3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si Ptuj, torek, 2. decembra 2014 letnik UMI »št. 93 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Politika Dornava • Župan: »Dvorec na kolesa in v Ljubljano.« O Stran 8 Podravje Podlehnik • Se severna varianta nadvoza izplača? O Stran 4 Podravje Majšperk • Prihodnje leto milijon evrov v vodovod O Stran 5 Štajerski Podjetništvo Černelavci • Družba Roto dobiček vlaga v naložbe O Stran 6 Ptuj • Dve šoli - dve megalomanski podražitvi Zakaj 300.000 evrov več za p Podjetništvo Ormož • Pijejo bolj zdravo vodo O Stran 7 Šport Nogomet • Rekordno hiter gol dovolj za nov poraz O Stran 11 Energetska prenova OŠ Breg je bila po jj prvi projektantski oceni ovrednotena na 154.000 evrov, OŠ Olge Meglič pa na 375.000 evrov. Po novelaciji, potrjeni na izredni seji mestnega sveta, bo vrednost obnove OŠ Breg 253.000 evrov, OŠ Olge Meglič pa skoraj 622.000 evrov. Razliko bo morala pokriti MO Ptuj iz proračuna. Je za 300.000 evrov višjo ceno prenove kriv projektant? O Strani 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Futsal • FC Ptuj na zaključni turnir O Stran 14 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Ali župan pozablja, da občina ni zasebno po Cgginü BSBBžSH Kdo bo nasledil ptujsko neuničljivo direktorico Doklovo O Stran 24 milijono BBSaSSd Slovenski sindikalisti s 40 milijoni evrov prihodkov ««=:■ 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 23. decembra 2014 Gorišnica • Kokotov režim vladanja ali demokracija po gorišniško Ali župan pozablja, da občina ni Ozračje v nekaterih občinah tudi po volitvah ostaja naelektreno in razgreto. Župan Gorišnice Jože Kokot je na četrtkovi drugi redni seji v tem pihajo z njim v isti rog. Kokot je bil za župana izvoljen kot kandidat stranke SLS, ki ima v gorišniškem novoizvoljenem občinskem svetu štiri svetnike. Na županovi strani sta še dva svetnika, ki sta bila izvoljena kot neodvisna kandidata: Janez Ambrož in Jože Petek. S takšno sestavo ima Kokot v občinskem svetu zagotovljeno večino glasov -šest od 11. Preostalih pet svetnikov, ki so v drugem krogu županskih volitev podprli kandidata Slavka Visenjaka (to sta dva neodvisna svetnika ter trije iz stranke NSi), je Kokotova koalicija skoraj v celoti izrinila iz občinskih delovnih teles. Na prvi redni seji so že sestavili KVIAZ (Komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja), v kateri ima župan večino: dva od treh glasov. Zato se ni čuditi, da je KVIAZ pripravil takšen predlog za imenovanje delovnih teles, po katerem bi županovi somišljeniki imeli v odborih in komisijah 88, preostali, ki ga pred volitvami niso podprli, pa zgolj 12 % mest. In to kljub dejstvu, da je razmerje sil v občinskem svetu glede na sestavo koalicije in »opozicije« 55 proti 45 odstotkov. Približno takšna naj bi bila potem v praksi tudi razdelitev mest v delovnih tele sili. A v občini Gorišnica so strategije drugačne. Od 54 mest v odborih in komisijah bi »Kokotovi ljudje« po predlogu KVIAZ-a zasedli 48 od 54 mest. »Opozicija« pa samo šest. In to kljub temu da je razmerje glasov v občinskem svetu šest : pet. Poleg tega je KVIAZ pri sestavi delovnih teles upošteval predloge stranke SDS, ki v občinski svet sploh ni bila izvoljena. Uvodnik Sindikalni Titanik Že nekaj let, pač vse od takrat, ko se je v naši državici začelo govoriti o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju (v gospodarstvu se kaj veliko o tem ni ravno govorilo, ampak se je kar ukrepalo), poslušam na drugi strani naše velike sindikaliste. Pravzaprav sem jih malo poslušala na začetku, potem dolgo nič in niti zdaj mi to ne bi bilo potrebno, ker ne da odprejo usta, itak vem, kaj bodo povedali. In jih teoretično tudi čisto razumem - to, da si ne dovolijo vzeti niti ene pravice, znižati niti enega pomembnejšega kriterija ali plač, je pač njihova temeljna naloga. Hkrati pa tudi priznavam, da mi gredo s svojimi grožnjami o takojšnjem štrajku, ko se zgolj omeni kakšno minimalno znižanje plač, že krepko na živce. Torej, javnega sektorja naj se kriza ne dotika?! Govorjenje o tem, čemu so se že odrekli in koliko naj bi to zmanjšalo pritisk na javno blagajno, je v luči dejstva, da se obseg porabljenega denarja za javni sektor celo nekoliko zvišuje, hudo prozoren. Na dejstvo, da znaša dolg države že preko 22 milijard evrov, od cesarje bilo za pokojnine in plače v celotnem javnem sektorju najetih kreditov za okoli 17 milijard, pa odgovora kar ni, Oziroma je zelo bohemski: dajte že odpirat nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, zgledujte se po skandinavskih državah in bla, bla, bla. Enostavno niti ni smiselno razpravljati, ker če nekdo noče razumeti, da sedi na hudo razmajanem vozu, ki ga komaj še vleče nekaj popolnoma iztrošenih in presušenih krav, pri tem pa se prepira z ostalimi na vozu, kdo ima debelejšo in težjo vrečo, bo pač moral doživeti, da bo cepnila še zadnja krava. Mogoče pa je vse skupaj še bolj podobno zgodbi o Titaniku, le da sindikalni vodje v razkošnih klimatiziranih kabinah še niso dojeli, da se ladja potaplja, tudi s tistimi potniki, katerih pravice zagovarjajo, vred. Morda ali verjetno zato, ker bo za elito dovolj prostora na reševalnih čolnih, za vse druge pa tako ni pomembno... Simona Meznarič Foto: MZ Bojan Purgaj: »S takšno demokracijo se ne strinjam. To je navidezna demokracija in farsa, ki se je v Gorišnici gremo že nekaj let.« Nadzorni odbor izključno v rokah županove koalicije Še večja ironija pa je, da si je županova koalicija v nekatera delovna telesa v celoti nastavila samo svoje ljudi. Celo v nadzorni odbor (NO). Silvo Sok, svetnik NSi: »V NO imate izključno ljudi, ki so vas pred volitvami podpirali. Menim, da je to politično nehigienič-no. Prosim, da razmislite o drugačni sestavi NO. Če bo ostalo pri takšni sestavi, bomo kot svetniki primorani posegati po drugih organih nadzora, kot sta Računsko sodišče in KPK. Kot opozicija, v katero ste nas danes porinili, smo se dolžni boriti za nadzor nad poslovanjem občine. Ne bodite potem jezni, če bomo kaj prijavili na imenovani inštituciji, saj druge možnosti ne bomo imeli.« Kokot je odgovoril: »Tega, da se nas prijavlja na Računsko sodišče in KPK, smo tako ali tako že vajeni.« Nadalje je župan na seji utemeljeval, da s takšno sestavo delovnih teles ni nič narobe ter da je tako imenovani opoziciji v odborih in komisijah dal dovolj mest: »Dobili ste tri predsedniška mesta in mislim, da to ni zanemarljivo. Če ste vi odločili, da bi moralo biti drugače, vam povem, da bo občinski svet deloval tako ali drugače. Vsi smo bili izvoljeni zato, da delamo v dobrobit občanov in občank Jože Kokot petim svetnikom: »Sami ste občine Gorišnica.« hodnje leto pa se bodo ne glede na to v Ptuj • Druga izredna seja mestnega sveta in dve megalomanski pod Je projektant tisti, ki se Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar je v tem mandatu sklical že dve izredni seji. Na prvi so svetniki odločali o sestavi občinskih delovnih teles, na drugi pa med drugim potrjevali novelacijo projektne dokumentacije s popravkom finančne konstrukcije za dve investiciji - energetski obnovi objektov osnovnih šol (OŠ) Breg in Olge Meglič. Naložbi se sofinancirata s sredstvi evropskega kohezijskega sklada. Obe investiciji se bosta krepko podražili, razlog za podražitev naj bi bili površno pripravljeni projektantski popisi del, je bilo slišati v razpravi na seji mestnega sveta minuli četrtek. Površnost, ki naj bi jo zagrešil tisti, ki je opravil projektantski popis del, v upravi ptujske mestne občine opravičujejo s časovno stisko, ki jih je silila v to, da so se projekti morali pri- praviti na hitro. Časovna stiska naj bi bila tudi kriva za to, da MO Ptuj del ni oddala po sistemu javnega naročanja, temveč je izvedla tako imenovano »in house« oziroma notranje naročilo ter za izvajalca del neposredno izbrala svoje podjetje Javne službe Ptuj. Ker naj bi bil projektantski popis del izveden površno, naj bi se pri dejanski izvedbi del oziroma že pri popisu izvedbenih del izkazalo, da obnove po predvideni finančni konstrukciji ne bo možno izvesti. Zato je moral investitor, MO Ptuj, projekta novelirati in ju dati na potrditev občinskemu svetu. Člani občinskega sveta so na četrtkovi seji spremembe projektov in s tem dodatno podražitev potrdili, pri tem pa izrazili kar nekaj nejevolje. Naložba OŠ Foto: Črtomir Goznik Nekdanji župan MO Ptuj Štefan Celan je še letos junija računal, da bo energetska obnova osnovnih šol Breg in Olge Meglič skupno stala slabih 530.000 evrov. Novi župan Miran Senčar je zdaj naraču-nal, da za izvedbo obeh investicij skupno potrebuje dobrih 875.000 evrov. Breg se bo podražila za slabih 90.000 evrov, naložba OŠ Olge Meglič pa za približno 247.000 evrov. V obeh primerih gre za okrog 65-odstotno podražitev. Nejasnosti je veliko Država je razpis, na katerega se je z energetsko obnovo poslopij OŠ Breg in OŠ Olge Me-glič prijavila MO Ptuj, objavila februarja oziroma marca 2013. Dela na objektih so se začela 17 mesecev kasneje, avgusta letos. Zato argument o časovni stiski težko prepriča. Po podatkih iz Načrta razvojnih programov (NRP), sprejetega junija letos v sklopu rebalansa proračuna MO Ptuj za leto 2014, je bil projekt energetske obnove poslopja OŠ Breg ovrednoten na dobrih 154.000 evrov, projekt energetske obnove OŠ Olge Meglič pa na dobrih 375.000 evrov. Po novelaciji, potrjeni na četrtkovi seji mestnega sveta, bo vrednost obnove OŠ Breg dobrih 253.000 evrov, vrednost obnove OŠ Olge Me-glič pa nekaj manj kot 622.000 evrov. Vrzel, ki je nastala pri fi- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radiotednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radiotednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, vpetek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 2. decembra 2Q14 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 zasebno podjetje? mandatu razgalil vso svojo aroganco in obelodanil absolutno premoč nad tistimi svetniki, ki ne Zamera zaradi predvolilnih koalicij? se dali v idele vse Očitno je, da župan Jože Kokot zamero do petih svetnikov kuha zaradi tega, ker so v drugem krogu županskih volitev podprli kandidata Slavka Visenjaka. To se je dalo razbrati tudi iz povedanega na seji. »Pozabimo na to, kar je bilo pred volitvami. Nismo mi zdaj stopili vstran, vi ste nas odrinili,« je bil jasen Silvo Sok. Župan Kokot mu je odvrnil: »Pred volitvami ste bili pri meni in sva se dogovorila, kaj boste imeli. In ste potem odstopili. Sva se dogovorila in podpisala in vse.« »To danes nima veze,« je vskočil Sok, Kokot pa nadaljeval: »Vse sva se dogovorila in ste vse minirali. Rekli ste, da dobite tam (op. a. pri Visenjaku) 120 procentov tega, kar predlagate. Ne vem zdaj, kje boste zdaj dobili teh 120 procentov. KVIAZ je svoje delo opravil in predlogi so takšni, kot so. Pol ure se zdaj že vrtimo okrog tega. Gremo na glasovanje, sicer bomo o tem razpravljali še dve uri,« je bil oster Kokot. Sok, ki je predlogu KVIAZ-a na seji najbolj ostro oporekal in govoril v imenu petih opozicijskih svetnikov, je glede sestave odborov in komisij pred glasovanjem podal tudi nasprotne predloge. Do glasovanja o njegovih predlogih Foto: MZ sploh ni prišlo, saj je Kokotov glasovalni stroj v celoti izglaso-opozicijo. V proračunu za pri- val predloge KVIAZ-a, ki so prikazani v tabeli. vasi.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Silvo Sok: »Župan, vi ste nas postavili oziroma izrinili v opozicijo. Na prejšnji seji ste v slavnostnem nagovoru izpostavili, da boste delovali povezovalno in v dobrobit vseh.« ražitvi je zmotil za 300.000 €? nanciranju, bo iz lastnih virov (v proračunih 2014 in 2015) pokrila MO Ptuj. Zanimivo je tudi, da pa vseh sredstev, ki jih je za obe naložbi nameravala letos počrpati MO Ptuj, ni po-črpala, temveč jih z aneksi k pogodbam (z MZIP) prenaša v prihodnje leto. Gre za precej čudno, nenavadno in zapleteno situacijo. Po eni strani mora MO Ptuj za naložbi (tudi v tem letu) zagotavljati dodatna lastna sredstva, medtem ko denar EU ostaja neizkoriščen. Sicer pa še dodajmo, da je bilo še v juniju po rebalansu proračuna MO Ptuj za letošnje leto predvideno, da bi se projekta končala v tem letu. Nejasnosti je torej ogromno. Kaj se bo za 875.000 evrov postorilo? Energetska sanacija OŠ Breg zajema izdelavo toplotne izolacijske fasade na telovadnici, novejšem delu šole in na severni strani starega dela šole, toplotno izolacijo podstrešja starega dela šole, zamenjavo oken na telovadnici in novem delu šole. Energetska sanacija OŠ Olge Meglič pa zajema fasado na zahodni strani, ki ni spomeniško zaščitena (Cafova ulica), celotno fasado na južni strani (dvoriščna stran), zamenjavo vseh oken z lesenimi ter izolacijo podstrešja na starem delu šole. Mojca Zemljarič Energetska sanacija OŠ Breg VIR FINANCIRANJA 2013 1 2014 2015 SKUPAJ JUNIJ 2014 MO Ptuj 8.296 50.001 - 154.477 MZIP / EU 0 96.180 - NOVEMBER 2014 MO Ptuj 9.296 101.180 46.728 253.384 MZIP / EU 0 45.000 51.179 Foto: Črtomir Goznik Energetska sanacija OŠ Olge Meglič VIR FINANCIRANJA 2013 2014 2015 SKUPAJ JUNIJ 2014 MO Ptuj 6.960 126.362 - 375.361 MZIP / EU 0 242.039 - NOVEMBER 2014 MO Ptuj 6.856 218.401 154.604 621.901 MZIP / EU 0 150.000 92.039 Zneski so v evrih. Vir: NRP MO Ptuj (junij in november 2014) Predlogi KVIAZ-a za sestavo občinskih delovnih teles Kandidat Predlagatelj Nadzorni odbor Mirko Štumpf SLS, SDS, J. Petek, J. Ambrož, Rajko Zavec SLS Danilo Horvat Jože Petek Andrej Horvat Jože Petek Darinka Znidarič SLS Odbor za javne finance Janez Prelog SLS Jože Petek Jože Petek Branko Valenko SLS Danica Zupanič SDS, Janez Ambrož Slavko Rižnar SLS, Jože Petek Odbor za gosp. dejavnost in gosp. infrastrukturo Brako Valenko SLS Janez Prelog SLS Stanko Rižnar SLS Stanko Donaj SLS Janez Vaupotič SLS Odbor za negospodarske dejavnosti Jože Petek Jože Petek Stanko Rižnar SLS Janez Ambrož SLS Mateja M. Pevec SLS, Jože Petek Frida Zorli SLS Komisija za popis osnovnih sredstev Stanko Rižnar SLS Janez Prelog SLS Vlado Horvat SLS Odbor za razpolaganje s požarno takso Janez Ambrož Janez Ambrož Jože Petek Jože Petek Ivan Pintarič SLS Srečko Peklar SLS Uredniški odbor CATV Bojan Vojsk SLS Zdenka Valenko SLS Bernardka Meško Janez Ambrož Svet OŠ Gorišnica Mateja M. Pevec SLS Nataša Kokot Jože Petek Bernarda H. Antolič Jože Petek Odbor za okolje in prostor Peter Bezjak NSi Janez Ambrož Janez Ambrož Jože Petek Jože Petek Bernarda H. Antolič Jože Petek Marjeta Firbas Jože Petek Svet za preventivo in vz gojo v cestnem prometu Silvo Sok NSi Bojan Purgaj Nihče / KVIAZ Ivan Pintarič SLS Odbor za kmetijstvo Ivan Pintarič SLS Branko Valenko SLS Stanko Pignar SLS Alojz Žuran SLS Franc Rožmarin Franc Rožmarin Statutarno pravna komisija Janko Šuman NSi Janez Horvat SLS Stanko Rižnar SLS Vir: KVIAZ in Silvo Sok Legenda: l l Predlogi koalicije župana Jožeta Kokota I i Predlogi svetnikov, ki v drugem krogu Kokota niso podprli kot županskega kandidata. Iz tabele je razvidna razporeditev sil znotraj občinskega sveta občine Gorišnica, kot so jo vzpostavili, izračunali in določili župan Jože Kokot in njegova koalicija, v kateri so svetniki SLS ter dva neodvisna svetnika Janez Ambrož in Jože Petek. V tabeli so izpisani predlogi KVIAZ-a, ki jih je Kokotov občinski svet na seji tudi potrdil. Zato se o nasprotnih predlogih, ki jih je neposredno na seji podal svetnik Silvo Sok, niti ni glasovalo. Iz protesta so nato NSi-jevi svetniki Silvo Sok, Janko Šuman in Peter Bezjak ter dva neodvisna svetnika Bojan Purgaj in Janez Rožmarin izstopili še iz delovnih teles, v katera so bili imenovani (označeno z rumeno). V nadaljevanju seje je nato gorišniški občinski svet v odbore in komisije izglasoval nadomestne člane; tiste, ki so po volji županu Jožetu Kokotu. Če bi v tabelo vpisali imena, ki so bila na koncu izvoljena v delovna telesa, bi bila tabela v celoti siva, torej čisto županova. Tako ima sedaj županova koalicija v vseh delovnih telesih izključno svoje ljudi. Na kakšen režim vladanja vas spominja takšna politika, si lahko odgovori vsak sam. Svetniki Janez Prelog, Stanko Rižnar in Janez Ambrož imajo v odborih in komisijah zdaj vsak po pet mest, Branko Valenko, Ivan Pintarič in Jože Petek pa po štiri. Petek je bil podžupan že v prejšnjem mandatu, to funkcijo mu je župan Kokot vnovič dodelil na četrtkovi seji občinskega sveta. 