manj. kakor v isti doibi lanskega leta. Medtem, ko je število prešičev na farmah proviu-cije British Kolumbije, letos nekako toliko, kakor v minulem poslovnem letu, je pa v ta-kozs.au i li prerijskih provincijah dokaj nazadovalo. — Pripomniti pa se mora, da je Kanada početkom vojne sklenila pogodbo z Anglijo, da bode vsako leto poslal« v Anglijo najmanj 500.000,000 funtov slanine. Tekom zadnjih osem meseev so fVoslali iz'Kanude v Anglijo že več, kakor petsto milijonov funtov slanine v Anglijo. ,
Tekom minulega poslovnega leta se je izvozilo iz Kanade 235,327,902 bušljev pšenice in pšenične moke.
Vojaški izumi in nasveti
V kanadskih vojaških taborih so uvedli novo-vrstne nabiralnike, v katere de vajo vojaki, ki kaj za vojsko koristnega izumili, svoje tozadevne popise.
Dosedaj so kanadske vojaške oblasti dobile že tri tisoč nasvetov in izumov kanadskih vojakov. Med izumi so novovrstne puške in revolverji, nasveti za izdelavo novo vrst nega strelji-va. transportacije vojaškega blaga iz kraja v kraj, nova komuflaža. novovrstne uniforme in drujge vojaške naprave.
Vlada je ustanovila jK>sebeii odbor izvedeneev vojaške stroke, kateri bode natančno proučil vse nasvete iu predloge vojakov. Baje je med temi nasveti mnogo takih, katere hode kanadska vojaška uprava uvaževala in tudi po»knbe!a za to. da dobi doticni izumitelj potrebni patent (in tudi dohodke) na svoj izum.
Šest mescev radi $6.— vredne zlate rude
Naselnik v severnih pokrajinah provincije Ontario pravijo, da je tamkaj obilo zlata tako« rekoč j »od koreninami povsem navadne trave. Sodniku S. Aikinsonu v Kirkland Lake, Out., je pa neki rudar, imenom Robert Campbell, pri kateremu so na.Šli nekoliko zlate rude, povedal, da je našel to-rudo, ko je na«biral borovnice. —
Vrednost te rude je bila cenjena na $6._ in
sodnik mu ni hotel verjeti, radi česar ga je obsodil v šestmesečni zapor, kajti bil kaznovan.
Neka Mrs. Laura LaRouehe in lErnest Che-nier iz Quebeca, sta se morala pred istim sodnikom zagovarjati, ker sta imela v svoji lasti nezakonito steklenico whiskyja. Toda, ker so pri Chenierju našli še dve steklenici te pijače, obsodil jih je imenovani sodnik v plačilo skupni kazni v znesku $100,— in povrnitev sodnih stroškov. — Drago je žganje v Kanadi.
SIovtuvdL v JiounadL
VINSKA TRGATEV
St. Catharines, Out. — Ce- oziroma občutili kakšen bode
njeno uredništvo: Upam, da botlete ugodili moj želji ter priobčili teh par vrstic v časopisu "G-l. Naroda", z -katerimi hočem l>olj na kratko opraviti, že zaraditega, ker so naši
letošnji "cviček". Pa tudi o-krepčila ne bode manjkalo; mislim, da bode pripravljenega vsega," kar je za želodec, toliko, da 'bode vsak zadovoljen. zatorej pridite vsi od bli-
° »---------(""'""-j
sadje rejci še vedno precej za- zu in daleč! posljeui, akoravuo so breskvej Omenim naj še. da se skliče že obrane, imajo pa še za obi- sestanek Mladinskega oddelka
mesto" Št. 12. mes. dne 15. ok
vo*>ol. Na noben način ne rem dobiti pravega izraza
skoraj bi rekel, da je najbolje/Mislim, da je vsakemu znano, kdor <ra pije po pameti, je ko- kje ima Pred Seršen farmo, za-renjak ali žal da po večini smo,'to mislim, da mi ni potrebno ki že po par kozarcih isto-iz-'bolj natančno opisovati. Na-guJ>iino, torej potemtakem bi prosil bi stariŠe, da pošljejo
— --------------— j—	^c.immn .uiaui
rati ono, ki bi se človek preva-|društva "Novo ril, ako reče, okrepčilo ali gla- iz St. Catherin
nio-'tobra cfb 2. popoldne pri ro-: še jaku Fred 8ei"šen v Vinelandu.
nazivat i
rla
vo-
ga morali bol"!
Da bi nam pa ne zmanjkalo grozdja za našo namenjeno Vinsko trgatev, smo se odločili. da napravimo isto dne dne 7. oktobra ob 7. zvečer pri rojaku Fr. Stareu, iHa se zopet skupno poveselimo ali pa bo-demo imeli skupni glavobol; kajti tisti dan 'bodemo videli
svojo mladino na ta sestanek, ker je precejšnje važnosti, vsaj bolj odrasle na pr. od ii leta starosti- naprej.
Torej pridite in udeležite se vsi jbrez izjeme.
Jos. Pogorele, tajnik za odsek Novo mesto št. 12. VPZV Bled v St. Catherines.