4 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 2. decembra 2014 Podlehnik • Župan, občina in svetniki v dilemi: Ali se severna varianta pri Novi cerkvi izplača? Na seji sveta občine Podlehnik je župan Marko Maučič presenetil z informacijo, povezano s težko pričakovanim dokončanjem avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje; so pred pomembno odločitvijo, ali bodo nadvoz Nova cerkev gradili po južni, Darsovi varianti, ali po severni, ki jo predlagajo krajani? nadvoza OtiČIHA HJDLEmiK - PftQSTORSKI INRlj.TWI !-->■[ StSTEH ■ geografski pnka? Občinski prostorski načrt (OPH) > Namenska raba oto: M. Ozmec V občinskem prostorskem načrtu sta pri Novi cerkvi čez avtocesto vrisani tako južna kot severna varianta nadvoza, ki jo predlagajo domačini. Za izvedbo slednje bi občina morala primaknili med 70.000 in 100.000 evrov; o tem bodo odločali občani na zborih krajanov v prihodnjih dneh. Po sedanji finančni konstrukciji naj bi DARS za gradnjo avtocestnega odseka Draženci-Gru-škovje iz lastnih virov prispeval 70 milijonov evrov, 117 milijonov pa naj bi pridobili s krediti pri Evropski investicijski banki, za katera že imajo poroštva. Kmalu po tem, ko je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič prebivalcem ob dobrih 13 kilometrov dolgem nedokončanem delu podra-vske avtoceste med Draženci in mejnim prehodom Gru-škovje končno zagotovil, da bo tudi ta odsek končan v skladu z načrti do konca leta 2018 in je o tem že bil sprejet prostorski načrt, je med Podlehničani ponovno ožive- la pobuda, o kateri so resno razpravljali že pri pripravi prostorskega načrta. Že tedaj so nekateri krajani želeli, da bi nadvoz čez avtocesto pri Novi cerkvi zgradili severno od tistega, ki ga je pozneje izbral Dars in je sedaj že predviden v prostorskih načrtih. Župan Marko Maučič je svetnikom sicer pojasnil, da se je o možnostih za realizacijo te spremembe že pogovarjal Foto: M. Ozmec Župan Marko Maučič: »Pred občino in vsemi občani je pomembna in ne tako poceni odločitev, zato moramo upoštevati voljo večine občanov.« s predstavniki Darsa in države, kjer so mu pojasnili, da je sprememba projekta sicer še možna, vendar pa mora v tem primeru občina prevzeti nase vse dodatne stroške, ki bodo nastali do začetka izvedbe. Za svojo varianto bi morali sofinancirati najmanj 70.000 evrov Ob tem je dodal, da je idejna zasnova za gradnjo omenjenega nadvoza severno od predvidenega, že izdelana. Ker pa je rok za pripravo dodatne gradbeno projektne dokumentacije, ki naj bi občino veljala okoli 40.000 evrov, že 30. januar 2015 in ker se je medtem treba dogovoriti še o odkupu okoli 4.000 m2 zemljišč, kar naj bi občino veljalo vsaj še dodatnih 30.000 evrov, je tako pred občino in pred vsemi občani velika, pomembna in ne tako poceni odločitev. Ker gre za veliko finančno breme, po nekaterih napovedih se lahko zgodi, da bi sprememba lokacije nadvoza veljala občino Podlehnik več kot 100.000 evrov, je podžu-panja Jožefa Svenšek izrazila dvom, ali si lahko privoščijo, da bi prevzeli tako veliko odgovornost in predvsem veliko finančno breme v imenu vseh občanov; obenem pa je izrazila bojazen, ali predlagana sprememba ne bi ogrozila tudi začetka gradnje težko pričakovanega avtocestnega odseka do mejnega prehoda Gruškovje. Župan ji je sicer pojasnil, da po zagotovilih Darsa sprememba nadvoza ne bo ogrožala začetka gradnje avtocestnega odseka, menil pa je tudi, da je treba čim prej opraviti še širšo javno razpravo na zborih občanov v najkrajšem možnem času. Pri tem bodo seveda upoštevali voljo večine občanov. M. Ozmec Ker v tej haloški občini žal nimajo več realnih možnosti, da bi do konca letošnjega leta sprejeli občinski proračun za prihodnje leto 2015, je župan Marko Maučič svetnike seznanil, da so v naslednjih treh mesecih prisiljeni nadaljevati delo z začasnim financiranjem občine, zato bodo lahko izvajali in financirali le tekoče naloge. Sicer pa so na drugi redni seji sveta občine Podlehnik brez zapletov potrdili sestavo vseh potrebnih občinskih odborov in komisij, imenovali so tudi NO občine in potrdili vrednost točke za NUSZ ter najemnine za grobove; obe ceni ostajata na enaki ravni kot doslej. Ormož • Predstavljena podžupana Sestavljena velika koalicija Včeraj (ponedeljek) sta delo prvih pomočnikov ormoškega župana Alojza Soka začela Branko Šu-menjak (SDS) in Mirko Novak (Desus). Šumenjak je že tretji mandat podžupan, Novak pa je na tem mestu nasledil Zlatana Fafuliča (SD), ki sedaj ni svetnik občinskega sveta. V proračunu za leto 2015 je za delo obeh podžupanov v proračunu predvidenih 17.690 evrov, za poklicno opravljanje funkcije župana pa Soku letno pripada 47.157 evrov bruto. Že na minuli redni seji ormoškega občinskega sveta so javnosti obelodanili tudi sestave svetniških klubov. Svetniški klub NSi sestavljajo Simon Kolmanič (vodja), Martin Hebar, Ivan Ružman, Tanja Vaupotič in Jožica Megla, svetniški klub SMC tvorijo Mojca Žnidarič (vodja), Monika Ivanuša, Davorin Ko-vačec in Miran Kuharic, svetniški klub Desus deluje v sestavi Mirko Novak (vodja), Alojzija Rajh, Marta Munda in Vladimir Pajek, svetniški klub SDS v ormoškem občinskem svetu zastopajo Valerija Kolenko (vodja), Branko Šumenjak in Danijel Vrbnjak, svetniški klub SLS-Zeleni Slovenije-SD pa sestavljajo Rado Antolič (Zeleni Slovenije, vodja), Zdravko Hlebec (SD) in Emil Trstenjak (SLS). Le Jani Ivanuša (SNS) ni član nobenega svetniškega kluba. Za delovanje svetniških klubov so prav tako v občinskem proračunu za leto 2015 predvidena finančna sredstva. Svetniški klubi si bodo razdelili 16.674 evrov, od tega imajo za pisarniški in splošni material 2.875 evrov, za energijo, vodo, komunalne storitve in komunikacije 6.405 evrov, za tekoče vzdrževanje 226 evrov, za poslovne najemnine in zakupni- f: Foto: Mojca Zemljarič V proračunu za leto 2015 je za delo obeh podžupanov (Branka Šumenjaka na posnetku in Mirka Novaka) v proračunu predvidenih 17.690 evrov, za poklicno opravljanje funkcije župana pa Soku letno pripada 47.157 evrov bruto. ne 800 evrov, za druge operativne odhodke 3.268 evrov ter za nakup opreme 3.100 evrov. Konec novembra je večina v 20-članskem občinskem svetu pristopila k t. i. koaliciji. Dogovor o sodelovanju so podpisali v imenu NSi Simon Kolmanič, v imenu SDS Valerija Kolenko, za Desus Mirko Novak, za Zelene Slovenije Rado Antolič, v imenu SD pa predsednik ormoškega odbora SD Zlatko Klemenčič. Koalicijo tvori 14 svetnikov iz omenjenih strank, za podpis dogovora o sodelovanju pa se niso odločili predstavniki strank SMC, SLS in SNS, ki imajo v občinskem svetu šest svetnikov. Za celoletno delovanje ormoškega občinskega sveta v 2015 bo iz proračuna porabljeno 82.968 evrov, kar je skoraj 20 odstotkov manj kot letos. Od tega zneska bo strošek dela svetnikov kot nadomestilo za nepoklicno opravljanje funkcije 24.626 evrov. Miha Šoštarič Kidričevo • V Talumu so ob jubileju Prijaznejši pogled na Praznovanje 60-letnega jubileja so v kidričevskem Talumu vom odprtih vrat. V prazničnem sobotnem jutru se je ob zvokih koračnic pihalnega orkestra Talum pred upravno zgradbo mogočne tovarne aluminija zbralo več kot 600 obiskovalcev od blizu in daleč. Poleg župana občine Kidričevo Antona Leskovarja in sodelavcev občinske uprave so se letošnjega dneva odprtih vrat udeležili tudi nogometaši Minulo soboto, 22. novembra, si je proizvodne obrate tovarne ogledalo več kot 600 obiskovalcev. in vodstvo NK Aluminij, veliko pa je bilo tudi nekdanjih Talu-movih sodelavcev ter njihovih otrok in sorodnikov. Po besedah dobrodošlice predsednika uprave Taluma Marka Drob-niča, ki je v kratkem predstavil zgodovinski razvoj, sedanji trenutek in vizijo prihodnosti tega kolektiva. Nato so obiskovalce razdelili v več manjših torek • 2. decembra 2014 Podravje Štajerski TEDNIK 5 Majšperk • Sprejet predlog proračuna 2015 Prihodnje leto milijon evrov v vodovod za 40 his Svetniki in svetnice občine Majšperk so na novembrski seji potrdili predlog proračuna za leto 2015. Foto: Mojca Vtič Občinski svet je soglasno sprejel predlog proračuna občine za leto 2015. Največji projekt občine v naslednjem letu, težek približno 900.000 evrov, bo izgradnja vodovodnega omrežja Kupčinji Vrh in Jelovice, kjer prebivalci še nimajo možnosti priklopa na vodovodno omrežje. »Ta denar bo namenjen za rešitev problematike oskrbe s pitno vodo za približno 40 hiš. Res je grozljiva investicija, vendar vodovoda ne moremo reševati individualno,« je dejala županja Darinka Fakin. V sklopu projekta bo na Kupčinjem Vrhu in na Jelovi-cah skupaj zgrajenega nekaj več kot deset kilometrov vodovodnega omrežja. Projekt je sofinanciran iz RRP v višini nekaj manj kot 620.000 evrov, približno 270.000 evrov je delež občine. Sicer pa so prihodki občine Majšperk v proračunu 2015 načrtovani v višini skoraj 4.300.000 evrov, odhodki pa naj bi znašali približno 4.100.000 evrov. To pomeni, da se v prihodnjem letu občina ne namerava zadolžiti. Sicer so med zahtevnejšimi finančnimi projekti za vnaprej še energetske zdravstvenega doma in obeh podružničnih šol v Majšperku in Stopercah ter (približno 150.000 evrov za vse tri projekte), 562.000 evrov pa je namenjenih še vzdrževanju in naložbam v ceste; za dokončanje pločnika na Ptujski Gori ter preplasti- tev in razširitev lokalne ceste na odseku Medvedce-Sestrže. 80.000 evrov za sofinanciranje malih čistilnih naprav Ob tem pa bo v proračunu 2015 tudi postavka sofinanci- ranje malih čistilnih naprav (ČN), na kateri je predvidenih 80.000 evrov. Namen tega sofinanciranja je pomagati občanom pri zavezah države do Evropske skupnosti v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda. Skrajni rok za priključitev na javno kanalizacijo ali vgradnjo male čistilne naprave je konec leta 2017. Lastniki, ki se ne morejo priključiti na javno kanalizacijo, morajo zgraditi čistilno napravo na lastne stroške, občina pa lahko pomaga z delnim sofinanciranjem, za kar se je majšperška občina tudi odločila. Prednost pri sofinanciranju v letu 2015 bodo imeli občani naselja Sestrže, ki živijo na vodovarstvenem območju. Občina bo sofinancirala do 80 % upravičenih stroškov oz. največ 1.200 evrov. Višji NUSZ, nižje cene vrtca Občani Majšperka bodo z naslednjim letom plačevali za 10 % več nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot doslej. Svetniki in svetnice so namreč potrdili nove višje cene, obrazložitev dviga cen pa je bila, da je Občina nazadnje dvignila točko za obračun v letu 2003 in da so bila nadomestila med najnižjimi. Potrjene so bile tudi nižje cena za vrtec; cena za drugo starostno obdobje se je znižala za 9,76 evra, za prvo starostno skupine pa za 1,03 evra. Svet je še sprejel, da lahko starši otrok uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno, kar pomeni, da se jim cena varstva za tisti mesec prepolovi. Za 30 % nižja pa bo cena tudi v primeru, če bo otrok zaradi bolezni odsoten nepretrgoma najmanj 30 dni. Mojca Vtič odprli vrata tovarno zaokrožili s tradicionalnim dne- skupin in jih v spremstvu Ta-lumovih strokovnih sodelavcev ter varnostnikov popeljali na voden pogled posameznih obratov, kjer so se lahko obiskovalci tudi sami prepričali, da je današnji pogled na tovarno aluminija bistveno drugačen in prijaznejši, kot je bil pred desetletji. -OM Foto: M: Ozmec Ptuj • Okrogla miza o rejništvu Ob novih starših rejniški otroci potrebujejo tudi druge oblike pomoči V prostorih Centra za socialno delo Ptuj je Rejniško društvo Slovenije novembra pripravilo okroglo mizo izobraževalno-informativnega pomena z naslovom Otrok v rejništvu = otrok med dvema družinama, na kateri so izpostavili potrebe po psihoterapevtski pomoči otrokom v rejništvu. Kot poudarjajo v Rejniškem društvu Slovenije, otroci, ki živijo v rejniških družinah, ob novih starših potrebujejo tudi druge oblike pomoči, zato si po najboljših močeh prizadevajo, da bi bili te pomoči tudi deležni. Okrogle mize so se udeležile rejnice ter strokovne delavke centrov za socialno delo Ptuj in Lenart. S strokovnimi prispevki so sodelovale Maksimiljana Mali, ki je predstavila temo o nude-nju psihoterapevtske pomoči otrokom v rejništvu v teoriji in praksi, 10-letne izkušnje v rejništvu je predstavila Tanja Ferlin, o terapiji in prednostih taborov za rejence, ki so še kako pomembni za obvladovanja njihovih čustev, pa sta govorila Andrej Omulec in Anja Ferlin. Predsednik društva Darko Krajnc je pred- stavil prizadevanja društva na izobraževalnem področju, da bi čim bolj pomagali rejnicam in s tem tudi otrokom v rejni-ških družinah, ki se pri svojem delu srečujejo z mnogoterimi problemi in izzivi. Otroci v rejništvu nosijo v sebi kup čustev, ki ji ne znajo izraziti oz. se jim zoperstaviti, jih obvladati. Pri tem potrebujejo strokovno podporo, potrebujejo pa jo tudi rejniki. Kljub temu da jim je v novi družini boljše, pogrešajo „staro družino", iz katere so se morali umakniti, ker starši niso bili sposobni skrbeti zanje. Rejniki imajo težko delo, ker morajo umiriti vse te občutke. Rejniki naj ne bi nikoli govorili slabo o pravih starših, rejencem naj ne bi preprečevali stikov z njimi. Starši so sveti. Kot sta še povedala Andrej Omulec in Anja Ferlin, ki izvaja terapevtske tabore za otroke iz vse Slovenije, otroci te tabore zapuščajo zelo zadovoljni. Spoznavajo, da niso sami, lahko se sprostijo in brezskrbno zadihajo, spregovorijo o svojih strahovih in delijo svoje občutke. MG Foto: Črtomir Goznik Z okrogle mize Otrok v rejništvu = otrok med dvema družinama 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 2. decembra 2014 Slovenija • Spletno naročanje ponaredkov se ne izide vedno V10 mesecih carina zadržala za 9,8 milijona Anita iz Ljutomera je preko kitajske spletne trgovine Aliexpress naročila torbico znamke Michael Kors in zanjo plačala 20 evrov, toda namesto kršitelja, s tem ko je preko spleta naročila ponaredek, in da mora poravnati pavšalni znesek uničenja torbice v višini 40 evrov. Obvestilo ji je poslala družba Item, podjetje z zavidljivo prakso s področja boja proti ponaredkom, zlasti zaradi učinkovitega sodelovanja s carinskimi organi, je zapisano na njihovi spletni strani. Anita je morala poravnati strošek uničenja torbice, čeprav, tako pravi finančna uprava RS, uničenje ponarejenega blaga poteka na stroške imetnika intelektualne lastnine pod carinskim nadzorom. In čeprav se z uničenjem kupec strinja in tako ostane brez kupljenega in plačanega izdelka, ga lahko doleti še strošek uničenja, če se za tak ukrep odloči imetnik intelektualne pravice. Če oseba naroči obutev za prosti čas znamke Converse All star, mu bo blago zaseženo in uničeno na stroške imetnika intelektualne pravice torej družbe Converse, prejel pa bo obvestilo, kot ga je prejela Tjaša iz Velike Nedelje: »Na vas se obračam kot pooblaščenec družbe Converse. Carinski urad je zaradi suma kršitve pravic blagovne znamke Converse začasno zadržal en par obutve z vidnim znakom in napisom blagovne znamke Converse. Obveščamo vas, da je zadržana obutev po ugotovitvah Converse ponaredek. Ponarejeno blago se bo uničilo na stroške podjetja. Converse ne bo povrnil kupnine za ponarejeno blago.