Prvi in zadnji parnik letošnjega poletja dospel v pristanišče Churchill v provinc j ji Manitoba
Churchill, Mann. — V tu- ter D A rev Munro, oziroma fltajšuj^ mesto, ki je ediua j trije beli potniki, katere so domačini rešili lansko zimo ko
»iiiiiiiiiiiim
NOVA IZDAJA "
Hammondov SVETOVNI ATLAS"
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov NaroČite pri: "G L A S TJ NARODA", 216 West 18th Street, New Tork 11. N.
Odredba glede prodaje starih avtomobilov v severnem Ontario
Razni uradi za regulacijo cen v sedanji vojni dobi, v okrajih severne Ontario ponovno objavljajo odredbe, glasom katerih mora vsakdo prijaviti eveniuelno prodajo svojega starega avtomobila, v kolikor pridejo potniški avtomobili v pošte v. Prijave morajo biti izdelane v trojnem izvodu in se morajo predložiti do-tičnemu uradu tekom štirih dni po prodaji avtomobila. Te izjave morajo biti podpisane po prodajalcu in kufxau Kdor želi oglaševati pro-<lajo svojega avtomobila, mora v tem oglasu Objaviti svoje ime, naslov, letnico avtomobila in druge podrobnosti, kakor tudi ceno svojega avtomobila.
Sveže ribe in sočivje od pacifcdnega obrežja na atlantskem obrežju
Vancouver, B. C. — Prvi veliki tovor svežih rib iz Pacifika, zajedno z svežim sočivjem iz British Kolumbije je dospel potom tovornega aeroplana minuli teden do atlantskega obrežja na iztoku. Pošiljatev. ki je bila na potu manj kot 24 ur, je dospela v popolnoma svežem stanju do kanadskega atlantskega o-brežja.
Konvencija ognjegascev v Kirkland Lake
Dne 18. septembra vnšila se je v Kirkland l^ake, Ont., konvencija gasilcev okraja Temis-kaming in Cochrane. Tem povodom je prišlo v mesto nad dvesto delegatov gasilskih družb iz omenjenih okrajev.
do sedaj še ni JUor»ka luka v Hudson Bajni in v provinciji Manitoba, je dospel v avgustu parnik "Nas-copie", ki je last Hudson Bay Co. In ker je parnik "Nasco-pie" edini parnik, ki prihaja vsako leto po enkrat v tukajšnjo lu-ko, bila je prva nedelja v avgustu največji praznik za mestece Churchill tekom letošnjega leta. Vse prebivalstvo se je zbralo v luki: Indijanci, Eskimi in beli lovci, da proslave prihod parnika in da izvedo "najmovejše novice" iz vsega sveta, od katerega je tJukaj-Šnje prebivalstvo ločeno vse leto.
Potniki, ki so dospeli z imenovanim parnikom, so bili večinoma moški, da/biravno je bilo nekoliko žensk med njimi Med belimi potniki so foili tudi ~VY\ A. Heslop in njegova žena,
Po pričetku šolskega leta
■ Ta mesec se je po vsem kanadskem dominiju pričelo novo šolsko leto in nad dva milijona kanadske mladine se je vrnilo ali pa pričelo oziroma se voziti v šole. Mala. po
"hoditi
parnik '"Nascopie" vsled ledu ni za mogel potovati dalje. Ti ljudje so živeli na samotnem otoku Somerset, 2000 milj severno od Winnipega in 400 milj severno od severnega polarnega kroga. V minulem novembru jim je družba ls pomočjo aeroplana in padala, poslala 2000 funtov raznih ži-vljenskih potrebščin. Tedaj so bili ljudje prepričani, da se Heslop, njegovjv žena in sorodnik D'A rev, ne bodo več vrnili na daljni sever, toda, ker se jim je daljni sever in samoten otok priljubil, so takoj o»b svojem prihodu v Churchill izjavili, da so pripravljeni vrniti s o na ono oddaljen*! postajo družbe Hudson Bav.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA MSlkJ E D N 0 T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto
Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
SOI/VENTNOST S. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.4o%
Ce h«teft dobra sebi In srsjim dragim, zararuj m pri najbolj«I, p* Itcnl in nadsolrental podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEI1NOTI, kjor se lahko umoiei sa »snrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglostL
K. S. K. JEDNOTA sprejema mo&ke In ienske od )Bf do M. letal otroke pa takoj po rojstvu I o do IS. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate ee» danje dobe od $250.00 do $5.800.0«.
K. 8. K. JEDNOTA je prava mati vdov In ftlrot. Ce ie nisi tla* ali ilaniea to nogofae in bogat« katoliške podporne organizacije, potrudi se In pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini ln za vse drmce podrobnosti M okrnite na uradnike In nradalce krajevnih dnifttev K. B. K. Jednote, aH pa oa:
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliet, Illinois
NA OBISKU
Milan Rode, sin znanih Mr. in Mrs. Peter Rode iz Worcester, X. Y., je prišel te dni na obisk odnosno dopust k svojim staršem. On služi Strica Sama v Loredo, Texas, ter ga ni bilo doma celih 18 mesecev. Želimo mu obilo razvedrila za časa
nouiri , oziroma se voziti v šole. Mala po	l " ,a"tu,lia ^
l> let stara dekletca so se napotila v šolo z obi-1 nieSoveš» dopusta. Obenem mu
" * •	• 1	ill	. /	.	— . -	It 1 i / invin	«v	n i a U
Mlad "moonshiner"
Sydney, N. 8. — Tukaj so ujeli in odvedli k sodišču Iti let starega dečka, ki je izdeloval žganje, katero je tudi prodajal. Njegovi odjemalci so bili tudi dečki od starosti od 14 do 16 let, kateri so mu obljubili plačati po $4 za vsako stekluico žganja. Dosedaj se še ni dognalo, so mu Li plačali ali ne. Sodišče dosedaj ne ni izreklo oibsbdbe.
čajnim jaboLkoin "za uviteljieo" v svojih žepih, in mali dečki so odnesli seboj v šolo raznovrstne "zaklade" tudi v svojih žepih, kakor je to že običaj med vso mladino po celi Severni Ameriki. Ko ta deca odraste (in se morda pripravi za prihodnjo svetovno vojno), se bode teh dni spominjala kot najsrečnejše ddbe svoje življenja. — Zopet na drugem koncu kanadskih šol so v sobah obrane mladenke in mladeniči, kateri že sedaj razmišljajo o svojih bodočih poklicih, ko se letošnje šolsko leto konča.
Velik požar v Shubenacadie, N. S.
Shtfbenacadie, N. S. — V trgovinskem delu tukajšnjega mesta je vsled pokvarjene električne napeljave nastal velik požar, ki je povzročil $30,000 škode raznim trgovinam. Zgorelo je sedem hiš, v katerih so <bile nastanjene razne trgovine in le tri rodbine.
Ustrelil medveda skozi kuhinjsko okno
Iz Swastike, OntM se javlja, da je neki Eugene Belanger te dni ustrelil kar skozi kuhinjsko okno lepega medveda, je prišel pred zadnja hišna vrata, oziroma v vežo, kjer je in^ela njegova žena spravljeno goveje meso za nedelh&i obed. Mesto govejega meša, je onega dne Belanger imel medvedjo pečenko po pravilu: medved je povžil Belamgerjevo — in Belanger medvedje o&eeo.
Poroka hčerke Mr. in Mrs. £žgič
Mr. in Mrs. M. Žigič, ki sbivata na Hudson Ave., v Kirkland Lake, Ont., sta se nedavno vrnila iz Washingtona, D. C., v Zjediuienih državah, kamor sta odpotovala , da prisostvujeta poroki svoje hčerite, ki je zaposlena v uradu kanadske vlade v glavnem mestu Zjedinjenih držav.
VesV- iz Ottawa
Ottawa. — Osrednja vlada kanadskega dominija javlja, da se zahteve po proizvoidh kanadskih mlekarn, izredno hitro množe. Vsled tega poživlja vlada vse lastnike mlekarn naj pazijo na to, da se njih proizvodi ne kvarijo po nepo-i t robnem. (Zahteve po kanadskem siru v Angliji postajajo redno večje, in tudi kanadska vojsika potrebuje vedno večje količine tega proizvoda. Vlada tudi poživlja prodajalce naj pazijo na to, da se proda le toliko smetane, kakor določajo tozadevne odredbe za mesec junij. Zahteve po proizvodih mlekarn^ so namreč za dvajset odstotkov večje, kakor pridelek in pridelek surovega masla v Kanadi postaja redno m^jši.
kličemo srečen po vr a tek k svoji a.rmai, s željo, da se ibo kmalu spet povrnil k svojim staršem ter to pot za vedno.
Upr. in ured. "G. N."
Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Bonde s tem, da kupujete znamke za le 10 centov.
KNJIGARNA
Slovenie Publishing Company
[216 West 18th Street_New York City
Sv Maše zadušnice v sloven, ski cerkvi v New Yorku
V nedeljo, dne 1. oktobra bodo sv. Maže zadušnice za padle vojake in sicer, ob osmi uri zjutraj peta sv. Ma&a za padlega vojaka Frank Paulič, Ob desetih pa peta sv. maša za padlega vojaka FVank Tu-renšek. Po deseti sv. maiši bodo cerkvena opravila za mrtve vojake (6). Sodelovalo bo tudi spevsko društvo Slovan*'.
Sorodniki in prijatelji, kakor tudi vsi farani ste na-prošeni, da se udeležite sv. Matše.
Bojite prosimo, ko pošljejo sa naročnino, ako je vain le priročne da se poslužujejo — UNITED STATU
G1I4DIAN POSTAL MONET ORDER,
Razprodaja K]
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spisal Damlr Feigel
Kreutzerjeva sonate
Spisal L. N. Tolstoj
Andrej Ternovc
Spisal Iran Albreht
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Splllman
12
Frank Baron Trenk
Po ranili Tirih napisal GJuro PsndurK*
IS
Pariški slatar
Poslovenil Silvester K.