« Kot omenjeno, takšnega obvestila ne boste prejeli s strani družbe Item, ki je med drugim tudi zastopnik za blagovno znamko Adidas. Na vprašanje, zakaj zahtevajo povrnitev stroškov uničenja blaga in kakšni so postopki po prejemu obvestila Carinskega urad RS o domnevno ponarejenem blagu, v družbi niso želeli odgovoriti: »Zaradi zaupnega odnosa med stranko in nami kot njenimi zastopniki ne moremo dati nikakršnih informacij v zvezi s postopki, za katere nas sprašujete.« Po evropski zakonodaji (lahko) stroške ■ v • I v uničenja plača potrošnik Torej mišljenje, da naročnikom uničenje ponarejenega blaga zaračuna carina, ne drži. Kot so pojasnili na finančni upravi, carina ne izreka sankcij v primerih, ko se ugotovi ponarejeno blago. Finančna uprava RS v postopku carinjenja poštnih pošiljk razen predpisanih dajatev (DDV, carina ... ) nikoli ne zaračunava nikakršnih stroškov. Ko carina med pregledom blaga naleti na blago, za katerega meni, da obstaja možnost, da je ponarejeno, pošiljko začasno zadrži in o tem obvesti prejemnika blaga in imetnika pravice (nosilca blagovne znamke), ki nato odloči, ali gre za ponaredek. Nato mora tudi kupec blaga Kdaj se plačuje carina in kdaj ne Blago, katerega skupna vrednost v pošiljki (brez poštnine) ne presega 22 evrov, je oproščeno plačila vseh dajatev. Za pošiljke, vredne od 22 do vključno 150 evrov, se obračuna samo DDV (22 % ali 9,5 %). Za pošiljke, katerih skupna vrednost blaga presega 150 evrov, se poleg DDV plača tudi carina. Alkoholni in tobačni izdelki ter parfumi in toaletne vode so iz oprostitev izvzeti. Carinske stopnje za najpogosteje uvožene izdelke: knjige, mobilni telefoni, prenosniki in tablični računalniki - prosto (ni carine), oblačila od 6,3 do 12 %, obutev od 3 do 17 %, glasbeni CD-ji -3,5 %, DVD-ji (filmi) - 3,5 %. povedati, ali gre za ponaredek in se zato strinja z uničenjem blaga, ali pa uničenju nasprotuje, ker meni, da gre za original. Če uničenju nasprotuje, zastopnik znamke pa meni, da je blago ponarejeno, mora slednji to dokazati na sodišču. Če pa uničenju kupec ne nasprotuje, se lahko blago na stroške imetnika intelektualne pravice uniči, ne da bi se v sodnem postopku dokazovalo oziroma ugotavljalo, ali je blago ponaredek. Torej uničenje lahko poteka na stroške imetnika blagovne znamke. Vendar pa uredba evropskega parlamenta hkrati daje pravico imetniku znamke, da od kršitelja zahteva nadomestilo za uničenje. Sicer pa odvetnica Nataša Cehtl potrošnikom svetuje: »Kupec mora biti previden, da pri nakupovanju ne krši zakonodaje. V primeru kršitve znamk niti Černelavci • Ob jubileju družbe Roto nova proizvodna hala Dobiček vlagajo v investicije Družina Pavlinjek iz Černelavcev pri Murski Soboti letos praznuje 40 let delovanja skupine Roto, ki jo predstavlja 12 družb s proizvodnjo v štirih evropskih državah in zaposluje že več kot 250 ljudi. Poleg matične družbe v Sloveniji imajo proizvodne obrate tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji. Zgodba skupine podjetij Roto sega v leto 1974, ko sta Štefan in Irena Pavlinjek začela proizvodnjo plastičnih izdelkov. Danes družinsko tradicijo nadaljuje že tretja generacija Pavlinjekovih, Nuša in Matjaž, visoko tehnološke izdelke Roto pa najdemo po vsem svetu. »Začeli smo z izdelavo reklamnih tabel, sami smo izdelali prve stroje in ti naši stroji še danes uspešno delajo v naši makedonski tovarni. Po petnajstih letih smo se preselili na lokacijo v Čer-nelavcih, kjer smo postopoma gradili hale, nabavljali novejšo opremo ter razvijali nove izdelke, ki so že takrat bili plod lastnega razvoja,« je na slovesnosti dejal generalni direktor skupine Roto Štefan Pavlinjek. V tem času so prevzeli devet evropskih konkurenčnih podjetij. Danes se s preko 4000 izdelki do volumna 50.000 litrov in letno predelavo preko 4 milijone kilogramov polimerov uvrščajo med prvih deset evropskih podjetij v panogi. Letno razvijejo več kot 100 novih izdelkov. Družbe v skupini beležijo letno rast preko 5 %, kar je po Pavlinjekovih besedah rezultat neprestane- ga razvoja izdelkov, vlaganja v sodobne proizvodne zmogljivosti ter uspešne prodaje na vseh kontinentih. V letošnjih prvih desetih mesecih so prihodke povečali za 6 %, od 30 milijonov evrov prihodkov, ki jih letno ustvari skupina, pa jim ostane pet do sedem odstotkov dobička, ki ga vlagajo v razvoj. Letošnje naložbe so presegle milijon evrov Skupina Roto je vodilni proizvajalec zbiralnikov deževnice in čistilnih naprav v Evropi. Več kot 70 % svoje proizvodnje izvozijo v države po vsem svetu. Na Novo Zelandijo uspešno plasirajo rezervoarje za škropilnice in kajake, v Avstralijo rezervoarje za avtodome, na Japonsko zbiralnike deževnice, v ZDA pa sode za vino. Letos so bili uspešni tudi v prodaji kajakov, saj so po prevzemu blagovne znamke Zero attivo prodajo podvojili. Naložbe v letu 2014 so presegle milijon evrov in predstavljajo korak naprej pri zagotavljanju kakovosti storitev in zmogljivosti družbe, ki se je iz male garažne delavnice razvila v pravo multinacionalno kor-poracijo. Tako so končali tudi velik naložbeni cikel v vseh svojih proizvodnih podjetjih. Med pomembne pridobitve uvrščajo nova logistična centra na Hrvaškem in v Srbiji, strojno opremo za izdelavo cevnih konstrukcij, rezalne stroje za PE cevi, nakup stroja za izde- lavo rezervoarjev za navtiko in največji stroj v Evropi za izdelavo plovil. Ob praznovanja jubileja, 40-letnice obstoja skupine Roto, so zaradi nenehne rasti odprli tudi nove poslovne prostore v Černelavcih, kjer delo dajejo 170 ljudem. Po Pa-vlinjekovih besedah se želijo v obdobju do leta 2020 uvrstiti med pet najboljših in največjih v Evropi v tej panogi, med drugim pa načrtujejo gradnjo lastnega razvojnega inštituta za razvoj in testiranje materialov. Miha Šoštarič Foto: Miha Šoštarič Družina Pavlinjek je v 40 letih izdelke skupine Roto popeljala na vse kontinente. Del dobička je skupina Roto vložila v izgradnjo 1.200 kvadratnih metrov velike hale v Černelavcih. torek • 2. decembra 2014 Podjetništvo Štajerski FEDNIK 7 evrov ponaredkov naročila je na dom prejela obvestilo, da v skladu z zakonodajo velja za item ZAVEZUJOČA IZJAVA V skladu i zahtevo družbe Michael Kors (Switzerland) International GmbH (v nadaljevanju "Imetnik") v zvezi z zadržanim blagom po Carinskega urada M^ana, J*»'**™ 2™ Ljubljana St. 4243-2388/2014 z dne 19.08.2014 (v nadallovaniu "krSočI izdolkl"), se Slovon»kB 46, 9000 Murska Sobota, obvezuj. Imetniku bom povmil-a stroške njegovega pravnega zastopnika ter stroške, povezane s skladiščenjem in uničenjem kršečih izdelkov, in sicer v pavšalnem znesku 40 EUR v 8 (osmih) dneh po podpisu te Izjave. Ta znesek bo nakazan na bančni račun pravnega zastopnika Imetnika, ITEM d.o.o., št. SI56 3000 0000 2982 980 odprt pri banki SBERBANK. Seznanjen sem s tem, da v kolikor imetniku ne povrnem dogovorjenega pavšalnega zneska v roku, da ima Imetnik pravico zahtevati povrnitev nastalih stroškov v celoti. V prihodnje ne bom kršila-a znamk Imetnika, torej ne bom uvažal-a, izvažal-a, skladiščil-a, oglaševal-a, prodajal-a ali ponujai-a na slovenskem trgu proizvodov kršeče označenih z znamko / znakom "MICHAEL KORS", ali katerokoli drugo znamko v imenu Imetnika. Foto: Mojca Vtič Pazljivo pri naročanju izdelkov. Namesto plačanega izdelka lahko prejmete položnico za plačilo stroškov uničenja. lump sum in ge the trademarks of mport, export, store, he Slovenian market j trademarks I signs other trademarks in ni pomembno, da kupec namenoma kupi ponaredek, saj je namen (naklep) potrebno izkazati le v primeru obtožbe kaznivega dejanja. Četudi po- sameznik ni strokovnjak za določeno blagovno znamko, kakovost materiala ali podobne lastnosti, ki jih ima originalen izdelek, si lahko preventivno postavi vprašanja, ki se nanašajo na ceno (nizka cena, ki bistveno odstopa od povprečne na trgu za ta izdelek), embalažo (videz izgled, material, kakovost), kraj nakupa izdelka (internet, tržnice, nakup v tujini v določenih rizičnih državah), kdo je prodajalec blaga.« Večina ponaredkov iz Kitajske Od januarja do vključno oktobra 2014 so cariniki zabeležili 3255 primerov, ko je bilo zadržano ponarejeno blago, zadržanih je bilo 409.697 kosov ponaredkov v ocenjeni vrednosti 9.817.138 evrov. Večina ponaredkov prispe v zabojnikih z ladjami v luko Koper in prek pošte, najpogosteje iz Kitajske, Hongkonga, Singapurja in Indije. Blago, ki prispe v koprsko pristanišče, je večinoma namenjeno prejemnikom v drugih državah EU (Slovaška, Češka, Madžarska, Hrvaška, Avstrija) ter v Črni gori, Srbiji in Bosni in Hercegovini, blago, ki je zadržano pri izpostavi Pošte Ljubljana, pa je praviloma namenjeno prejemnikom (fizičnim osebam) v Sloveniji in je rezultat spletnih nakupov. Mojca Vtič Ptuj • Gospodarska delegacija iz Tajvana Zanimanje za ekološke projekte in rešitve V minulem tednu je Ptuj obiskala gospodarske delegacija iz Tajvana. Gostitelj srečanja je bil Marjan Žargi, lastnik in direktor uspešnega ptujskega podjetja MZK Elektro. Tajvanski gospodarstveniki so se pri nas mudili na povabilo Gospodarske zbornice Slovenije. Gostje iz Tajvana so zastopali različne gospodarske bran-že in področja: zelene energetske projekte, mednarodno špedicijo, trgovsko in elektro dejavnost. Med gosti so bili predstavniki proizvajalcev, ki se ukvarjajo s proizvodnjo opreme za varčevanje z vodo in opremo za razsoljevanje vode, pa tudi predstavniki industrijskega združenja orodjarjev ter kitajskega združenja za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Prvi del obiska tajvanske delegacije na Ptuju je potekal na sedežu podjetja MZK Elektro, drugi del pa v grand hotelu Primus. Predstavnike tajvanske delegacije so zanimali predvsem ekološki projekti in rešitve, ki jih izvaja konzorcij podjetij, v katerega je med drugimi vključen MZK Elektro. Konzorcij rešitve izvaja na podlagi inovacij in patentov dr. Marka Likona. »Predstavljeni so bili trije projekti, ki jih razvijamo, in sicer projekt topolovih vlaken, projekt odpadkov v gradbene kompo-zite in projekt predelave pa- pirniškega mulja v absorbente. Vsi projekti so pripravljeni za globalni trg. Zato ne bodo realizirani čez noč. Potrebnega bo ogromno sodelovanja, povezovanja, iskanja partnerjev in investitorjev,« sta med drugim povedala Marjan Žargi iz podjetja MZK Elektro ter inovator in raziskovalec Marko Likon. Poslovnega srečanja s tajsko delegacijo so se udeležili še predstavniki podjetja CNC Murko in družbe Talum, enolog Ptujske kleti Bojan Kobal pa je pripravil degustacijo vin. V imenu Mestne občine Ptuj so se srečanja udeležili predstavniki razvojne agencije ZRS Bistra Ptuj. Vodja tajvanske delegacije Fred P.C. Huang je delo svojega gostitelja, družbe MZK Elektro, ocenil kot uspešno, navdušila pa sta ga tudi mesto Ptuj in Slovenija. MZ Foto: Črtomir Goznik Marjan Zargi (desno) in gostje z azijskega trga v grand hotelu Primus na Ptuju Ormož • Končan projekt oskrbe s pitno vodo Pijejo bolj zdravo vodo Projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - ormoško območje je končan in s tem tudi vrsto let trajajoča problematika zagotavljanja kakovostne pitne vode na tem območju. Z željo po izpolnitvi operativnih in strateških ciljev oskrbe z vodo so občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi složno pristopile k projektu, katerega vrednost je ob začetku del znašala 8.269.459,70 evra (brez DDV). Kot je na novinarski konferenci dejal ormoški župan Alojz Sok, pa to najbrž ne bo končna cena. Čakajo še zadnjo situacijo, vendar napovedi kažejo, da bodo morali poiskati še okoli 40.000 evrov. »Od faze začetka projektiranja pa do gradnje je poteklo veliko časa. Na tehničnem področju se je marsikaj spremenilo in tako je pri sami gradnji prišlo do tega, da se je pojavilo na eni strani več dela, na drugi strani manj dela, nekaj pa je bilo tudi nepredvidenih del,« je obrazložil Sok. Že leta 2005 so začeli v takratni skupni ormoški občini snovati ta projekt, po dolgotrajnih postopkih pridobivanja dokumentacije pa so z nestrpnostjo pričakovali odločitev o pridobitvi nepovratnih sredstev. Projektu je bilo namenjeno 6.240.220,20 evra (75,46 %) iz Kohezijskega sklada in 1.100.986,93 (13,31 %) iz državnega proračuna. Preostanek - brez omenjenih 40.000 evrov, ki si jih občine še niso razdelile - so zagotovile občine iz svojih proračunov. Občina Ormož je prispevala 830.446,49 evra, občina Središče ob Dravi 69.984,49 evra, občina Sveti Tomaž pa 27.821,57 evra. Na razpisu so bila dela dodeljena Komunalnemu podjetju (KP) Ormož, ki se je zahtevnega projekta lotilo s številnimi podizvajalci. Preteklo je dolgih devet let Vrsto let trajajoča problematika zagotavljanja kakovostne pitne vode na ormoškem območju je s tem projektom odpravljena, boljšo pitno vodo pa bo sedaj imelo na razpolago kar 6016 gospodinjstev -4.671 gospodinjstev iz občine Ormož, 628 gospodinjstev iz občine Središče ob Dravi in 717 gospodinjstev iz občine Sveti Tomaž. Natanko 15.834 porabnikom pitne vode, ki so že doslej bili priključeni na vo- dovodno omrežje, se je s tem projektom omogočil priklop še za 71 novih uporabnikov. Projekt dobre prakse Kot je dejala direktorica KP Ormož Pavla Majcen, so dela na tem projektu zajemala izgradnjo oziroma prenovo črpališča v bližini naselja Mi-hovci pri Veliki Nedelji, 36,2 kilometra transportnih in primarnih cevovodov, izgradnjo Foto: Miha Soštarič Jurij Borko, Alojz Sok, Mirko Cvetko in Pavla Majcen so izrazili zadovoljstvo, da so uspešno končali projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - ormoško območje. oziroma posodobitev štirih vodohranov, štiri prečrpališča, dve hidropostaji ter en bazen z nabiro, izgradila pa se je tudi čistilna naprava. V okviru projekta so prav tako izgradili sekundarne cevovode v skupni dolžini okrog 6,3 kilometra. »To je bil projekt dobre prakse,« je pohvalo za vse vpete v projekt izrekla Majcnova. Istočasno se je peljala tudi obnova vodovodnega omrežja med Ormožem in Središčem ob Dravi, ki je izpadlo iz omenjenega projekta, vendar kot je dejal središki župan Jurij Borko, jim je letos uspelo dokončati tudi to investicijo. »Obenem smo končali tudi delno obnovo vodovoda v Obrežu,« je dodal. »Nazorno smo vsem pokazali, kako je sodelovanje, kot smo ga pokazale tri občine, zelo pomembno. Ta projekt je rezultat našega dobrega medsebojnega sodelovanja, predvsem pa enake vizije - našim občanom nuditi čim boljše pogoje življenja ter v naše kraje pripeljati vodo po željah in potrebah našega prebivalstva,« je povedal župan Svetega Tomaža Mirko Cvetko. Vsi trije župani pa že snujejo nov projekt, s katerim želijo v vseh treh občinah poskrbeti še za odpravo salonitnih cevi, ki so ponekod še ostale v omrežju. Miha Šoštarič 8 Štajerski TEDNIK Politika torek • 2. decembra 2014 Slovenija, Podravje • Največji sindikat ZSSS 2013 končal z minusom Slovenski sindikati ustvarili za Največji sindikat ZSSS je po podatkih portala Ajpes lani že drugo leto zapored končal z izgubo. Lani je sindikat, ki naj bi štel po podatkih na za 112.364 evrov. In kaj je bil največji izdatek sindikata? Plače. Zanje so lani namenili 1.378.550 evrov, kar je celo za 98.209 evrov več kot Pred leti je prvi sindikalist Dušan Semolič ZSSS za časnik Dnevnik izjavil, da če je pri delavcih do decimalke določena višina prejemkov, bi moralo biti več reda tudi pri mene-džerjih. Sindikalisti so tiho o svojih plačah in izgubah poslovanja Toda kot pravi slovenski pregovor: najprej je treba pomesti pred svojim pragom. Kajti na vprašanja, koliko znašajo plače vodilnih v sin- dikatu in zakaj se je masa denarja za plače povečala, nam na sindikatu niso pojasnili, kljub večkratnim pozivom in obljubam, da imajo odgovore že pripravljene. In medtem ko sindikalisti navadno glasno opozarjajo na pomanjkljivosti v podjetjih, o težavah zaposlenih, kar je tudi njihova naloga, pa nasprotno o svojem poslovanju z minusom molčijo, čeprav jih financirajo ravno tisti, za pravice katerih se borijo. Tako nam niso niti pojasnili, kako in zakaj je sindikat pridelal izgubo. Še več, odgovorili nam niso niti, koliko članov šteje njihov sindikat, koliko Povprečna plača v sindikalni dejavnosti Povprečna plača v predelovalni dejavnosti Bruto plača v evrih Neto plača Bruto plača Neto plača Julij 2014 2503,22 1505,47 1485,73 973,66 Avgust 2014 2444,92 1491,69 1446,95 952,98 September 2014 2480,78 1511,29 1449,36 956,74 Vir: Statistični urad RS je zaposlenih na ZSSS, koliko zaposleni namenjajo od svoje plače za sindikat. Ti odstotki so namreč odvisni od sindikata do sindikata. Plače sindikalistov namreč niso javno dostopne, saj se ne financirajo iz državnega denarja. Na prošnjo razkritja plače vodilnih v sindikatih ZSSS, Pergam, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in SVIZ so se odzvali zgolj iz slednjega. Tako naj bi imel glavni tajnik Branimir Štrukelj v minulem letu 3.944 evrov bruto oziroma 2.178 evrov neto plače. Ob tem je Štrukelj, tako časnik Finance, še državni svetnik, nadzornik Sindikati Povprečna mesečna plača v letu 2013 Dejavnost Povprečna bruto plača v letu 2013 Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture 2.607 Izobraževanje 1.622 ZSSS 2.115 Povprečna mesečna plača v Sloveniji 1.523 Sindikat državnih organov 2.833 Javni sektor 1.741 Pergam 3.051 Zasebni sektor 1.404 Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije 3.598 Predelovalna dejavnost 1.437 Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije 5.071 Zdravstveno in socialno varstvo 1.678 Konfederacija sindikatov 90 Slovenije 2.262 Povprečna mesečna plača v Sloveniji 1.523 Modre zavarovalnice in tednika Mladina ter predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Plače sindikalistov visoko nad povprečjem Pa tudi sicer so sindikalisti v višini plače visoko nad slovenskim povprečjem. Tako je julija letos povprečna plača v sindikalni dejavnosti znašala 2.500 evrov bruto in je bila za skoraj 1000 evrov višja od povprečne mesečne slovenske bruto plače, ki je znašala 1.535 evrov. Kot so še ugotovili novinarji časnika Finance, so plačni rekorderji med sindikalisti po podatkih iz baze GVIN v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva, ki ga vodi Zvonko Vukadinovič. »Lani je povprečna bruto plača v tem sindikatu, ki sicer zaposluje pet ljudi, znašala 5.071 evrov bruto. Med prvo deseterico najbolje plačanih sindikalistov se uvršča tudi Sviz Bra-nimirja Štruklja s povprečno plačo 2.607 evrov bruto. Ob tem povejmo, da več kot 2.600 evrov zasluži le 10 odstotkov najbolje plačanih v državi,« sta zapisala novinarja Jurij Šimac in Jure Ugovšek. SVIZ z najvišjimi prihodki od poslovanja Prihodki od poslovanja SVIZ v letu 2013 so znašali nekaj več kot 2,7 milijona evrov. Od tega je bilo za plače 12 zaposlenih porabljenih 416.273 evrov. In kot so dejali na sindikatu, plača glavnega tajnika SVIZ Branimirja Štruklja znaša približno enako kot lani, ko Dornava • Občina bo ključe dvorca vrnila državi Župan: »Dvorec na kolesa in v Ljubljano.« Da država ni najboljši gospodar, je splošno znano dejstvo. Eno izmed področij, ki se ga loteva na zelo okoren, pa tudi aroganten način, je varovanje nepremične kulturne dediščine. O tem imamo na ptujskem območju najmanj dva zelo slikovita primera: gradova Dornava in Borl. Medtem ko je za grad Borl država odločena, da ga proda (neuspešno ga prodaja že nekaj let), pa se je za dornavske-ga baročnega očaka odločila, da bo ostal v njenih rokah in naj bi ga v prihodnje s pomočjo evropskih sredstev obnovi- la. A tudi obnovljene stene ne bodo zaživele, če bo grad ostal prazen in brez vsebine. Minula leta je za redno vzdrževanje dornavskega gradu skrbela tamkajšnja občina, v sodelovanju z Odborom za obnovo dvorca in njegovim predse- dnikom Francem Zagorškom. Kot je na seji občinskega sveta v minulem tednu povedal dor-navski župan Rajko Janžeko-vič, bo občina ključe od gradu vrnila Ministrstvu za kulturo, saj da dvorca več ne namerava upravljati. »Doslej smo v kompleksu grajskega poslopja postorili nujna vzdrževalna dela, kosili travo, plačevali stroške električne energije. Tega ob- čina več ne bo izvajala, v zvezi z dvorcem v prihodnje ne prevzemamo več nobene odgovornosti,« je na seji povedal Janžekovič ter ostro in porogljivo nadaljeval: »Naj si država grad zmontira »na kolce« in naj si ga odpelje v Ljubljano. Če bo grad tam, ga bodo najbrž tudi hitreje obnovili. Občina je za dvorec skrbela, ker je praktično v središču našega kraja in ker nam je zanj še kako mar. A tega se več ne gremo. Ne bomo držali hrbta, da bo nekdo na njem sekal drva. Kdor bo želel v prihodnje dvorec najeti ali ga uporabljati, naj se o tem dogovori z lastnikom, Ministrstvom za kulturo. Mi jim bomo ključe od gradu predali v tem tednu.« Nad tem, da se občina Dornava odpoveduje upravljavski pravici, člani Odbora za obnovo dvorca Dornava niso navdušeni. Podrobno stališče o tem bodo podali predvidoma na današnji tiskovni konferenci. Odbor mora ključe od gradu na občino vrniti do jutri, po zadnjem vodenem ogledu. Predvidoma v četrtek bo nato župan Janžekovič ključe predal Ministrstvu za kulturo. Mojca Zemljane Razlogi, zakaj občina Dornava z dvorcem kar naenkrat ne želi imeti nič več, so zaviti v meglo. Župan Rajko Janžekovič poudarja, da zaradi stroškov, ki jih imajo z vzdrževanjem in ki jih resorno ministrstvo naj ne bi redno pokrivalo. Pa tudi zato, ker v zvezi z dvorcem ne želijo prevzemati več nobene odgovornosti. Sprašujemo se, ali se je morebiti država odločila, da hoče ključe objekta nazaj. Kajti v dvorcu Dornava je bilo letos kar nekaj prireditev, za katere je vprašanje, ali je ministrstvo zanje sploh vedelo. Pred poletnim glasbenim festivalom BaRock je občina na lastno pest, brez vednosti lastnika in stroke, na grajskem vrtu obnavljala vodnjak. Naslednje vprašanje je, ali je bilo ministrstvo obveščeno o zabavno-glasbeni prireditvi, ki je v dvorcu potekala pred mesecem dni (Noč čarovnic) in koliko je objekt dornavskega gradu za izvedbo takšne »masov-ke« z varnostnega vidika sploh primeren - glede na slabo stanje, v kakršnem je. Še najbrž sreča, da se nikomur ni nič zgodilo. In kot tretje: na eni izmed prireditev so nedavno v slavnostni dvorani gradu, na parketu, zakurili kotel in v njem kuhali školjke. Zupan Rajko Janžekovič z dvorcem ne želi imeti nič več. Zgodbo o dogajanju glede dvorca Dornava bo prihodnje dni zagotovo še zanimivo spremljati. Foto: MZ torek • 2. decembra 2014 Politika Štajerski TEDNIK 9 40 milijonov evrov prihodkov spletni strani ZSSS več kot 300.000 članov, pridelal 95.914 evrov minusa, čeprav so se prihodki sindikata, ki temeljijo na članarini, povečali leto prej. ESsskm STAVKOVNE ZAHTEVE (J Ohranitev delovnih mest v javnem sektorju Q Pogajanja o masi plač ter o pogojih dela je znašala (z vsemi dodatki, vključno z dodatkom na delovno dobo) 3.944 evrov bruto oziroma 2.178 evrov neto. Sicer pa so v okviru sindikata skupaj zaposlene še štiri osebe na območnih odborih Ljubljane in Podravja. Sindikat je lansko leto končal pozitivno, in sicer z 272.882 evri dobička. Ob tem je del razpoložljivega denarja namenil za nakup delnic. Tako ima SVIZ v lasti 26.277 delnic Krke ter 11.492 delnic Delavske hranilnice. Skupaj ima SVIZ za 1.648.759 evrov dolgoročnih finančnih naložb. Vrednost stavb v lasti sindikata pa je glede na bilanco stanja ovrednotena na tri milijone evrov. Kot so pojasnili v sindikatu: »Premoženje je težko ovrednotiti, smo lastniki 43 počitniških stanovanj in poslovnih prostorov v Ljubljani, tudi nekateri območni odbori imajo svoje pisarne oz. nepremičnine, imamo nekaj depozitov in sredstev v delnicah ipd.« SVIZ šteje 38.000 aktivnih članov in približno 1.000 upokojenih. V letu 2013 je SVIZ zbral približno 2,4 milijona evrov članarine, kar pomeni, da jo je milijon evrov namenil na račun sindikata, približno 690.000 evrov je bilo odvedeno območnim odborom SVIZ, na računu glavnega odbora pa je ostalo nekaj več kot 700.000 evrov. ZSSS več kot polovico porabil za plače Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je lani zabeležila dobrih 2,1 milijona evrov. Za plače je ZSSS porabila 1.378.550 evrov, leto pa so končali z izgubo v višini 95.914 evrov. Vrednost zgradb naj bi bila glede na bilanco stanja skoraj dva milijona evrov in vrednost zemljišč nekaj več kot 720.000 evrov. Prihodki od poslovanja sindikatov (v evrih) SVIZ ZSSS PERGAM Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije 2010 2.975.429 2.332.686 459.999 268.600 2011 2.961.814 2.192.984 513.876 201.778 2012 2.876.685 2.034.309 480.330 140.874 2013 2.713.918 2.146.673 464.880 182.259 Tudi konfederacija sindikatov Slovenije -Pergam z izgubo Prihodki od poslovanja so v letu 2013 znašali dobrih 460.000 in večina teh je bila namenjenih za plače, saj so za stroške dela v sindikatu lani porabili 334.379 evrov. Enako kot za ZSSS tudi za sindikat Pergam lansko leto ni bilo uspešno, saj so ga zaključili s Cirkulane • Odprli poslansko pisarno Za razvoj tudi izven mestnih središč V prostorih občine Cirkulane so pred dnevi odprli poslansko pisarno, v kateri se bodo krajani lahko srečevali s poslanko v Državnem zboru (DZ) Suzano Lep Šimenko vsak četrti ponedeljek v mesecu med 8.00 in 9.30. Slovesnosti ob odprtju pisarne so se udeležili predstavniki lokalnih odborov SDS-a, župan občine Cirkulane Janez Jurgec ter SDS-ov državni svetnik Branko Šume-njak iz Ormoža. Poslanka je v pogovoru z gosti nekaj besed namenila sprejemanju rebalansa državnega proračuna, pri čemer je poudarila, da jo skrbita proračunski primanjkljaj in zadolževanje: »Kar se tiče razvoja regij pa je situaci- ja precej klavrna. Vse kaže na še močnejšo centralizacijo, sploh pa je vprašljivo, katera območja bodo v novi finančni perspektivi imela prednost pri črpanju evropskih sredstev.« Župan Janez Jurgec je dodal, da je država z neusta-novitvijo pokrajin naredila veliko škodo. A k sreči so vsaj lokalne skupnosti tiste, ki na podeželju in izven središč še poskrbijo za razvoj. MZ r v Takole sta si ob njenem uradnem odprtju v roke segla poslanka DZ Suzana Lep Šimenko in župan občine Cirkulane Janez Jurgec. Ptuj • Poslanska pisarna Klavdije Markež odprta « »Zavedam se odgovornosti V sobi številka 12 v prvem nadstropju Mestne hiše na Ptuju ima sedež poslanska pisarna poslanke SMC Klavdije Markež, ki bo za stranke odprta vsak ponedeljek od 10. do 12. ure. Foto: Črtomir Goznik Njeno svečano odprtje je bilo 24. novembra, udeležili so se ga tudi Nejc Brezovar, svetovalec predsednika vlade, Gorazd Žmavc, minister za Slovence po svetu in ptujski župan Miran Senčar. V poslanski pisarni bo na voljo občanom, gospodarstvenikom, direktorjem javnih zavodov, ravnateljem in drugim zainteresiranim. „S tem želim poudariti, da se zavedam odgovornosti in pričakovanj, ki so mi jih ob izvolitvi dali volivci. Z občani, vodstvom občine in drugimi želim proaktivno sodelovati. Pomembno je, da znamo poiskati rešitve za obstoječe problematike in jih pravilno implementirati odgovornim za odpravo le-teh. Še posebej pa si bom prizadevala za sistemsko povezovanje lokalne skupnosti z državno ravnijo," je dejala poslanka. MG 63.166 evri primanjkljaja, ki so ga v celoti ustvarili v letu 2013. Sicer pa ima sindikat v lasti stavbe v vrednosti 290.000 evrov, skoraj 107.000 evrov pa ima v dolgoročnih depozitih in kapitalskih naložbah. Slovenski sindikati lani z milijonskim dobičkom Socialna država je rezultat delavskega gibanja. Sindikati Komentar tedna Vir: Ajpes zastopajo delavce v pogajanjih z državo, kapitalom in lani je v Sloveniji delovalo 2.856 sindikatov, ki so skupaj zabeležili 41.177.000 prihodkov. Celotni odhodki so znašali 40.178.000 evrov, njihov dobiček po podatkih Ajpesa pa 951.000 evrov. In ti dohodki so bili najnižji v zadnjih štirih letih. Tako so v letu 2010 zabeležili prihodke v višini 48.432.000 evrov, leta 2012 pa 43.640.000 milijonov evrov. Mojca Vtič Ludvik Kotar, Radio Ptuj Kaj pa opravičilo? V. ' Čakam ga, dolgo, predolgo. Kakšno opravičilo namreč. Včasih ga slišim, potihem, v ozadju, slabotnega. Ni glasnega, ni odkritega in ni za prave stvari. Odgovorni za karkoli bi rekli: „Kaj pa že spet hoče!" Nič posebnega, le opravičilo za napake, zablode, slabo delo, prikrivanje, uničevanje tako socialne države kot gospodarstva, za oropanje dostojanstva, za žalitve in skrunitve, skratka za vse slabo, kar nas je doseglo tudi zadnjih dvajset let in nekaj! Med navadnimi ljudmi se včasih kdo le opraviči za napako, škodo, žalitev ali kaj čisto človeškega. Se zgodi tudi, da je komu žal za napačno ali slabo vodenje podjetja ali organizacije, ki je padla in propadla. Vsaj to. Morda pozno ali prepozno, ampak vsaj to. Kaj pa na, pogojno rečeno, višjih ravneh? Se je kateri od politikov kdaj opravičil državljanom, da nam tudi zaradi njegovih slabih odločitev gre vse prej kot dobro, oziroma pričakovano? Se je kdo opravičil delavcem v gradbeništvu, in še kje, da smo zaradi boja proti nekaj posameznikom, tako imenovanim tajkunom, ki niti to niso, uničili velika gradbena podjetja in nam sedaj velike projekte gradijo tujci? Se je kdo opravičil delavcem podjetij, ki so jih uničili zaradi čisto političnega obračunavanja? So se ti isti politiki in poslanci opravičili za nedorečene in tudi protizakonite zakone in ukrepe na škodo države in državljanov? Govorim o tistih zakonih, ki jih je razveljavilo ustavno ali tudi nižje sodišče. Saj nikomur ne bomo odtrgali glave, če se zmoti ali ne zna, samo vsaj opraviči naj se. S tem bo dal signal tudi drugim v politiki in državnem vodstvu, da naj se ne gredo tega, če ne znajo ali niso sposobni! V primeru velikih škod in posledic samo opravičilo seveda ni dovolj. Vsak, ki se mu je to zgodilo ali je pri tem sodeloval, mora prevzeti posledice svojih dejanj ali nedejanj. Tudi v primeru povzročitev prometnih nesreč z žrtvami. Morda sem preveč krut, če rečem, da moramo za posledice vedeti prej, preden smo sprejeli odločitve. Pri nas pa nato iščemo izgovor za izgovorom, da se izognemo kazni ali posledicam. Včasih smo reli: „Bodi moški ter sprejmi posledice in kazen!" Vem, da ni lahko, je pa pošteno do vseh, ki smo jih prizadeli ali jim nakopali težave. Podobno razmišljam, ko v medijih gledam ali berem o slabih prostorskih pogojih, v katerih živijo naši obsojenci. Verjamem, da jim ni lepo, ker niso na svobodi. Ali pa se je kdo vprašal, kako pa je tistim, ki trpijo posledice njihovih dejanj? Včasih se spomnimo na zaposlene, ki so ostali brez služb, plač, socialnih prispevkov. Spomnimo oziroma zelo jih izpostavimo, ko je to zanimivo za nabijanje po tajkunih ali