14
Pravljice In pripovedke sa mladino
Spisal 811 Tester Koftntnlfc
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisa! Josip Ogrlnec
18
Mladim srcem
Drogi ETflsek. Zbirka sa slovensko mladino. Spisal Ksaver Mefto
I9
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Iadala droSbs sr. Mohorja) Ls Ska poli
26
Denar
Dr. Kari Englis — Poslovenil Dr Albin Ogrrls
15
Suneški invalid
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, ja oni, ki ga niste kupili I
35
Praški Judek
SpHlmaixnova povest — Pre-vel Jogjp Volo
F^Ker J« saloga teh knjig selo omejena, Je pri naroHla prlporoflJiTo UP Blu Tie shirk, da via bo m ta pa&n mogoče raakega ladoroljltl.
IGRE
28
Magda
(IlfTS) — Alojzij Rmer
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Golin
30
Potopljeni zvon
(Igra) — Oerbnrt Bsnptmana
31
Revizor
(Igra) Nikolaj ▼ssUJstI«
32
Spodobni ljudje
(Igra) — L. Liporee
33
črne maske
(Igra) — L. Andreje?
3«
Antingone
(Igra) Poslorenll O. Golar
36
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. F. Petronio
38
Tončkove sanje na Miklavžev vete
(Igra) — J. ErbeSaikte W. Boje
235323232348234823532323234823485348232323484853235348482348
•BLAB WAtOPA'MaW W
/ yEDNESDAY, SEPTEMBER 27, 1944
fWaWOTMBW 1«. 1—
PROKLETfl
:: Spiaa]	RICHEBOTJBG
Is francoščine prestavil J. L
^_
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega
3935 W. 26th St., Chicago 23,
(129) «
Č
Soba Blanohe-ina je bila že razsvetljena; Jacques Mel- r lierova pa že temna. Tudi hlapci so bili šli že počivat. Jean p K ena ud ostane sam na dvorišču, sedeč na kamneni klopL Bil d je zelo zamišljen. Pogovarjanje odišlih ljudij je bil poslu- č £al jako pazljivo. Da, bilo je nekaj resničnega na tem! In P kako čudno, da je prikazen bas o kresnem večeru rojila tožeč d in stokajoč po tej okolici! . . . Tudi on se je spominjal ku- 11 ^trave žene, katere krik je bil privabil njega in Leona Rou- J venatu na pomoč. Ali ni se bila izgribila ono noč kakor sen? Gotovo imajo to ženo ljudje za duh.
*'Xa vsak način tiči za to stvarjo skrivnost, ki jo hočem ^ razkriti!" si je mislil. "Če sc strah pokaže danes ponoči na ^ Vregu sableuseskem, potem bom videl.'*	jj
In s temi 'besedami zapusti pristavo ter se napo-ti skozi molčečo noe k reki, prekorači l>rv ter se približa globokemu'^ kamnolomu, ki so ga ljudje tega kraja imenovali "Carovni- ? tsko jamo.*'	•	1:
M>ral si je najtemnejše mesto na (bregu ter legel pod " gost leskov grm. Od tu je laliko skozi viseče vifone veje raz- o ločno videl brv, ki jo je obsevala luna.	j!
Tako je čakal več kakor eno uro. Iz zvonika fremicourt- S skega udari ura enajst. Naenkrat se poslušalec zgane, brez- k sapen in drhteč. Dolga senca je stala sredi brvi. V mesečni luči Jean Renaud razločno spozna neko žensko!
4'Ona je," zamomlja, "ona, ki je takrat privabila s svo- j
jim krikom mene in Leona Rouvenatu na pomoč!	1
Njegovo srce je slišno bilo.	U
1
6- i-Jean Renaud se zravna ter posluša. Koraki se mu 1
približajo. Njegovo čelo je bilo vse potno. Ženska pride tik J
njega. Njega lasje so zmedeni frfrali, ona si sklene roke kr- A
čevito nad glavo.