delanje zgodb. Potem pa vse tiho je bilo. Tudi zato pričakujem opravičila tistih, ki so neposredno ali posredno krivi za to. Ljudje nismo le številke in si tega ne zaslužimo. Foto: MZ 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 2. decembra 2014 Tudi vas kdaj popade slove-nistični bes? Pišite nam, pa bomo skupaj poiskali rešitev. Čeprav - povem vam že vnaprej - pravopisno smo svoj jezik kar precej zapletli. Al' prav se piše Črna Gora ali Črna gora Če bi vas vprašal, kateri zapis v naslovu je pravilen, Črna Gora ali Črna gora, kako bi odgovorili? Pravilni odgovor bi bil: oboje. Le da oba zapisa ne pomenita enega in istega. Zapis »Črna Gora« bi pomenil, da govorimo o kraju, ki se mu reče Črna Gora (tako med drugim Ptujskogorčani po domače rečejo svoji Ptujski Gori). Slovenski pravopis namreč določa, da se v naselbinskih imenih (torej v imenih mest, vasi, trgov in zaselkov) vse sestavine pišejo z veliko začetnico (razen - ja, tale »razen« je zelo priljubljen komplikator v našem pravopisu - razen če gre za predlog , ki ni na prvem mestu v imenu naselij; na primer Videm pri Ptuju). Iz tega, ali je vse zapisano z veliko, lahko torej sklepamo, ali gre v nekem besedilu za naselje ali goro ali kaj tretjega. Človek lahko gre na primer na Dravinjski Vrh (naselje v občini Videm) ali se povzpne na Dravinjski vrh (hrib nad Dravinjo v občini Videm, visok 319 / po drugih podatkih 320/ m). Povrnimo se še enkrat k pravopisnemu določilu, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko. Tudi tu obstaja en »razen« - da bi bilo pač malo težje in da lahko učitelji slovenščine učencem dokažemo, kako še marsičesa ne vedo. Tokratni »razen« namreč pravi, da pa se v imenu naselja z malo napišejo besede: mesto, vas, selo in trg, če ne stojijo na začetku imena; torej: Novo mesto, Lancova vas, Stara sela (toda: Sela, ki ležijo v občini Videm), Stari trg. Zakaj je bilo potrebno to zapletanje z malimi »mesto, vas, selo, trg«, mi ni jasno. Ker bi bilo čisto enako lahko določeno, da se prav piše Novo Mesto, Staro Selo. Ampak je po trenutnih pravilih to narobe. (Hočete še malo kompliciranja? Pri Kobaridu je vas Staro selo. Vas z enakim imenom je tudi pri hrvaškem Sisku. Hrvatje ta svoj kraj zapišejo Staro Selo. Kaj pa bomo naredili Slovenci, ko bomo šli v ta hrvaški kraj? Smo bili v Starem selu ali Starem Selu? Pravopis pravi: če v takem primeru prevedemo tuje ime, velja slovenski pravopis; torej bi bilo prav to hrvaško naselje po slovensko zapisati Staro selo. Ampak - kaj pa če se odločim, da ne bom poslovenil originalnega zapisa? Imam vso pravico do tega! Potem bom pač zapisal Staro Selo. In se smejal v brk komplikatorjem slovenskega pravopisa. Kajti jaz znam biti še bolj kompliciran!) Nadaljujmo z odgovorom na vprašanje, postavljeno v naslovu. Do sedaj smo že ugotovili, da je zapis »Črna Gora« ime vasi, zapis »Črna gora« pa vsega drugega, kar ni naselje. Torej tudi države Črne gore. Pa kakšne vzpetine s tem imenom (na spletu sem našel 152 metrov visoko Črno goro - Mont Noir na francosko-belgijski meji). Malo prej sem zapisal, kaj je po pravopisu naselbinsko ime: to so imena mest, vasi, trgov in zaselkov. Kaj je mesto, kaj vas in kaj trg, je vsem jasno. Toda, kaj je to zaselek? Odgovor na to vprašanje je pomemben tudi iz pravopisnega stališča. Pravopis namreč zelo natančno določa, da se ime zaselka piše drugače kot ime dela neke naselbine. Zaselek z veliko, del naselbine z malo. Je Nova Cerkev pri Podlehniku zaselek ali del naselbine? Če je zaselek, se zapiše Nova Cerkev, če je del naselbine, pa je prav Nova cerkev. Enako velja za markovski Novi Jork: z dvema velikima začetnicama, če je zaselek; s samo prvo veliko, če je del naselbine. (Po Wikipediji je zaselek manjše naselje s 3 do 15 domovi. Zaselki v Sloveniji so značilni predvsem za predalpsko hribovje, kjer se menjavajo s samotnimi kmetijami (to za Novo cerkev in Novi jork ravno ne velja). V njem običajno ni nobene osnovne oskrbe, denimo trgovine ali šole (v Novi cerkvi je včasih bila šola, pa cerkev je tam, kak kafič tudi; v Novem jorku ni ničesar od naštetega, je pa mesnica ... Poglejmo še nadaljevanje definicije zaselka: »V Sloveniji zaselek nima statusa samostojnega naselja /.../, ampak je le njegov sestavni del«. Če je zaselek sestavni del naselja - zakaj potem pri rabi velikih začetnic sploh razlika med zaselki /ki so del naselij/ in deli naselij /ki niso zaselki/? Če citiram nek južni jezik: »J... lud zbunjenoga!« - Brez skrbi, otroci tega ne bodo razumeli, oni razumejo WTF.) In kaj storiti, ko vam bo učitelj(ica) pri kontrolki iz velike začetnice dala za nalogo popraviti napačni zapis »nova cerkev«? Pravopis včasih določa, da nekaj zapišemo po občutku. Mogoče boste prav tisti dan čutili, da je Nova Cerkev zaselek? Ocena bo odvisna od tega, kaj bo čutila vaša učiteljica. Jože Šmigoc Majšperk • Ljubiteljski kulturniki žanjejo uspehe Smoteater s komedijo osvojil občinstvo na Čufarjevih dnevih Majšperško društvo Smoteater je na festivalu slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki je novembra potekal na Jesenicah, prepričalo občinstvo s komedijo Pridi gola na večerjo v režiji Blaža Šalamuna. Gledališčniki iz Majšperka so na 27. Čuferjevih dnevih v konkurenci šestih najboljših predstav prejeli nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva. Letošnji, 27. Čufarjevi dnevi so od sredine novembra postregli s pisanim tekmovalnim programom, v katerem so bile prikazane po dve komediji, dve drami in dve komični drami po izboru selektorja Gabra K. Trseglava, igralca Mestnega gledališča ljubljanskega. »Že sama uvrstitev na Čufarjeve dneve je veliko priznanje za vsako gledališko skupino v Sloveniji. Zato nam je bilo v izjemno čast ter privilegij nastopati na jeseniškem odru. Posebnih pričakovanj pred samim festivalom nismo imeli. Želeli smo samo profesionalno izpeljati svojo predstavo in tako društvo Smoteater kot tudi občino Majšperk prikazati v najlepši možni luči,« je povedal Blaž Šalamun iz društva Smote- Foto: Smoteater Prizor iz igre Pridi gola na večerjo. ater. In ker pred festivalom niso gojili prevelikih pričakovanj, jih je nagrada toliko bolj razveselila. »Nagrado si štejemo kot priznanje za večletno kakovostno ter srčno delo, ki ga opravljamo v društvu. Vse- kakor pa bo nagrada pripomogla k večji prepoznavnosti društva v Sloveniji, kar nas še posebej veseli,« je povedal Šalamun. Občinstvo jeseniškega gledališča, meni Šalamun, so pre- pričali s srčnostjo, s katero je skupina odigrala gledališko igro. »Vedno se namreč trudimo, da smo na odru sproščeni ter da v vsakem nastopu maksimalno uživamo. Vsako igro, ne glede na žanr, pa naredi dobro predvsem trdo delo gledališke skupine,« je povedal. Sicer pa vsako predstavo majšperški gledališčniki krstno uprizorijo pred domačim občinstvom, ki je po oceni Šalamuna, odlično. »Zato se bomo še naprej trudili uprizarjati kakovostna gledališka dela, s katerimi se želimo zahvaliti našemu zvestemu občinstvu za vso podporo. Imamo pa v načrtu še eno ponovitev nagrajene predstave v Majšperku, ki bo dobrodelne narave, in kar nekaj gostovanj po Sloveniji.« Mojca Vtič Majšperk • Cecilijin koncert Od zrna do zrna Pevke ljudskih pesmi kulturno-prosvetnega društva Sto-perce so letos tretje leto zapored priredile Cecilijin koncert. V domu krajanov Stoperce so pevke s pomočjo Vere Pla-ninc, vodje ustvarjalno-etno-loške sekcije KPD Stoperce, letos povezale ljudsko izročilo v pesmi, besedi in sliki, nanašajoče se na temo od zrna do zrna. Ob tem pa so gostile devet skupin ljudskih pevcev in godcev. Letos so se stoperškim ljudskim pevkam na odru pridružile Vesele Polanke, ljudske pevke Lastovke, harmonikar Žan Kopše, Ljudski pevci iz Ja-blovca, ljudski godci iz Vidma pri Ptuju, Veseli prijatelji, Ljudski pevci iz Grajene in Rogaški band. In zakaj so si ljudske pevke izbrale za dan koncerta god sv. Cecilije? »Na Cecilijino smo se vedno zbrale in povadile, saj imamo članico Cecilijo, ki smo ji navadno zapele ob godu, pa tudi večina članic je pevk v cer- kvenem zboru in sveta Cecilija je zavetnica cerkvene glasbe,« je razlog za Cecilijin koncert navedla vodja ljudskih pevk Nada Golob, ki se za podporo zahvaljuje predsednici društva Anici Rejec in županji Darinki Fakin za spodbudne besede in spremljanje prireditev. MV Foto: Peter Kitak Pevke ljudskih pesmi KPD Stoperce Sela • Ljudski pevci in godci V jesenski noči V nedeljo, 23. novembra, popoldne so ljudske pevke Kulturnega društva Sela povabile svoje pevske goste in obiskovalce že na deveto druženje z naslovom V jesenski noči, ki so ga pripravile v tamkajšnji kulturni dvorani. obljubo, da se prihodnje leto spet srečajo, nato pa so druženje nadaljevali s klepetom ob dobrotah, ki so jih tudi letos pripravile članice aktiva žena Sela. Prireditev je vodil Frenk Muzek. pk, jš Selske pevke pojejo skupaj že 16 let, na svojih številnih nastopih pa so pridobile mnoge pevske prijatelje; nekatere so povabile tudi na svojo letošnjo prireditev. Poleg gostiteljic so nastopili še: ljudski pevci FD Pobrežje, pevke Katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol Kidričevo, ljudske pevke KUD Maksa Furjana Za-vrč, ansambel bratov Belšak, pevci FD Rožmarin Dolena, pevke in pevci DU ter člani KPD Staneta Petroviča Hajdi-na, Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, Urbančanke TD Destrnik, pevke FD Lancova vas, pevci DU Turnišče, pevci DU Videm in hišni ansambel DU Markovci. Pevski del večera na Selih so sklenili s skupno pesmijo vseh nastopajočih Pojdem na Štajersko in Foto: Petra Krajnc Selske pevke vodi Antonija Kaučevič (v sredini), zraven nje pa v skupini prepevajo še (od leve) Zofka Hebar, Marija Potočnik, Danica Palijan in Lojzka Murko. Rokomet V dveh minutah zapravili dva gola prednosti Stran 12 Rokomet Slab odpor Dobovi, Mokercu in Škofljici Stran 12 Odbojka Šokantni prvi niz ni vplival na končni izid Stran 13 Namizni tenis Ilirija premočna za Cirkovčane Stran 13 Futsal FC Ptuj z odlično predstavo na zaključni turnir Stran 14 Mali nogomet V uvodu tekmovanja prvaki s težavami Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 19. krog Rekordno hiter gol in izključitev dovolj za nov poraz STRELCI: 1:0 Verbič (1.), 2:0 Miškic (21.), 3:0 Verbič (23.). CELJE: Mujčinovic, Jakolič, Žit-ko, Krajcer, Klemenčič, Jugovic, Oršic, Vrhovec, Miškic (od 51. Lovrečič), Verbič (od 79. Bajde), Sunny (od 65. Djermanovic). Trener: Simon Rožman. ZAVRČ: Ranilovič, Sambolec, Kristic, Datkovic (od 38. Roškar), Dedic (od 31. Srnec), Jertec, Cvek, Polic, Antolek (od 62. Čeh), Kresinger. Trener: Željko Oreho-vec. RDEČI KARTON: Kristic (Za-vrč, 20.) Letos jeseni sta se Celje in Zavrč pomerila kar petkrat; v uvodu je bil uspešnejši Zavrč, tekmo jeseni pa se je tehtnica občutno nagnila na stran ru-meno-modrih. Ti so po dveh pokalnih zmagah tokrat prvič slavili še v prvenstvu in le nespretnosti napadalcev grofov se beli lahko zahvalijo, da njihov poraz ni bil izražen še s hujšo razliko. Celjani so bili pred skromnim avditorijem Arene Petrol pač precej boljši tekmec in so še enkrat upravičeno dokazali, da letos upravičeno merijo visoko. Haložani so na drugi strani v »prostem padu«, stik z vrhom so izgubili že pred časom, najhujše pa je spoznanje, da spet niso dosegli zadetka, če- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča (na fotografiji Dino Kresinger, ob njem Marko Krajcer) niso uspeli prekiniti niza neporaženosti Celja, ki traja že 21 tekem. Na drugi strani sami niso zadeli že 328 minut. prav priložnosti tudi tokrat ni manjkalo. Kot v najhujših nočnih morah je bele že v 11. sekundi »presekal« zadetek Verbiča, ki ga je iz bližine dosegel po podaji Jakoliča - 1:0. Kmalu PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 19. KROGA: Celje - Zavrč 3:0 (3:0); strelca: Verbič 1., 23., Miškic 21.; rdeči karton: Krstič 20./Zavrč; Maribor - Rudar 3:2 (2:0); strelci: Tavares 23., 72., Zahovič 26.; Jelič 82., 90.; Gorica - Domžale 1:2 (1:1); strelci: Majcen 24.; Korun 14., Parker 65.; Olimpija - Krka 1:2 (0:1); strelci: Šporar 76.; Perič 20., Matič 71. - ag.; Radomlje - Luka Koper 2:1 (1:1); strelci: Stojiljkovič 36., 45.; Gu-berac 44. zatem sta pri Haložanih poskušala Kresinger in Polic, predvsem priložnost slednjega je bila zares lepa. Verjetno bi se tekma odvijala v drugo smer, če bi beli zadeli, tako pa se je Zavrč že kmalu znašel v še veliko hujših težavah. Verbič je bil posredno krivec za ekspresno izključitev Kristica, ki je v roku minute prejel dva rumena in s tem rdeč karton zaradi prekrškov nad omenjenim igralcem. Že v 21. minuti pa so domačini še drugič zadeli: po asistenci Oršica je z glavo zadel Miškic - 2:0. S tem pa še ni bilo konec težav; zmedo v gostujočem kazenskem prostoru je z drugim zadetkom na tekmi v 23. minuti izkoristil Verbič in povišal na 3:0. Do konca prvega dela igre so bili Zavr-čani nevarni preko Matjaši-ča, ki je streljal v 32. minuti, toda veteran Mujčinovic se je izkazal. Na drugi strani je vrnil Sunny, Ranilovic je njegov poskus ubranil, odbito žogo pa je Miškic poslal v prečko. Nadaljevanje je bilo neko- liko bolj izenačeno, čeprav je imel Zavrč igralca manj. Beli so kljub zaostanku skušali igrati, toda veliko nevarnejši so bili domačini, vendar so bili napadalci nespretni. To velja predvsem za temnopoltega Sunnyja, ki je zapravil kar dve izjemni priložnosti: najprej je njegov poskus na golovi črti zaustavil Srnec, nato pa je v 62. minuti zgrešil gol. Proti koncu je z nekaj streli od daleč zapretil še Lo-vrečič, nevaren pa je bil tudi Bajde. Haložani so si edino - Zadetek Benjamina Verbiča v 11. sekundi sedaj uradno velja za najhitrejši zadetek v zgodovini 1. slovenske lige. - Zelo verjetno je rekorder postal tudi Matija Kristič, ki je dva rumena in s tem rdeč karton prejel v razmiku le nekaj sekund. - Za Celjani je izjemen niz neporaženosti: na prvenstvu niso izgubili že 17-krat zapored, skupaj s pokalnimi tekmami pa že 21-krat. - Moštvi sta nastopili precej oslabljeni, pri domačinih so manjkali Vidmajer, Kotnik in Ahmedi, pri gostih pa Težak, Šafarič in Ke-lenc. - Za napadalce Zavrča nasprotnikova vrata ostajajo »zakleta« že neverjetnih 328 minut. omembe vredno priložnost v nadaljevanju priigrali preko Roškarja, ki je iz bližine po odbitku ob koncu nastreljal enega od domačih branilcev. Tako se izid v nadaljevanju, ki je bilo mirnejše od prvega dela, ni več spremenil. Celjani tako ohranjajo izjemen niz neporaženosti, Zavrčani pa so tako klonili še tretjič zapored. tp 1. DOMŽALE 2. MARIBOR 3. CELJE 4. OLIMPIJA 5. ZAVRČ 6. RUDAR VELENJE 7. KOPER 8. GORICA 9. KRKA 10. RADOMLJE lg l8 lg l8 lg lg lg lg lg lg 14 l2 10 10 g 6 7 4 4 2 3 4 2 3 8 8 11 12 12 1S 27:g 32:18 32:g 34:14 18:21 20:21 19:31 15:24 17:33 11:45 44 38 37 3S 2g 23 22 15 15 8 Najboljši strelci: 9 zadetkov: Luka Zahovič, Marcos Tavares (oba Maribor); 8 zadetkov: Benjamin Verbič (Celje); 7 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija); 6 zadetkov: Dragan Jelič (Rudar), Sunny Omoregie (Celje); 5 zadetkov: Dino Kresinger (Zavrč), Valon Ahmedi (Celje), Nik Omladič, Marko Vukčevič (oba Olimpija), Luka Majcen (Gorica), Sasha Alexander Aneff (Domžale). - Nogometaši Domžal so z zmago v Novi Gorici že potrdili simbolični naslov jesenskih prvakov. - Nogometaši Radomelj so šele v 19. krogu dosegli prvo zmago na »domačem« igrišču (domače tekme igrajo v Domžalah). Obe dosedanji zmagi so dosegli proti Kopru. - Največje presenečenje kroga je z zmago v Stožicah pripravila novomeška Krka. Porazu Olimpije je precej botroval avtogol Matiča, pri katerem je žoga odskočila preko noge vratarja Šeliga. - Tavares in Zahovič sta proti Rudarju dosegla vse zadetke Maribora, oba skupaj pa sta tudi na vrhu lestvice strelcev 1. SNL. - Nogometaši Rudarja so izgubili prvič po sedmih tekmah. Simon Rožman, trener Celja: »Občutki so fantastični. Če jih prenesem iz garderobe, lahko rečem, da vlada veliko veselje. Na statistiko se nismo ozirali preveč, od 1. kroga naprej smo skušali igrati nekakšno svojo igro. Tudi proti Zavrču smo začeli odlično, igro smo povsem kontrolirali, zmage pa sem izjemno vesel.