Jean Renaud jo pusti, da ide mimo ter ji potem sledi *
oddaljen trideset do štirideset korakov. Hodila je hitro: a
i
tudi Jean Renaud je imel <se dobre noge. Večkrat je izginila ^ za kakim drevesom ali grmom, a kmalu potem se je zopet 7 prikazala v mesečni luči. iZopet prekorači kameni! i most čez j Sableuse-o. Od tu hiti na travnike, kjer je ni moglo odtegni- > ti Renaudovemu pogledu nObeno drevo niti noben grm. \ Mesec, je svetlo sijal. Jean Renaud prične sedaj počasneje j hoditi, da bi ga ženska ne videla; kajti večkrat se je prežeč s ogledovala. Šla je okolo vasi, krenila potem po stranski poti < ter izginila. Ko pride Jean Renaud na to pot, ne vidi je več. * Pa mislili si je, da je morala kreniti po njej. in zato jo ureze 1 ;udi on po tej poti dalje. Naenkrat se zavzet ustavi. Pred 1 njim se je razprostiralo pokopališče. Prikazen je odpirala 1 baš omrežna njegova vrata ter zlezla na pokopališče. Jearru Renaudu se naenkrat v možganih zdani. Veselje in sreča mu < obsije obraz.	»	1
4tO Bog, če bi ona bila! . . ."zaišepeče. "Če bi ona bila!!" *
In sledil jej je na pokopališče, tiho, brez šrnna. Berač sto- * pi v kot, kjer se je nahajal greto umorjenčev. Zamolklo je-čanje mu udari na uho in tu — tu! Prikazen ae je valjala 4 roke vijoo po grotwi! ...	3
Dalje ni dvojil! Ta ženska, katere gla< ga je bil tako 1 rudno ganil; nesrečniea, ki je vsako noč rojila okoli seuil- * Ionske pristave in kojo so imeli ljudje za strah — je bila 1 L učil a Mellierova! ...	«
Zdajci stopi prav blizu nje. Lucila prime nagrobni ka- I men z obema rokama ter ihti in toži: 4tAK kdaj bodem tudi 1 j?iz spala spanje, ki se iz njega ne prebudimo več T Ah, tu- ] Kaj, Hikaj bi rada umrla, ponoči, z glavo naslonjeno na tem ' kamenu! Ljubi Bog bo mi izpolnil željo! O, umreti, umreti! ,
. . . Pekel, pekel sem imela že tu na svetu! Jaz se tam pekla y ne bojim! Umreti hočem na vsak način! Zdaj, tukaj, danes! < <esa se imam še nadiejati ali bati'f Saj jaz sem prokleta, prokleta, prokleta! ..."
Ln vzravna se po konci ter divje strmi na kamen. **.Kamen je trd!" hripne. 4 * Butnem glavo vanj in glava ;e razbita ter vse je končano! . . .**
In hotela se je za leteti proti kamenu! A z enim skokom je Jean Renaud pri njej ter jo prime za roko.
"Nesrečnica!" zakriči starček, "kaj li hočete narediti V ( Ona bripavo zakriVM ter srpo pogleda svojega rešitelja, j "Pusti me!" zaječi ter se mu hoče izviti. Vsi njeni udje no trepetali.	j
"Ostanite, poslušajte me!'* reče Jean Renaud s prose-J «im milim glasom. "Vse vaše trpljenje je pri kraju, verje-j mite mi! Bog se vas je usmilil; vi ste lahko «e srečni! . . ." "Laž! laž!" zakriči ona. "Prisezam vam, da pravim resnico!" **Pa kdo li ste vi, ki mi taiko govori te T" "Jaz sem eden največjih prijateljev Lucile Mellierove!"; odgovori on.
Ona ee zgane.
"Molčite, molčite!" zavpije zamolklo. "Lucile MeUie-rove m veft! Jaz sem prokleta, čnjete: prokleta!!!!"
"Lucila, ako hočete, vsprejme va: vaš oče jutri z odprtimi rokami! Ubožec! Le nadeja, da vas bo zopet kdaj videl, ga vzdržuje Se pri življenju, teči ga ie hrepenenje, da vas še ,blagoslovi, predno umre!"
(Nadaljevanj* sledi.}	I
BISERI JUGOSLOVANSKIH PESMI NA PLOŠČAH
* SONART ALBUM M-6
(Ne be-mbaSi: Ukor; Daleto m*e moj Split; Domovin L i ljubavi; Gor čwe je«*ro in Ko lani sem . . .}
mojstersko gi^rovite ix slavne im: i malone
METROPOLITAN OPEKA COMPANY, — NAŠE
Zinke Milanov
Ker Je Zluka Milan»»v naše gure list. je nuSa ilolžn-^t. da se t ujo hvalimo in ponašamo, da igramo njene plošče pred A meri kanci, ki niso imeli priložnosti ali Sati naše ZINKE in naše pesnii, kakor jih poje največja umetnica današnjega časa.
TRI PLOŠČE p* lt INČEV V KRASNEM ALBI MI H MUKO NASE ZINKE NA PLATNICAH — $3.65
Vprašajte trgfn-a v važem me*tw.	pišite ua:
SONART RECORD CORPORATION
251 West 42nd Steed	New lark 18, N. T.
NOVE PESMI NA PLOŠČAH
A' veliku čast t»i štejem, da morem prvi naznaniti tinottm svojim mjukom [k> Združenih držsvali in K-madL «ia j<s pri meni mogoče tloMli WXART ALBUM ST. M-6. kakor tudi DRUGE SONART PLOŠČE. — Pišite na JOHN MARSICH. INC, 4» W«af ttnd Slrw4, Ncv Y«t 18, New Twfe
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
T tej knjigi, U Je zbudila pownwrt vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kake M bile magole pa aedanji vojni pomagati evropskim narodom. Ig vseh evropskih driav, tudi iz Jugoslavije, ao prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo drfavo na svetu. Sedaj Je prišel taa, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in nMti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naatar knjige prestaviti is anglettine — Je Jako zanimiva knjiga in Jo priporočamo vsakimi, ki razmne angleška.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tWe sreče milijonov . - ft-
tanje te knjige Je bogata plačano."--Tako ae Je ixrasil veliki
ameriški dnevnik • tej knjigi.
Pri naročbi «e poslužite naslednjega kupona
PoMlJam Mooar Order za f.............. cm lantnoro^no
podtrfaanod) knjlgofl) :
MoJo tsso .....................................................
lk, ulica all Box St...........................................
Me*to in drtava..............................................
"Glas Naroda"
I 216 W. Ifith STHKET NEW YORK 11, N. Y.
Vrnjene dnevnice ■ i
iZa časa SANSoVekonvenci-je je vsak delegat in glavni 1 odbornik SA^OSa bil upravi- * čen do dveh dnevnic- Neka te- ^ ro /podružnice >o sklenile, da , ix#leg »voznih gtrašlcov plavajo J delegatu tudi dnevnice. Slede- . ci delegati iz Nlew Yonka niso predložili svojih računov in soji dnevnice v znesku $140 poklo-|; nili nazaj SAXiSu: Ludwigl Mutz, >tev. 46, Brooklyn, N.Y.; ] Tvan Ručigav, ^tev. 59, Brook- \ lvn, K. Y.; Markus Peshel, št. 5 Brooklyn, N. Y.; F. Rado < Vavpotič,	84, Brooklyn, 1
K. Y-; Thomas Rirtok, št. 87, J Brooklyn, X. Y.; Jacob Cerar, • Združena slovenska društva v > New Yorku, in Jennie Padar, ' Zveza jugoslovanskih društev ' iz New Yorka. iSestra Josephi- ! ne Oilar, stev. 10, Canton, O., in sestra Frances Mihove, št. 1 26, Saleni, O., sta rrsaka poklonili po eno dnevnico SAX-Su. Vsem onrenjenim naša iskrena zahvala.
Nove podružnice
Podružnica štev. 103 SASS jc bila v začetku septemibra ustanovljena v Wittu, 111., za-kar je v glavnem odgovoren brat John Perme. Omenjeno j j me.stece med Nokomisom in j llillsborom sicer ni veliko, tste-je pa >e nekaj zavednih Slovencev, ki so ^e zavzeli, da po svoji možnosti pomagajo SuVX-Su pri njegovem delu za svobodno, demokratično, Zdimže-no Slovenijo. Ti rojaki se zavedajo, da je SAXS res delal! za pravo stvar ter da so moralno odgovorni podpirati ga v vseh njegovih prizadevanjih-Želimo, da jim sledijo še rojaki iz sosednjih naselbin in se zberejo v krogu SAXSa. Članarina znaša saneo $2 na leto. ki je plačljiva bodisi v eni vsoti, ali pa polletno. Vsak zaveden AJmerikanec naj postane aktiven član SAXSa.
PfHjružnica št«v. ">4 v South Chicagu je imela izredno sejo v torek, 26. septembra. Naši Slovenci v tej naselbini v južnem delu Chicaga >e zavedajo važnosti našega političnega gibanja, vsled tega hočejo ]>o-jdružnico povečati in pojaviti z novimi člani. Do sedaj so bili v nji včlanjeni le člani društva 490 SNPJ. Za naprej pa( bodo lahko pristopili v njo tu-j di drugi rojaki. Za povečanje podružnice so najbolj poteguje nas istrski rojak Jack Brlja-vac, predsednik podružnice št.
54.
Med pisanjem te kolone je SAMS dobil obvestilo, da je postojanka štev. 33 JPO-SS tudi ustanovila SANSovo podru-
žnico. Bobila je številko 104.
Sedaj je zadnji čas, da se ustanovijo podružnice po vseh slovenskih naselbinah, tkjer se še ni pojavilo dosti gibanja v korist tega prepotrebnega dela, ki ga vrši {Slovenski ameriški narodni svet. Na naše lokalne voditelje apeliramo, da prevzamejo iniciativne korake za. organiziranje podružnic po vseh naselbinah. SANS ima pred sabo še veliko važnega dela. Hitroje in uspešneje bo izvršeno, ee smo kompaktnoJ o.!ganizirani..* Naj bo konec' vsake brezbrižnosti. SANS je moral Iti skozi velike boje, a je vzlic temu. veliko pripomogel do priznanja veličastnega osvobodilnega pribanja, ki ga vodi slovenski in drugi jugoslovanski narodi v stari domovini. Kdor je pripravljen« umreti za svoje ideale, ta je| vreden, da živi! Slovenski narod se ni ustrašil v svoji najtemnejši uri, radi tesra zasluži
priznanje. Dajte mu ga! #
I SANS ima v Ameriki se ved-' no veliko nasprotnikov. Dela-1 jo tajno in javno, kujejo načrte in nakane, kako bi mu naj-iveč škodili in onečastili nje-[govo delo. Da niso uspeli, je (jasen dokaz prva konvencija SANSa, kjer je prevejala edinost in harmonija med vsemi zastopniki. Ti nasprotniki se dobro zavedajo poštenosti, pravičnosti ter politične in gospodarske svobode, katero SAXS s svojim delom .pomaga narodu doma doseči, zato so se z vso silo skopali na osvobodil-j no fronto, na Združeni odbor ter na vse one, ki >o pripomogli na en ali diug način do doseženega uspeha. Niti črhniti ne marajo proti nacizmu ali fa-iziuu!