« Željko Orehovec, trener Zavrča: »Ne spomnim se, da bi se mi kdaj v trenerski karieri zgodilo toliko slabih stvari kot tokrat v prvem polčasu, na njih pa nisem imel vpliva. Zadetek, ki smo ga na 'otroški' način prejeli že v 11. sekundi, je nedvomno usmeril tekmo. Nato smo skušali igrati, ustvarili smo si dve lepi priložnosti, toda imamo težave z realizacijo, na drugi strani pa smo za to hitro kaznovani. Tudi v obrambi smo bili zelo dobri, sedaj pa že nekaj tekem ta del igre ni na nivoju, zato tudi izgubljamo v seriji.« Sandi Čeh, nogometaš Zavrča: »Tekmo smo začeli zelo slabo, v obrambi smo bili namreč zelo nezbrani. Od šoka si še nismo prav opomogli, že je sledil rdeč karton in nato še dva zadetka, kar je pomenilo, da je tekma odločena. Čeprav smo bili potolče-ni, smo z igralcem manj skušali igrati, kar pa je bilo zelo težko.« Celje - Zavrč 3:0 (3:0) 7 5 2 5 1 3 12 Štajerski Šport torek • 2. decembra 2Q14 Rokomet • 1. NLB leasing liga, 12. krog V zadnjih dveh minutah zapravili dva gola prednosti Jeruzalem - Sviš 26:26 (12:13) JERUZALEM: Balent (15 obramb), Šutalo; Kolmančič, Kavčič, Bogadi 3, Radujkovic 2, Čudič 9 (5), Gregorc 2, Topolo-vec, Veselko, Grizolt, Kocbek 4, T. Kosi, Mesaric 5, Petrovič, Rajšp 1. Trener: Saša Prapotnik. SVIŠ: Slapničar (10 obramb), Pekeč (1 obramba); Tekavec, Bregar, Marušič 2, Zavodnik 1 (1), Hrovat, S. Stopar 5 (1), Pekolj 2, Matej Košir 1, Kalabic 5, Marin-čič 6, Ožbolt 1, G. Stopar 3, Matic Košir. Trener: Miloš Aksentijevič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 7/5; Sviš 3/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Sviš 8 minut. IGRALEC TEKME: Tomislav Balent (Jeruzalem Ormož). Na Hardeku je po napovedih in pričakovanjih potekala zelo izenačena tekma, ki se je končala s pravičnim remijem, čeprav so Ormožani tisti, ki lahko bolj žalujejo za drugo točko. 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 12. KROGA: Ce- Ije Pivovarna Laško - Sevniea 37:23 (21:12), Gorenje Velenje - Krško 50:25 (27:11), Krka - Maribor Branik 32:34 (16:20), Slovenj Gradec 2011 - - Riko Ribnica 25:22 (11:13), Jeruza- lem Ormož - Sviš Ivančna Gori- ca 26:26 (12:13), Istrabenz Pli- ni Izola - Slovan 25:28 (13:12), Trimo Trebnje ■ - Urbanseape Loka 27:25 (16:14). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 12 12 0 0 24 2. GORENJE VELENJE 12 12 0 1 22 3. MARIBOR BRANIK 12 11 0 1 22 4. TRIMO TREBNJE 12 B 0 4 16 5. RIKO RIBNICA 12 7 0 5 14 6. SLOVAN 12 6 0 6 12 7. SLOVENJ GRADEC 12 6 0 6 12 8. J ERUZ. ORMOŽ 12 5 1 6 11 9. KRKA 12 5 0 7 10 10. URBANS. LOKA 12 5 0 7 10 11. SVIŠ IVANČNA G. 12 3 1 B 7 12. ISTRABENZ IZOLA 12 2 0 10 4 13. SEVNICA 12 1 0 11 2 14. KRŠKO 12 1 0 11 2 Jeruzalem je dobro začel tekmo in v 10. minuti preko Jana Gregorca povedel 6:3. Žal je sledil padec v igri domačih, kar so z zadetki spretno kaznovali igralci Sviša, najprej z vodstvom 6:7 in v 20. minuti z vodstvom 9:11. To so bile minute Jerneja Ma-rinčiča, ki je v obdobju od 14. do 19. minute štirikrat zatresel mrežo. Še sreča, da je bil Tomislav Balent razpoložen v golu gostiteljev in je do odmora zbral kar 10 obramb ter preprečil še višje vodstvo Dolenjcev. Na začetku 2. polčasa so gostje znova dvakrat povedli za dva (12:14, 13:15). Končno so sledile prave minute Ormoža-nov, ki so z delnim izidom 5:1 povedli z 18:16. Do konca tekme igralcem Jeruzalema nikakor niso uspelo zlomiti odpora žilavih gostov. Prednost gostiteljev nikakor ni narasla preko + 2, čeprav je bilo v zadnjih petih minutah kar nekaj tovrstnih priložnosti. Jeruzalem je v 57. minuti vodil 26:24 in imel napad za +3. Napačno Foto: Črtomir Goznik Tomislav Balent (Jeruzalem Ormož) je proti Svišu zbral kar 15 obramb. podajo Davida Bogadija na črto proti Danijelu Mesaricu je takoj iz protinapada s svojim šestim zadetkom kaznoval Marinčič (26:25). Sledil je še en napad Ormožanov za zmago, a je najizkušenejši pri domačih, Siniša Radujkovic, napačno podal (znova je želel odigrati na črto proti krožnemu napadalcu Mesaricu). Sviš je preko drugega strelca lige Rokomet • 1. B SRL (m), 9. krog Slab odpor proti Dobovi, Mokercu in Škofljici Dobova - Drava Ptuj 32:26 (19:12) DRAVA PTUJ: Šulek, Janže-kovič 5, Verdenik, Jensterle 5, Bračič, Maroh 4, Požar 3, Fridrih, Sabo 1, Hrupič, Jerenec 2, Lesjak 3, Šalamun 1, Žuran, Belec. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so derbi proti Dobovi začeli zelo slabo, saj so po nekaj uvodnih minutah zaostajali že 6:0. Domačini so postavili agresivno postavitev 3-2-1, ki je Ptujčani na začetku nikakor niso mogli prebiti, čeprav so se na treningih skozi ves teden pripravljali na takšno postavitev. Po visokem začetnem zaostanku so se ptujski roko-metaši v sredini prvega polčasa nekoliko prebudili in z uspešno serijo med 20. in 25. minuto zmanjšali zaostanek na tri zadetke. Sledilo je 1. B SRL (m) REZULTATI 10. KROGA: Mo- kerc-Ig - Velika Nedelja Carrera Optyl 37:29, Črnomelj - Brežice 31:29, Koper 2013 - Cerklje 35:23, Škofljica Pekarna Pečjak -Moškanjei-Gorišniea 31:24, Dol Tki Hrastnik - Herz Šmartno 29:28, Grosuplje - Radeče-Mik Celje 25:30, Dobova - Drava Ptuj 32:26. 1. KOPER 2013 10 10 0 0 20 2. DOBOVA 10 9 0 1 1B 3. HERZ ŠMARTNO 10 7 1 2 15 4. DOL TKI HRASTNIK 10 7 0 3 14 5. DRAVA PTUJ 10 6 1 3 13 6. ŠKOFLJICA PEČJAK 10 5 1 4 11 7. BREŽICE 10 4 1 5 9 8. MOŠKANJCI - GOR. 10 4 1 5 9 9. MOKERC-IG 10 4 0 6 B 10. GROSUPLJE 10 2 3 5 7 11. ČRNOMELJ 10 2 1 7 5 12. RADEČE-MIK CELJE 10 2 1 7 5 13. V. NEDELJA C. O. 10 2 1 7 5 14. CERKLJE 10 0 1 9 1 obdobje, ko so imeli celo priložnost, da bi se domačinom še bolj približali, a so naredili nekaj tehničnih napak. Posledično so igralci Dobove iz hitrih protinapadov dosegli še nekaj prelahkih zadetkov za vodstvo ob polčasu 19:12. V celotni tekmi so domačini skorajda polovico zadetkov dosegli iz protinapadov, najbolj učinkovit je bil Hotko, ki je skupno zabil kar 10 zadetkov, nekaj jih je dosegel tudi iz sedemmetrovk. Trener Drave Uroš Šerbec tokrat ni imel razpoloženih igralcev, njegovi varovanci so večino tekme igrali pod želenim nivojem. V drugem polčasu je tako razigrana Dobova pobegnila tudi na deset zadetkov prednosti, medtem ko so Ptujčani v končnici tekme dosegli nekaj lahkih zadetkov za manjši re-zultatski lepotni popravek in zmanjšanje razlike na -6. David Breznik Mokerc-Ig - Velika Nedelja Carrera Optyl 37:29 (17:17) RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Preac, Zorec 3, Bombek 1, Mavrč 3, Bezjak, Hržič, Štefičar 10, Špindler, Šerc, Lorenčič 7, Vukan, Šerod 5, Ho-jžar, Marin. Trener: Tomi Matjašič. Oslabljena ekipa Velike Nedelje, igrala je brez Kauči-ča, Meška in Cimermana, je v soboto gostovala v Igu pri domači ekipi in po slabši igri v nadaljevanju klonila 37:29. Ker sta v tem krogu slavila tako Radeče in Črnomelj, neposredna konkurenta zelenim, so le-ti zdrsnili na predzadnje mesto na lestvici. Vrag je tako odnesel šalo, Velikone-deljčani pa upajo, da bo bolje že konec tedna, ko jim v goste prihaja ekipa Škofljice Pekarne Pečjak. Prvi del igre je bil dokaj izenačen, gostje so delovali dobro, nobenemu moštvu se ni uspelo »odlepiti«. Mlada štajerska ekipa je tako kot na večini prejšnjih tekem dobro parirala domačinom, toda kaj, ko zeleni ne uspejo sestaviti dveh enakovrednih delov igre. Tako so gostje v 21. minuti povedli 11:13, nekaj minut zatem pa še 13:15. Zdelo se je že, da bodo na odmor odšli s prednostjo, toda spet je v ospredje stopila mladostna zaletavost in polčas se je končal, poravnan na 17:17. Drugi del so bolje začeli domačini, toda Štajerci se niso dali in so kmalu poravnali na 20:20. Sledile se minute Ižancev, toda varovanci To-mija Matjašiča, pri katerih je z 10 zadetki blestel Štefičar, so kmalu odgovorili in v 43. minuti poravnali izid (24:24). Na žalost pa je bilo to zadnje izenačenje na tekmi, saj oslabljeni igralci Velike Nedelje niso zdržali novega naleta domače čete, ki je nato do konca srečanja le še večala razliko. Spet so se pokazale luknje v obrambi Velikone-deljčanov, kar je na koncu prineslo (pre)visoko zmago ekipe Mokerc-Ig. Škofljica Pekarna Pečjak - Moškanj-ci-Gorišnica 31:24 (15:13) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Škorc, Žuran, Ranevski 7, Te-ment, T. Bedrač 2, Sok 2, Petek, Zorli 2, Kovač 4, Valenko 1, Balas, Lukaček 2, Firbas 2, M. Simona Stoparja izenačil 11 sekund pred koncem. Jeruzalem v zadnjih sekundah ni uspel priti do meta na gol. Glede na prikazano je remi pravičen, čeprav so bili gostitelji bližje zmagi, a so s svojimi napakami borbenim gostom podarili točko. Pred četo trenerja Saša Prapotnika je zdaj še težko gostovanje pri Ribnici, ki sicer v zadnjem Simon Stopar, Sviš: »Na tekmi proti Slovenj Gradcu smo nesrečno ostali brez točke, zdaj se nam je nasmehnila sreča in smo mi prišli do pomembne točke na vročem terenu. Držali smo se navodil trenerja in obdržali mirne živce do samega konca. Zelo pomembno je bilo obdobje sredi 2. polčasa, ko domačinom nismo dovolili, da pridejo do vodstva, višjega od dveh zadetkov. Verjamem, da bomo skupaj z Ormožani obstali v ligi.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Škoda za drugo točko, čeprav glede na vse težave s poškodbami moramo biti zadovoljni tudi s točko. Je pa res grenak priokus, da smo kot izkušena ekipa zapravili dva zadetka prednosti v zadnjih dveh minutah. Obema ekipama čestitam za borbenost, iz tega vidika je delitev točk pravična. Že na naslednjih tekmah proti Ribnici, Krškemu, Slovenj Gradcu bomo poskušali ujeti nove točke in si polepšati praznične dni ter v miru oditi na kratek počitek.« obdobju ni v najboljši formi, vendar je proti Jeruzalemu še vedno v vlogi favorita. Uroš Krstič Bedrač 2, Vižintin. Trener: Seba-stjan Oblak. Neuspešen krog ekip iz Spodnjega Podravja so s porazom v Škofljici končali rokometaši Moškanjcev-Gorišnice. Ti so na pot odpotovali v upanju na novi par točk, kajti tekmec je bil nedvomno premagljiv, toda tudi tokrat niso bili 'pravi' in poraz je bil neizbežen. Sledi izjemno zahteven razpored, kajti najprej bodo v Gorišnici gostovali rokometaši Kopra - najboljša ekipa lige -, nato pa sta na sporedu dva lokalna derbija, najprej v goste prihaja Velika Nedelja, nato pa sledi gostovanje na Ptuju. Uvod je povsem pripadel gostom, ki so povedli 1:4, toda že v 12. minuti je bilo po hitrem odgovoru domačih 5:4. Sledilo je precej izenačeno nadaljevanje polčasa, rumeni so se z dobro igro v obrambi dobro upirali domačinom, ki pa so prvi del igre vendarle dobili z dvema zadetkoma prednosti - 15:13. Medtem ko je bila obramba v prvem delu solidna, v drugem delu ni bilo tako. Ško-feljčani so takoj v uvodu pritisnili in povedli za štiri gole. V 43. minuti so se po zadetku Ranevskega rumeni približali na -2 (21:19), kar je dalo nekaj upanja na uspeh. Po tem je spet sledil cel kup tehničnih napak v napadu in domačini so naredili serijo 8:2. V 52. minuti je bilo 29:21, kar je pomenilo, da je tekma odločena. V igri Moškanjcev-Gorišni-ce v soboto ni bilo razpoloženega rokometaša, ki bi v kritičnih trenutkih strnil vrste. Poraz je bil tako neizbežen, čeprav se je ponudila lepa priložnost za kakšno točko, saj tudi tekmec ni blestel. tp Rokomet • 1. B SRL (ž) 17 zadetkov Melavčeve preveč za presenečenje Nazarje - ŽRK Ten-zor DP-Logik Ptuj 39:33 (15:10) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Ambrož 2, Šrajner 3, Majcen, Kac 3, Pušnik, Ivančič 5, M. Selinšek, Kolednik 5, B. Selinšek 12, Lazar, Grabrovec 2, Požgan 1. Trener: Sašo Petek. Mlade ptujske rokometaši-ce so se po seriji pozitivnih rezultatov v 9. krogu v gosteh pomerile z ekipo Nazarij. Domačinke veljajo za drugo najmočnejšo ekipo lige, kar so na koncu tudi dokazale in Ptujčanke ugnale še drugič letos. Varovanke Saša Petka v naslednjem krogu čaka sila zanimiva in pomembna tekma, saj na Ptuj prihaja ekipa Brežic, ki ima na lestvici točko več od tenzork. Ni treba posebej razlagati, kaj bi pomenila zmaga Ptujčank na tem srečanju, ki se bo začelo v soboto ob 16.30. Uvod je minil v boljši igri gostij, ki so proti pričakovanjem nadzirale potek tekme in vseskozi vodile za zadetek. V 15. minuti je bilo 8:10, nato pa se je poškodovala Grabrov-čeva, ki velja za steber obrambe ptujske ekipe. Žal je ta poškodba odločilno vplivala na nadaljnji potek tekme. Domačinke so se opogumile, začele igrati agresivneje v obrambi in na odmor odšle s prednostjo petih golov (15:10). Nadaljevanje je bilo bolj izenačeno, domačinke so ga dobile le za gol. V zelo hitri igri se Štajerkam v nadaljevanju ni uspelo približati domačinkam, v 50. minuti pa se je pri gostjah poškodovala še druga Foto: Črtomir Goznik Melavčeva je za Nazarje dosegla 17, Selinškova (na fotografiji) pa za Ptuj 12 zadetkov. strelka ekipa Šrajnerjeva, tako da je bil poraz neizogiben. Lahko le upamo, da bo katera od poškodovanih igralk lahko nastopila že na naslednji tekmi proti Posavkam. Tekmo v Nazarjah je močno zaznamovala predvsem mladinska reprezentantka Melavčeva, ki je Ptujčankam nasula kar 17 zadetkov. Pri gostjah je bila najboljša strelka Barbara Se-linšek, ki je zadela 12-krat. tp 1. B SRL (ž) REZULTATI 9. KROGA: Nazarje - Tenzor Dp-Logik Ptuj 39:33, Adria Transport Logatec - Škofja Loka 17:26, Brežice - Jadran Blu-emarine Hrpelje-Kozina 20:29. Prosta je bila ekipa Litija. 1. JADRAN HRPELJE 8 7 1 0 15 2. NAZARJE 8 7 0 1 14 3. BREŽICE 7 4 0 3 8 4. TENZOR DP-LOGIK 8 3 14 7 5. ŠKOFJA LOKA 8 2 0 6 4 6. LITIJA 7 2 0 5 4 7. ADRIA T. LOGATEC 8 1 0 7 2 torek • 2. decembra 2014 Šport Štajerski 13 Šah • Ekipno DP Ptujski sahisti se vedno v borbi za naslov državnih prvakov Na Otočcu se je s tremi koli nadaljevalo državno ekipno prvenstvo v 1. A-državni ligi za člane. Medtem ko je bilo po prvih treh kolih presenečenje vodstvo ŠD Radenska Pomgrad, je bilo v nadaljevanju pav gotovo največje presenečenje poraz prvega favorita, ekipe ŽŠK z mestnim tekmecem ŠK Branik Maribor (2:4). Sicer pa je dosedanji tok dogodkov pokazal, da je letošnja liga ena najbolj izenačenih in da ni več neporažene ekipe. Člani Šahovskega društva Ptuj, ki so tudi tokrat igrali brez svojega najboljšega Aleksandra Beljavskega, so drugi del prvenstva začeli z remijem proti dokaj dobri ekipi Vrhnike. S prvo zmago se je izkazal mladi Žan Belšak, madžarski velemojster Attila Csebe je nepričakovano doživel poraz, Jure Borišek, Ognjen Cvitan, Danilo Po-lajžer in David Murko pa so remizirali. Sledili sta dve zmagi z rezultatom 4:2, najprej proti ekipi iz Krškega, potem pa še proti trenutno vodilni Radenski. Obakrat sta zmagala Jure Borišek in Ognjen Cvitan, točko in pol sta dodala Attila Csebe in Žan Be-lšak, po točko pa Danilo Po-lajžer in David Murko. »Zelo sem zadovoljen s potekom prvenstva, saj ni izrazitega favorita in vsak lahko dejansko premaga vsakega. Tako bodo zmagovalca dala šele zadnja tri kola, kjer imamo mi na papirju nekoliko lažje tekmece (Komenda, Kovinar, Krka, op. a.), kar pa nikakor ne pomeni, da lahko gremo v katerikoli dvoboj ležerno. Sicer pa glede na dosedanji resni pristop in odlične igre naših mladih šahistov (Bel-šak, Murko, Šuta) ter izreden prispevek standardno dobrih velemojstrov, o čem takem niti ne razmišljam,« je zadovoljstvo s prikazanim izrazil predsednik ŠD Ptuj in vodja ekipe MM Danilo Polajžer. Vrstni red po šestih kolih: 1. ŠD Radenska Pomgrad 23,5 (9), 2. ŽŠK MB 22 (10), 3. ŠD Ptuj 20 (9), 4. ŠD Vrhnika 20 (7), 5. ŠK Branik MB 17,5 (5), 6. ŠD Krka Novo mesto 17,5 (3) 7. ŠK Triglav Krško 16 (6), 8. ŠK Kovinar DEM 16 (4), 9. ŠK Nova Gorica 14 (3), 10. ŠK Komenda 13,5 (4). Silva Razlag Nadaljevanje in zaključek lige bo potekal med 12. in 14. decembrom v hotelu Arena pod Pohorjem, ko bo tudi znan državni prvak. Ta se bo naslednje leto udeležil evropskega klubskega pokala, zadnji dve uvrščeni ekipi pa bosta izpadli iz družbe najboljših. Nadaljnji razpored: 7. kolo: petek, 12. 