Uspeha SANSove konvencije ne morejo preboleti, radi te-^a sedaj napadajo tiste člane SANKa, ki so kljub njihovemu| pr zadevanju ostali zvesti iS!AN Sovemu progiamu in njegovemu vodstvu. Neki Jože Grd in a se v Ameriški Domovini zaletava v setro ^Llrie Prisland. predsednico SŽZ, in jo hoče pred svojimi bralci ponižati, ker ji je konvencija podelila mesto "častne podpredsednice". Temu G rdi ni, ki soglaša, da bi Srbi postavili zgodovinski ?pomenik svojemu izdajalcu Nediču, čes, da je prodal svojo dušo, a rešil srbski narod pred uničenjem, seveda no gre se za to, da bi branil sestro Frisian d pred njenimi so-sostrami. Kaj še! Hoče jo le osramotiti pred javnostjo, da se maščuje nad njo, ker ni sledila javnim pozivom Ameriške
Domovine in druge golazni,! zbrane okro# tega lista, da bij uradno in osebno zapustila' SAiNlS in se oprijela izdajalske politike, ki jo vodi Ameriška Domovina & Co. Napadi iz teh virov sestri Prisland ne bodo škodili. Članice SŽZ ji bodo dale priznanje za njeno stanovitnost, str.pnost in njeno "možatost".
Shod v Coverdale, pa.
V	nedeljo, 17. septembra se je vnsil zelo uspešen shod v Jugoslovanskem domu v Co-verdalu, Pa. Vršil se je pod pokroviteljstvom v-seh jugoslovanskih društev v naselbini. Postojanka štev. 39 JPO-SS, ki poleg reiifnih prispevkov zbira tudi za SANfc? finančna sredstva, je zastopala Slovence. Udeležba je bila dobra. K programu je pripomogel tudi pevski zbor Prešeren iz Pitts-burgha- Hrvate je zastopal poznani Anthony Lazkas, ki je govoril v angleščini. Slovence pa SAXSov tajnik. Program je vodil aktivni Anton Cipcic.
,|N.i dfvoma, da je bil dosežen jveii'k moralni in finančni u-speh.
Pomožna akcija
V	kratkem se bo pričela in-tenzivna kampanja za zbiranje (sredstev za relif stari domovi-|Ui. Po zaključku konvencije bo SANS povzel vse potrebne ko-■rake in nudil na razpolago vse svoje pripomločke, da se lx> po-
s možna akcija res razvila v ve-
I	liko, uspešno gibanje. Podrobnosti bodo sporočene, čim bo-
j do sestavljeni in sprejeti vsi .. načrti. Naše podružnice, o<.11k)-ri po naselbinah in posamezniki pa se naj pripravijo že j naprej, da se kampanja za zbiranje denarja, obleke in obu-T vala čim preje prične.
-j Kiof uspeva naše politično r i delo, tako mora uspeti tudi ]K>-J možna akcija. Pokazati je tre-
-	ba z dejanji, ne samo z.bese-i do, da se zavedamo resnosti i položaja naših bratov in sester
onkraj morja ter da bomo po-
-	>egli zelo glolx>ko v svoje že-
-	pe. Jx>kalni odbori naj organi-■ hirajo pobiranje prispevkov na
II	način, da bodo zaupni ljudje
-	oui.skali vsako slovensko hišo.
-	vsako trgovino, vsako pisarno, i vsak urad, >ploh vse prostore.
kjer je možnost dobiti financ- s ne pomoči. Ajpelirati bo treba s tudi na drutge narodnosti. Slo-| t venci nismo nikoli zaostajali, j pa naj gre za Rdeči križ, za t community chest, za kitajski, grški, ni ski ali kateri drugi. 0 vojni relief. Darovali smo, ker: smo se zavedali potre)>e take ^ pomoči. Pravilno je torej, da 1 se danes mi obrnemo tudi na c druge narodnosti in nam saj 1 deloma povrnejo milo za dra- J go.	I
Vojak je oborožen, da se voj- * skuje. Državljan ima volilno pravico, da voli. Dolžnost vseh slovenskih Amierikancev je, da se tega zavedajo. Kdor še ni. se naj nemudoma registrira!
Mirko (t. Kuhel. tajnik.) | -
KAKO SE REGISTRIRA TI IN KAKO VOLITI
Vsakdo, ki je ameriški državljan, moškega ali ženskega spola ter star 21 let, bodisi tu- j rojeni ali uaturaliziraid ima J pravico voliti na volilni dan 7.' novembra.
Vaša dolžnost kot dobri A-j meričani je, da jrreste volit. —i ampak ne morete voliti, ako se ne registrirate. Ako živite v Greater N<*w Yorku, se morate registrirati osebno.
< as za registracijo letos je i odločen v tednu od '.K do 14. ok-J tobra, to je od pondeljka <loi jsoln^te vključno, ter ure za re-sristracijo s«>: in sicor od I>on-t Jdeljka do f»eika (od 9. do 13. i okt.) o,l 5. ure jK)poldne do: 10.MO zvečer; v soboto, 14. ok-j toHn*a i>a od 7. ure zjutra.i do i 1<>.:5«> zvečer. Registrirati sei1 morate na Vašem volilnem ]>ro-storu v okraju Ider stanujete. Vsak tak prostor bo imel od zunaj napis: "Board of Elections Meets Here' . Ako slučajno Vam ne bi bilo znano, kje se tak prostor nahaja, tedaj' vprašajte polieista ali katero drugo osel>o. ki se na te <tvar bolje razume, pa Vanj bo'lo pokazali.
Da se boste zamogli registrirati in voliti, morate živeti
rsaj eno leto v državi Nevr "York, štiri nieswe v Greater New Yorku, ter vsaj 30 dni v Vašem volilnem okraju.
Volilni dan bo letos v torek j dne 7. novembra. Vaš volilni i prostor l>o najbrž na istem pro-
»toru kakor prostor za registracijo. Ako i>i bili v dvomu, tedaj vprašajte toz. Vašega prijatelja ali soseda, ki mu je ta stvar natančneje znano. Volilni prostori bodo odprti
j od G. zjutraj do 7. ure zvečer.
I Volitve so tajne, tako da ne more nihče vedeti za katere ste oddali svoj trla«. Zato tudi se nikar ne prepustite prigovarjati od nikogar, ampak volite po svoji volji odnosno prepričanju.
Pravica in dolžnost za v?e svoflbodne Amerikance je. da registrirajo in volijo.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA
MO NASLEDNJE MUZI
KALLTE
SI.O VENSKE rr.8Ml
Zbirka S narodnih p>w>» [7dxU <;iMbetia Mm tir« v Cleveland o.
Cen« — »13« Emil Adamih—Iff JrfiOWMANSWH NARODNIH I'KSMI u inoikl
thnr......................... M
ŠEST NARODNIH PEKMI ta mm-
&ki rf.«r ....................
^RST NA ROHNI a PRHMI u «•»-teni »hor .................... -M
Krmne r*n«i.Hn»—AEST HKAaNIH
IN MOŠKIH /BOROV ..... «#
ferde Midm-U MI.AHin IJtT.
■Miii ikori ................
Peter	-OSKM 7HOROV (m»
tU I lo meAanO ............. M
Moški zbori
LMiKAR D»V:
BaHHra;	mol «neei /	;
Kav ari. fan»)e. dr»« v pn>-4«inn .......................Iff
OiHKAK l»BV :
-Hre«>.>. IJiitM « i«<»)a.	Ki« i»»*s*»
ca on Tiije gr* ;	;	Mr.« tSk*
tna konjička d*a . I ***ir. i«l
»Brv; Sl«f(i ; Jm Ti>ttitilla lnf (t BMIL, AI>AJMIČ.
Modra ilevujka (hH« Aranj*ka .. Ki
Vao mič pri i««»C<«rl ............tf
Jnrjt-T« .......................M
Hodi Micka (iomo; Kaj drn«^
n hoVm: JMraTlea .........I«
fA8IUJ MIRK in A. ORtmMINU v«rrW; Pa sradlot ...........M
ITKRJJO JUVANW?:
ZJntraJ...................... 20
Sloraoaka ....................«■'
PETER JKHBB: PeUu r atm : v AH I
fJJ M IKK: Pnd»tn>l<*a........
/,<) K K <» PKRl/lTft,:
Le enkrat ie ................v«
Hlara dela ..................J*
HR. VOLARlA: Rnfanario; JOH PAVfilfl: Potrkan piM .....
larriHw (Uvftwlra lira. (HaHvar) M
OrlavAc himne <Va4a»>»er» ....... A"
Siarenakf akordi, tl mf*matk la
aaaMiih xbarav (Karl Ada»tf) -V Trtje mriaal linrt <«)!aehma M> tira)___________
V pepelnl«n! na«t. kantata <m Male.
■bor In ark rater. (Rattner).... M
Mladini, peaari za ailedlna a Uavtr
jeaa <E- AdaaaM)_________ S*
Ore pnnl. (Preia»ee> m» wKkl
tbor la aala________________ fa
Nail himni, dvaflaaaM ............it
tiarakl edaaevl. (Laharaarr II
areaefc, adkl iWi _ . .......a*
a TAMU1KICK:
\A JB ii'LKTAU, pod po ari »lo^ veu>icib uaroiiuiD pemui at iMtnburtcH, zložil Mtr ko Bajuk.............. .7%
Star enake naratftne gumi ca iaa*tm
raifd sber (ItoM) _______ 1»
Ba« M na atanlnr«, <H»i*«ai
ZA CITOK:
Poduk ra eltre. — a r voski ..
i Kiietjikl) ................. „ «...
ZA KI. A VIK;
Kur« prhki«. — Haea+ntea — ... M
KNJIGARNA Slovenic Publishinst Co.
21 fi West 18tb St.. N'ew York
niiuiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimHmiiiiiiiiiii
KUPITE EN -EXTRA** BOND DANE«!