12., ob 17.00: Ptuj - Komenda 8. kolo: sobota, 13. 12., ob 15.00: Ptuj - Kovinar 9. kolo: nedelja, 14. 12., ob 10.00: Ptuj - Krka Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž), 2. SNTL (m) Muta z Vesno Rojko premočna 1. SNTL (m) Zadnji krog prvega dela prvenstva je prinašal derbi srečanje doslej neporaženih ekip, Kema I in Krka I. V Pu-concih so ljubitelji namiznega tenisa zares prišli na svoj račun, saj so jim igralci ponudili obilico spektakularnih točk. Pri branilcih naslova sta tudi tokrat blestela Uroš Slatinšek in Darko Jorgič, čeprav je starejši Slatinšek tokrat izgubil prvi dvoboj v tem prvenstvu - ugnal ga je 19-letni Patrik Sukič. Kljub temu so se zmage veselili gostje, ki ostajajo edina nepora-žena ekipa prvenstva in glavni favoriti za ponovni naslov prvakov. REZULTATI 9. KROGA: Cir-kovce Šternmatik - Ilirija 1:5, Olimpija - Kema II 4:5, Letrika - Mengeš 5:0, Maribor - Arrigo-ni 5:1, Kema I - Krka I 3:5. Foto: Črtomir Goznik Anja Bezjak je s 17 leti najstarejša članica ekipe NTK Ptuj. 1. KRKA I 2. KEMA I 3. ILIRIJA 4. MARIBOR 5. LETRIKA 6. CIRKOVCE STERNM. 9 7. MENGEŠ 9 8. KEMA II 9 9. ARRIGONI 9 10. OLIMPIJA 9 9 0 45:17 18 8 1 43:13 16 36:20 14 34:21 12 5 4 35:22 10 24:33 8 21:36 24:40 15:43 13:45 7 2 6 3 4 5 3 6 2 7 1 8 0 9 Tomaž Roudi so bili enostavno premočni, edino zmago pa je domačinom tudi tokrat priboril Danilo Piljak. Štiri zmage in pet porazov je realnost Cirkovčanov v tem delu prvenstva, takšen učinek pa je za novince vsekakor zelo lepo spodbuda za nadaljnje treninge in nastope. 1. SNTL (ž) CIRKOVCE ŠTERNMATIK -ILIRIJA 1:5 Koban - Šfiligoj 0:3 (-2, -8, -8), Kocuvan - Roudi 1:3 (-4, 11, -8, -7), Piljak - Tvrtkovič 3:2 (5, 5, -6, -9, 4), Kocuvan -Šfiligoj 0:3 (-6, -10, -9), Koban - Tvrtkovič 1:3 (-12, 6, -7, -8), Piljak - Roudi 1:3 (9, -5, -7, -3). Cirkovčani so na zadnji tekmi pred premorom (nadaljevanje bo 3. januarja 2015) poskušali presenetiti eno najboljših ekip v letošnjem prvenstvu, a jim to ni uspelo. Gostje v postavi Tom Šfiligoj, Mirza Tvrtkovič in REZULTATI 7. KROGA: Muta - Ptuj 5:3, Logatec I - Kajuh-Slovan 5:0, Arrigoni - Inter Diskont 2:5. Prosta je bila ekipa Vesna. 1. INTER DISKONT 6 6 0 30:4 12 2. VESNA 3. MUTA 4. ARRIGONI 5. PTUJ 6. LOGATEC I 6 5 1 26:12 10 6 4 2 25:21 8 6 3 3 23:17 6 6 2 4 14:25 4 6 1 5 12:25 2 7. KAJUH-SLOVAN 6 0 6 4:30 0 MUTA - PTUJ 5:3 Rojko - Bezjak 3:0 (9, 5, 7), Tomis - Allwinger 3:0 (6, 7, 7), Verhnjak - Krajnc 1:3 (6, -7, -8, -9), Tomis - Bezjak 1:3 (-8, 9, -10, -9), Rojko - Krajnc 3:0 (9, 3, 7), Verhnjak - Allwinger 3:1 (3, -8, 10, 8), Tomis - Krajnc 0:3 (-3, -10, -2), Verhnjak - Bezjak 3:0 (3, 8, 6). Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Šokantni prvi niz ni vplival na končni izid ZOK GM mobil Ptuj - Benedikt 3:1 (-24, 16, 21, 19) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mo- horko, T. Miličevic, M. Miličevic, Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Puklavec, Drevenšek, Emeršič, Bezjak, Slatič. Trener: Peter Primec. Derbi vzhodne 2. lige za ženske med ptujsko in bene-diško ekipo je bil odigran v odličnem vzdušju, igralke pa so se navijačem oddolžile z zelo dobro predstavo. Po šokantnem prvem nizu, ki so ga domačinke izgubile, so nato naredile popoln preobrat za končno zmago s 3:1 v nizih. Uvodni niz je bil izenačen do desete točke, po dobrih zaključkih Tine Miličevic ter servisih Mohorkove pa so Ptujčanke povedle 15:10. V tem delu so Benedičanke slabo sprejemale servise, domačinkam pa je šlo dobro tudi v napadu. Po odlično izpeljani akciji, ki jo je s penalom zaključila Radivojeva, so domačinke ušle že na sedem točk prednosti - 22:17. Takrat se je zdelo, da je prvi niz že odločen, a gostje so se ob dobri spodbudi svojih navijačev pobrale in so začele nizati točko za točko. Od 22:17 je po seriji servisov Mlinaričeve sledil izreden preobrat, saj je ekipa Benedikta pokazala izredno voljo v vsaki točki in je z angažirano igro povedla 22:24. Po izenačenju ptujskih odbojka-ric na 24. točki sta sledili dve napaki in po presenetljivem preobratu je prvi niz pripadel gostjam. Te so tudi v 2. nizu držale stik z domačinkami do sredine tega dela, nato pa je voz potegnila najbolj razpoložena domača igralka na tekmi Tina Miličevic, ki je nekajkrat silovito zaključila napad in prinesla odločilno prednost za zmago 25:16. Ob koncu niza se je poškodovala Mohorkova, ki jo je za nekaj točk zamenjala mlada Bezja- Z zadnjimi nastopi prvega dela so opravila tudi dekleta v elitni slovenski ligi. Mlada ptujska ekipa se je odpravila na Koroško, kjer je gostovala na Muti. Tam že nekaj zadnjih let uspešno nastopa Ptujčan-ka Vesna Rojko, zato je imelo srečanje še posebej močan ptujski pridih. Domačinke so bile v tem srečanju popolne favoritinje, vendar je ptujska trojka tudi tokrat močno pretila. Na začetku so domačinke povedle 2:0, nato pa je lepo presenečenje pripravila 14-letna Katja Krajnc, ki je ugnala izkušeno 25-letno Melito Verhnjak. Izenačenje je gostjam priborila 17-letna Anja Bezjak, ki je dve leti mlajšo Nušo Tomis ugnala v izenačenem dvoboju. Roj-kova in Verhnjakova sta domačinke znova odpeljali na varno prednost 4:2, za bolj napeto končnico pa je z drugo zmago poskrbela Katja Krajnc. Upov za gostje je bilo konec v naslednji partiji, saj si Vrhnjakova proti Bezjakovi ni privoščila še enega spodrsljaja. Kljub porazu so gostje pustile zelo dober vtis in so dokazale, da so s pridobljenimi izkušnjami vedno bolj konkurenčne tudi močnejšim ekipam 1. lige. 2. SNTL (m) REZULTATI 5. KROGA: Logatec - Rakek 4:5, Melamin -Ptuj 5:1, Krka II - Sobota 5:1, Kajuh-Slovan I - Inter Diskont 3:5, Križe - Muta 5:1, Melamin - Sobota 5:4, Krka II - Ptuj 5:0, Kajuh-Slovan I - Muta 5:1, Križe - Inter Diskont 3:5. 1. KRKA II 9 8 1 44:18 16 2. INTER DISKONT 9 7 2 39:21 14 3. KRIŽE 9 6 3 40:22 12 4. KAJUH-SLOVAN I 9 6 3 37:21 12 5. LOGATEC 9 4 5 33:32 8 6. MELAMIN 9 4 5 25:38 8 7. MUTA 9 3 6 24:36 6 8. SOBOTA 9 3 6 21:37 6 9. RAKEK 9 3 6 26:40 6 10. PTUJ 9 1 8 18:42 2 MELAMIN - PTUJ 5:1 Vodušek - Drčič 3:0, Vidmar - Šegula 3:0, Zajec - Krušič 3:1, Vidmar - Drčič 3:0, Vodušek - Krušič 0:3, Zajec - Šegu-la 3:0. KRKA II - PTUJ 5:0 Šmaljcelj - Šegula 3:0, Cvetko - Drčič 3:0, Hribar - Kru-šič 3:2, Cvetko - Šegula 3:0, Šmaljcelj - Krušič 3:1. Ptujska vrsta se je tokrat odpravila na sobotni gostovanji na Dolenjsko: dopoldan v Kočevje k Melaminu in popoldan h Krki II v Novo mesto. Izkušenejša kočevska ekipa Ptujčanom ni dopustila presenečenja, znova je do edine posamične zmage prišel Luka Krušič. Podobno je bilo v dvoboju z drugo ekipo Krke, ki jo - za razliko od Me-lamina - sestavljajo trije mladi, a zelo talentirani igralci: 15-letna Tilen Cvetko in Peter Hribar ter leto starejši Aljaž Šmajcelj. Ti so z razlogom vodilna ekipa 2. lige, saj igrajo zelo dober namizni tenis. Luka je bil proti Hribarju in Šmajclju zelo blizu točke, a se mu tokrat ni izšlo. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice ŽOK GM mobil Ptuj so ugnale ekipo iz Benedikta. kova (večino tekme je bila na igrišču še mlajša Horvatova, ki je svojo vlogo opravila zelo dobro, op. a.), nato pa se je izkušena igralka v 3. nizu vrnila na igrišče in zelo pomagala svojim soigralkam. Te so nadaljevale z nepopustljivo igro v obrambi, v kateri se je med tekmo najbolj izkazala Reibenschuhova. Podajal-ka Maruša Miličevic je razigrala tudi drugo napadalko Cvirnovo, ki je nanizala precej točk. Gostje so naredile tudi nekaj tehničnih napak, tako da si je domači klub GM mobil Ptuj hitro priigral pet, šest točk prednosti, ki jih je s solidno igro in predvsem z odličnimi zaključki Cvirnove pripeljal do rezultata 25:21. Odbojkarice Benedikta so v 4. nizu držale korak z domačinkami le nekaj točk, nato pa je sledila ponovno dobra igra v napadu, v kateri so izstopale Miličeviceva, Cvirnova in Ra-divojeva, ki so nanizale nekaj zaporednih točk za zanesljivo prednost 16:9. V zaključku tekme so ptujske igralke izvedle še nekaj uspešnih blokov, servisov in napadov ter so brez težav prihajale do točk. Gostje iz Benedikta so vidno popustile in 4. niz se je s srečno točko kapetanke Cvirnove končal s 25:19. Ptujske odbojkarice so se gostjam iz Benedikta oddolžile za izločitev iz pokalnega tekmovanja. Po omenjenem pokalnem porazu je ŽOK GM mobil Ptuj nanizal šest zaporednih ligaških zmag in je trenutno na 2. mestu prvenstvene lestvice, z enakim številom kot vodilni Swatycomet. V petek, 5. decembra, bodo Ptujčanke v dvorani Gimnazije Ptuj ob 19.30 gostile ekipo Nova KMB Maribor II. David Breznik 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 6. KROGA: ŽOK GM mobil Ptuj - Benedikt 3:1, Prevalje - Mozirje 1:3, ŽOK Mi-slinja - ŽOK Sobota 3:0, Celje - Swatycomet Zreče 0:3, Kajuh Šoštanj - Nova KBM Branik II 2:3. 1. SWATYCOMET ZREČE 6 2. ŽOK GM MOBIL PTUJ 6 3. BENEDIKT 6 4. NOVA KBM BRANIK II 6 5. ŽOK MISLINJA 6. PREVALJE 7. KAJUH ŠOŠTANJ 8. MOZIRJE 9. CELJE 10. ŽOK SOBOTA 3 3 3 3 2 4 2 4 0 6 0 6 18:2 17 18:4 17 13:8 12 13:9 11 11:11 11:13 12:14 9:15 4:18 3:18 10 8 7 6 1 1 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 2. decembra 2014 Futsal • Četrtfinale Pokala Terme Olimia 2014/15 predstavo na zaključni turnir Foto: Črtomir Goznik Mladi igralci FC Ptuj so dosegli izjemen uspeh - uvrstili so se v polfinale slovenskega Pokala! Z odlično FC Ptuj - NK Tržič Semago 6:3 (3:0) STRELCI: 1:0 Krajnc (4.), 2:0 Kavaš (7.), 3:0 Hebar (18.).4:0 Pihler (22.), 4:1 Maric (27.), 5:1 Pernat (28.), 5:2 Vindiš Ž. (29. ag.), 6:2 Hebar (37.), 6:3 Dakic (39.) FC PTUJ: Fras, Vindiš Ž., Si-monič Dabič, Kavaš, Krajnc, Pihler, Fleten, Šilec, Hebar, Pernat, Vindiš M., Brunčič. Murko. Trener: Aleksander Furek. FC Ptuj je povratno pokalno tekmo četrtfinala začel z -2, saj so igralci Tržiča prvo tekmo dobili s 3:1. Več kot 200 gledalcev je v športni dvorani Center skozi celotno tekmo naredilo odlično vzdušje in prav to je poneslo mlade domače igralce do zgodovinske zmage. Ptujčani so tekmo začeli zelo odločno, medtem ko so se gostje postavili bolj defenzivno. Tako so domačini z nekaj zaključnimi streli takoj ustvarili pritisk na Tržičane. V dinamičnem začetku smo hitro videli zadetek: Kavaš je z desne strani podal dolgo diagonalno podajo do Krajnca, kapetan »rdečih« se je dobro znašel in zadel s kakšnih petih metrov - 1:0. Nalet domačinov tudi po vodstvu ni popuščal in tako je v 7. minuti na semaforju že pisalo 2:0, saj je Kavaš s prostim strelom po tleh presenetil vratarja Du-rica. Šele ta zaostanek je predramil goste - to so bili s tribun prav tako deležni spodbude svojih navijačev - in so pričeli s silovitim pritiskom, uigranimi akcijami in zaključ- nimi streli ogrožati gol, v katerem pa je stal izvrstni Fras. Domači vratar je v prvem polčasu obranil vsaj pet sila nevarnih strelov. Ptujčani, ki so bili v tem delu v podrejenem položaju, so imeli v prvem delu po samostojnem prodoru Marcela Vindiša še eno stoodstotno priložnost, ki jo je ubranil Duric. Slednji pa je klonil že v naslednjem napadu, ko je ponovno dobil »poceni« zadetek, saj je Hebar sprožil ne preveč močan strel po tleh - 3:0. V nadaljevanju so Tržičani začeli aktivneje, kljub temu pa so Ptujčani v 22. minuti dosegli še četrti zadetek. Prosti strel je izvedel Žan Vindiš, žoga se je od obrambe odbila do Pihlerja, ki jo je z natančnim strelom poslal pod prečko - 4:0. Po tem visokem vodstvu je sledila popolna ofenziva gostov, ki so zares močno pritiskali, ponovno se je nekajkrat izkazal vratar Fras. Ta je bil nemočen po hitro izvedenem outu z leve strani, ko se je Maric znašel sam pred njim na treh metrih in ga je prvič premagal - 4:1. V času popolne ofenzive gostov je Pernek dosegel zadetek iz svoje polovice za 5:1. Tudi v tem trenutku se Tržičani niso predali, saj so že v naslednjem napadu znižali: Babic je streljal od daleč, Žan Vindiš pa je žogo nesrečno izbil v lastno mrežo - 5:2. Zadnjih deset minut tekme je bilo sila napetih in zanimivih. Glavni ptujski junak je bil Fras, ki je obranil nekaj nevarnih strelov, med drugim tudi kazenski strel Duricu. Za domače je šesti Žan Krajnc, kapetan FC Ptuj: »Ta zmaga nam veliko pomeni, saj smo na igrišču dali vse od sebe -borili smo se do konca, do zadnjih atomov moči. Na prvi tekmi v Tržiču smo zapravili nekaj lepih priložnosti, zaostanek 1:3 pa smo na povratni tekmi zasluženo izničili. Na zaključnem turnirju nas čaka eden izmed prvoli-gaških klubov, že sedaj pa obljubljamo, da bomo poizkušali dati vse od sebe. Veseli smo, da nam je v pokalnem tekmovanju uspelo narediti viden rezultat.« zadetek po samostojnem prodoru in natančnem strelu dosegel Hebar - 6:2. Končni izid srečanja je minuto in pol pred koncem tekme postavil Dakic - 6:3. Mladi igralci FC Ptuja so se s celotno predstavo, še posebej pa z borbenostjo, zelo izkazali in si zasluženo priigrali uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice. Ta bo potekal 14. in 15. februarja v Termah Olimje, na njem pa bodo ob FC Ptuj sodelovale še ekipe Dobovec Pivovarna Kozel, Oplast Kobarid in Sevnica. Elitna druščina ekip iz vrha 1. slovenske futsal lige! Bravo Ptujčani! David Breznik Mali nogomet • MNZ Ptuj, ONL Videm, ZL Ljutomer V uvodu tekmovanja prvaki s težavami Liga MNZ Ptuj Pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ptuj se je v soboto pričela liga malega nogometa za sezono 2014/15. V njej letos nastopa 10 ekip, ki so v prvih dveh krogih v športni dvorani Center na Ptuju prikazale zanimive predstave. Zadnji zmagovalci, ekipa Poe-tovio Plindom 080 73 00, se je v prvem krogu namučila z ekipo s Ptujske Gore, medtem ko je v 2. krogu remizirala z zelo solidno ekipo KMN Dra-ženci. In medtem ko se serijskim zmagovalcem lige minuli vikend ni šlo vse po načrtih, je bilo drugače z ekipama ŠD Rim in FC Ptuj, ki sta zabeležili dve zmagi. REZULTATI 1. KROGA: ŠD Draženci - KMN Draženci 2:6, ŠD Destrnik Kickers - ŠD Rim 1:3, FC Ptuj - Hajdina Bar Kavalo 5:3, Poetovio Plindom 080 73 00 - ŠD Ptujska Gora 2:1, ŠD Skorba - Bagerkom Pragersko 2:3 REZULTATI 2. KROGA: Haj-dina Bar Kavalo - ŠD Draženci 1:3, ŠD Rim - Bagerkom Pra-gersko 4:1, ŠD Ptujska Gora -ŠD Skorba 4:0, KMN Draženci - Poetovio Plindom 080 73 00 1:1, ŠD Destrnik Kickers - FC Ptuj 1:4 1. FC PTUJ 2 2 0 0 9:4 6 2. ŠD RIM 2 2 0 0 7:2 6 3. KMN DRAŽENCI 2 1 1 0 7:3 4 4. POETOVIO PLINDOM 2 1 1 0 3:2 4 5. ŠD PTUJSKA GORA 2 1 0 1 5:2 3 6. ŠD DRAŽENCI 2 1 0 1 5:7 3 7. BAG. PRAGERSKO 2 1 0 1 3:7 3 8. HAJDINA KAVALO 2 0 0 2 4:8 0 9. DESTRNIK KICKERS 2 0 0 2 2:7 0 10. ŠD SKORBA 2 0 0 2 2:7 0 1. krog: POETOVIO PLINDOM 080 73 00 - ŠD PTUJSKA GORA 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Avguštin (15.), 1:1 Čeh N. (19.), 2:1 Klinger (26.) POETOVIO PLINDOM 080 73 00: Kornik, Klinger, Emer-šič M., Fridl, Čeh N., Horvat ŠD PTUJSKA GORA: Petek P., Petek M., Potočnik, Pompe, Čeh, Medved, Pepelnik, Avguštin, Meznarič. Branilci naslova so v uvodnem krogu nastopili v okrnjeni zasedbi, zato so dolgo časa lomili odpor ekipe Ptujska Gora. Ta je v prvem polčasu nekajkrat nevarno poskusila, tudi prvaki so si priigrali nekaj čistih priložnosti, ki pa jih niso realizirali Čeh, Emeršič in Fri-dl. Kazen je sledila ob koncu prvega polčasa, saj je ekipa ŠD Ptujska Gora izvedla hiter polprotinapad, ki ga je z zadetkom končal Avguštin. V nadaljevanju je Poetovio še bolj pritisnil in je nizal priložnost za priložnostjo. Po lepi dvojni podaji Klingerja in Čeha je slednji natančno zadel za izenačenje. V 26. minuti so gledalci videli še tretji zadetek, saj je Čeh iz prostega strela kratko podal do dobro postavljenega Klin-gerja, ki je neubranljivo zadel za zmago svoje ekipe. Ta je do zmage prišla težje, kot je večina pričakovala. David Breznik Zimska liga Ljutomera Foto: Črtomir Goznik Ekipi KMN Poetovio Plindom 080 73 00 (v modrih dresih) in KMN Draženci sta se razšli z remijem. V ljutomerski dvorani ŠIC se je začela 9. sezona zimske lige v malem nogometu. Dvanajst ekip je razdeljenih v dve skupini, na zaključni turnir, ki bo 31. januarja prihodnje leto, pa se bodo uvrstile po tri najuspešnejše ekipe iz vsake skupine. REZULTATI 1. KROGA: skupina A: Društvo aktivne mladine Veržej - Športno društvo Kog 3:4, Manar/GT Oko-slavci - Rekreativci Krapje 6:1, Meteorplast Ljutomer - Zvone team ŠP Gabrnik 2:3; skupina B: Brazilci Ljutomer - Šport plus Ljutomer 1:3, Žaga bar Ključarovci - Športni društvo Cven MRD 3:1. Srečanje Avtoservis Skuhala Stara Nova vas - Prleški študentski klub Ljutomer je bilo prestavljeno. Tekme 2. kroga se bodo odigrale v soboto, 13. decembra. NŠ ONL Videm ČLANI REZULTATI 1. KROGA: PGD Videm - ŠD As 2:5, ŠD Pobrež-je člani - ŠD Lancova vas člani 3:4, Bar Dolence - ŠD Lesko-vec 5:4, EHM team 2 - Joe Copy Sitar člani 4:3, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - NK Tržec R21 3:6, ŠD Zg. Pristava -KMN Majolka 2:7. Darko Lah Športni napovednik Boks • V soboto 34. Zlata rokavica Boks klub Ring iz Ptuja bo v soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj od 18. ure naprej izvedel mednarodno tekmovanje za 34. Zlato rokavico. Na njej bodo organizatorji izpeljali vsaj deset dvobojev, v katerih bodo na eni strani nastopili domači boksarji in boksarke, na drugi strani pa bodo najboljši slovenski boksarji in gostje iz Italije in Hrvaške. Mali nogomet • Spominski turnir Janka Makoterja v Ljutomeru ŠD KMN Makoter Meteorplast iz Ljutomera pripravlja v soboto, 6. decembra, že 15. mednarodni turnir v malem nogometu - memorial Janka Makoterja. Prijavnina znaša 70 EUR, ki jo morajo ekipe poravnati do četrtka, 4. 12., ko bo ob 19. uri v prostorih ŠIC bara žreb skupin. Znesek je možno nakazati tudi na transakcijski račun kluba št.: SI56 0234 3025 3365 982 (NLB), dokazilo o plačilu pa je treba poslati na faks št.: 02/ 5844-004 (doda se ime ekipe in telefonsko številko vodja). Za prve štiri ekipe so zagotovljene denarne nagrade (1. mesto: 1.400 EUR + pokal in prehodni pokal; 2. mesto: 700 EUR + pokal; 3. mesto: 350 EUR + pokal; 4. mesto: 150 EUR). Nagrajeni še bodo najboljši igralec, strelec in vratar turnirja. Dodatne informacije na 070 846 965 (Marko) in 041 354 900 (Saša). V soboto v Qlandii smučarski sejem Smučarski klub Ptuj v soboto, 6. decembra, pripravlja smučarski sejem, ki bo potekal v nakupovalnem središču Qlandia (v 1. nadstropju v bivši prodajalni Oviesse zraven Hervisa). Organizatorji bodo med 9. in 20. uro obiskovalcem predstavili njihove programe aktivnosti za sezono 2014/15, strokovno pa bodo svetovali tudi pri prodaji ali nakupu smučarske opreme. Obisk sejma je brezplačen, prav tako pa je možna za vsakogar prodaja rabljene smučarske opreme v lastni režiji. Plesno tekmovanje Maribor Open 2014 V Mariboru bo od 5. do 7. decembra potekalo mednarodno tekmovanje v standardnih in latinskoameriških plesih, na katerem bodo tekmovali najboljši plesni pari iz 30 držav. Prireditev bo v športni dvorani Tehniškega šolskega centra na Teznem (Zolajeva 12). V petek, 5. 12., se bodo tekmovanja začela ob 16.00, v soboto in nedeljo pa ob 9.00 in bodo potekala ves dan. Gala prireditev bo v soboto, 6. 12., ob 20.00 in v nedeljo ob 18.00. V soboto in nedeljo bosta nastopila tudi svetovna prvaka v kombinaciji Miha Vodičar in Nadiya Bychkova. DB, NŠ, JM torek • 2. decembra 2Q14 Šport, šolski mladih Štajrnhi 15 Športno plezanje • Državno prvenstvo Nogomet • Turnir v Lipnici Mladi Dravaši uspešni v Avstriji Ekipa NŠ Poli Drava U-10 je zmagala v konkurenci 12 ekip. Nogometna šola Poli Drava Ptuj je na mednarodnem dvoranskem turnirju RED ZAC Ki-endler v Lipnici nastopila kar s petimi selekcijami, ki so bile zelo uspešne. Najbolj so se izkazali fantje selekcij U-10 in U-11, ki so osvojili turnir v Avstriji. V starostni skupini U-10 je nastopilo 12 ekip iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Mladi dravaši so v predtekmovalnem delu premagali AC Linden 2 z 1:0 in nato JAZ West / DSC z 2:0. V nadaljevanju so v četrtfi-nalu s 5:0 premagali vrstnike iz Grazer Sportcluba, v polfinalu so bili s 6:4 boljši od hrvaškega Varteksa. V velikem finalu so s 4:1 premagali še Bistrico. Za suvereno zmago Drave na turnirju so bili najučinkovitejši Sašo Lovrec (6 zadetkov), po štiri sta dodala dodala Sabur Ali in Leo Čeh. Zmago v Lipnici si je priigrala tudi selekcija U-11, ki je v pred-tekmovalnem delu z dvema zmagama in enim porazom zasedla 2. mesto v skupini. V polfinalu so mladi Ptujčani s 5:0 ugnali Kresnice, v finalu pa so bili s 3:2 boljši še od hrvaškega Varteksa Fotexa. Na turnirju so bili uspešni še igralci NŠ Poli Drava Ptuj selekcij U-8 in U-9. Slednji so prišli do 3. mesta. S kombinatorno in učinkovito igro so v svoji skupini deklasirali vse tekmece, skupno so jim zabili kar 16 zadetkov. Tudi v polfinalu so bili boljši od ekipe SC Unterprem-statten, a žal niso zadeli, medtem ko je njihovim tekmecem sodnik očitno pomagal do zmage 1:0. Sledila je tekma za 3. mesto, v kateri so dravaši s kar 8:0 ugnali AC Linden. Najboljša strelca s po šestimi zadetki sta bila Domen Vidovič in Luka Ma-tjašič. Otroci letnika 2007 in mlajši so se v Lipnici pomerili v konkurenci desetih ekip iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. V predtek-movanju so zabeležili tri visoke zmage in en neodločen rezultat. Avstrijska ekipa SV Allerheiligen je Ptujčane v polfinalu premagala 0:4, v tekmi za 3. mesto pa so jih 0:1 premagali igralci Vartexa Fotexa. Tako so pristali na nehvaležnem 4. mestu. V dresu Drave je bil tokrat najučinkovitejši Lukas Čeh, ki je dal kar 12 zadetkov. Iz ptujske šole so tokrat nekoliko slabše nastopili igralci selekcije U-13, saj so v pred-tekmovanju izgubili vse tri tekme, v tekmi za končno 7. mesto pa so s 3:1 premagali SU Rebenland. David Breznik Mali nogomet • ZLMN Ormož ČLANI REZULTATI 2. KROGA: KMN Tomaž - Strjanci 7:0, NK Ormož - Pristan Frankovci 4:1, Trust - Bar Ribnik Ormož 1:3, FSM Hidus - Akord 3:2, Mladost Miklavž - Bar Gaja Lordi Ivanjkovci 1:1, Inox ograje Majcen - Avtoprevozništvo Jerebič 4:5. 1. NK ORMOŽ 2 2 0 0 9:2 6 2. AVT. JEREBIČ 2 2 0 0 7:5 6 3. BAR GAJA 2 110 6:2 4 4. MLADOST M. 2 110 3:2 4 5. KMN TOMAŽ 2 10 1 8:2 3 6. BAR RIBNIK 2 1 0 1 4:3 3 7. FSM HIDUS 2 10 1 4:7 3 8. INOX OGRAJE 2 0 11 8:9 1 9. AKORD 2 0 1 1 6:7 1 10. TRUST 2 0 11 2:4 1 11. PRISTAN F. 2 0 11 2:5 1 12. STRJANCI 2 0 0 2 1:12 0 VETERANI REZULTATI 2. KROGA: Vi- čanci - Bresnica 2:2, Smoki Plin dom - Tara Tomaž 2:6, Purga - Pušenci 2:6, Dizelaši -Mladost Miklavž 5:1. 1. DIZELAŠI 2 2 0 0 9:3 6 2. TARA TOMAŽ 2 2 0 0 8:2 6 3. PUŠENCI 2 1 0 1 7:4 3 4. BAR AJDA M. 1 1 0 0 2:1 3 5. BRESNICA 2 0 11 4:6 1 6. VIČANCI 2 0 11 2:4 1 7. MLADOST M. 2 0 1 1 4:8 1 8. PURGA 2 0 11 3:7 1 9. SMOKI 10 11 2:6 0 uk ODMEVI IZ ŠPORTA vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. Jjf ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04j3 www.radio-ptuj.si Markoviceva do vrha moške smeri ... in do naslova prvakinje Ptujčanka Mina Markovič je sezono končala kot absolutna zmagovalka državnega prvenstva v težavnosti. Skupno zmago za absolutni naslov državne prvakinje je potrdila na najboljši možni način - z zmago na zaključni tekmi v Kranju, ko je v finalu osvojila vrh smeri. Markovičeva je osvojila še peti zaporedni naslov absolutne zmagovalke državnega prvenstva v težavnostnem plezanju, potem ko je skupni seštevek dobila že v letih 2010, 2011, 2012 in 2013. Za Markovičevo je znova sanjska sezona, še zlasti zaključek je bil res izjemen, ko od septembra ni stopila z odra za zmagovalke. Letos se je veselila srebrne kolajne na svetovnem prvenstvu, treh zmag na tekmah svetovnega pokala, vključno z najpresti-žnejšo zmago na tekmi v Kranju, s čimer se je zavihtela Rezultati zadnje tekme v Kranju, finale: 1. Mina Markovič ŠPK Plus 42.00 vrh 2. Maja Vidmar PK Škofja Loka 35.00 + 3. Rebeka Kamin ŠPO Domžale 35.00 + 4. Tjaša Kalan AO Kranj 33.00 5. Jera Lenardič AO Kranj 31.00 + Končni vrstni red DP v težavnostnem plezanju: Foto: Črtomir Goznik Mina Markovič je v Kranju zmagala tudi na zadnji tekmi državnega prvenstva v težavnosti. 1. Mina Markovič ŠPK Plus 300 2. Katja Kadič ŠPO Rašica 211 3. Tjaša Kalan AO Kranj 200 4. Maja Vidmar PK Škofja Loka 196 5. Rebeka Kamin ŠPO Domžale 170 na drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti. »Zmaga na državnem prvenstvu nikakor ni nekaj samoumevnega, tudi domača konkurenca je močna, zmeraj se je treba zbrati in odplezati najbolje. Meni osebno je največje zadovoljstvo, da sem se imela tudi v tej zadnji smeri res lepo, da sem uživala v plezanju. Priti do vrha ni bilo samoumevno, morala sem se ravno prav potruditi. Ti občutki so vedno nekaj najlepšega, ko na takšen način končaš sezono in počakaš naslednjo. Poseben občutek pa sem imela, potem ko sem po današnji tekmi izvedela, da sem pravzaprav preplezala zaključek smeri moškega finala svetovnega pokala izpred 14 dni v Kranju,« je dejala Markovičeva, ki je prejšnjo nedeljo dopolnila 27 let. Mina je letos na državnem prvenstvu nastopila pod okriljem kluba ŠPK Plus iz Sežane. Markovičeva je prvenstvo osvojila s polnim izkupičkom štirih zmag, druga skupno je bila Katja Kadič (ŠPO Rašica), tretja pa Tjaša Kalan (AO Kranj). Pri moških je Domen Ško-fic postal absolutni zmagovalec državnega prvenstva v težavnosti tretjič po vrsti. V nedeljo so se najboljši slovenski športni plezalci v Kranju pomerili še v balvan-skem plezanju. V tretji tekmi sezone je Mina osvojila 1. mesto, v skupnem seštevku pa je bila druga, saj je nastopila le na dveh tekmah. Zmagala je Tjaša Kalan (AO Kranj) z 210 osvojenimi točkami, Mina Markovič jih je zbrala 180, tretja je bila Katja Kadič (ŠPO Rašica) s 165 točkami. jm Judo • Zaključni turnir 1. SJL Impol še 14. najboljši v državi Slovenjebistriški člani Judo kluba Impol so v soboto, 29. novembra, pred domačimi gledalci osvojili naslov državnega prvaka, že 14. v samostojni Sloveniji. Bistriški klub je v finalu s 5:2 ugnal ljubljansko Olimpijo, 3. mesto pa so si po zmagi nad ekipo Du-pleka zagotovili Bežigrajčani. Finalni turnir je minil brez branilcev naslova, judoistov celjskega kluba Zdežele San-kaku, ki so prvi del prvenstva končali na 5. mestu. Pred nabito polno športno dvorano v Slovenski Bistrici so igralci Impola v polfinalu za las, s 4:3, ugnali ekipo Bežigrada iz Ljubljane. Nesporni junak dvoboja je bil mladi Dino Prepelič, ki mu je v ka- Rezultati zaključnega turnirja: polfinale: Impol - Bežigrad 4:3 (31:30), Olimpija - Duplek 4:3 (31:30); tekma za 3. mesto: Bežigrad - Duplek 5:2 (41:11); tekma za 1. mesto: Impol -Olimpija 5:2 (45:20). Končni vrstni red: 1. Impol 2. Olimpija 3. Bežigrad 4. Duplek Bistriški judpisti so se še 14. veselili naslova državnih prvakov. tegoriji do 100 kilogramov uspelo presenetiti starejšega in veliko izkušenejšega Matijo Erjavca. S tem je vrnil upanje domači ekipi, ki je do tega boja izgubljala 2:3, in spravil na noge gledalce. Za končno zmago je s prepričljivim ipo-nom poskrbel Vito Dragič v zadnji kategoriji nad 100 kg. Ekipa Impola je svoj pravi obraz pokazala v finalu. Kot po tekočem traku so se vrstili spektakularni iponi Matjaža Trbovca ter Aljaža in Tadeja Čeha. Končni udarec Olimpiji so impolčani zadali že v kategoriji do 90 kg. David Volčič je uspel prednost yuke nad Mihaličem zadržati vse do konca borbe in po dvorani je že pred uradnim koncem zadonela pesem »We are the champions« (mi smo zmagovalci). Za piko na i je svojo zmago za končni rezultat 5:2 poskrbel še Vito Dragič. »Novega naslova smo zelo veseli. Kot vselej doslej se je pokazalo, da so ekipni boji zelo nepredvidljivi. Naši fantje so nastopili po najboljših močeh in za naslov jim čestitam,« je povedal trener Impola Franc Špes. mv 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 2. decembra 2014 Spodnje Podravje • 15 let Skupne občinske uprave Minister Koprivnikar: »Razvoj je v povezovanju. « Letos mineva 15 let, odkar je 13 občin iz območja Spodnjega Podravja ustanovilo Skupno občinsko upravo (SOU). Prvi direktor je bil Stanislav Napast. Njegovo direktorsko funkcijo je nasledila Alenka Korpar. Danes SOU Spodnje Podravje združuje 21 občin: 19 iz območja upravnih enot Ptuj in Ormož ter občini Starše in Duplek. 32 zaposlenih za občine ustanoviteljice izvaja naloge s področja prostorskega načrtovanja, zagotavljanja in izvajanja javnih služb, medobčinske inšpekcije, redarstva ter notranje revizijske službe. Jubilejnih 15 let delovanja so sodelavci SOU proslavili v družbi številnih povabljenih gostov, med katerimi so bili minister za javno upravo Boris Koprivnikar in njegovi sodelavci, župani občin ustanoviteljic in direktorji občinskih uprav, predstavniki razvojnih institucij ter direktorji pod- Foto: Črtomir Goznik Med gosti petkovega slovesnega dogodka na Ptuju je bil tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar (na fotografiji levo). Minister je izpostavil, da ukinjanju občin ni naklonjen, a da absolutno podpira njihovo povezovanje - v smislu skupnega izvajanja določenih nalog ter povezovanja pri projektih, ki so dolgoročnega in strateškega pomena. jetij, ki so izvajalci obveznih javnih gospodarskih služb. Dopoldanski del srečanja so v hotelu Mitra namenili pogovoru županov podravskih občin z ministrom Koprivnikarjem, popoldan pa je na ptujskem gradu sledila slavnostna akademija z izbranim kulturnim programom. Govorniki na slovesnem dogodku so bili trije. Ob direktorici SOU Spodnje Podravje še župan mestne občine Ptuj Miran Senčar ter minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Slednji se je v nagovoru dotaknil regionalizaci-je in povezovanja med lokalnimi skupnostmi. Sicer pa je minister v izjavi za javnost poudaril, da se je z veseljem od- Foto: Črtomir Goznik Direktorica SOU Spodnje Podravje Alenka Korpar zval povabilu na ta slavnostni dogodek. »Smer razvoja lokalne samouprave vidimo predvsem v povezovanju, v smislu, da se za celovite, dolgotrajne in pomembne razvojne projekte občine med seboj povezujejo in da se hkrati občine med seboj povezujejo tudi pri izvajanju določenih nalog. Primer SOU Spodnje Podravje je odličen primer dobre prakse. Iz njega se učimo tako na ministrstvu in želimo, da se iz njega učijo tudi druge občine. Iz tega primera lahko dajemo signal v smeri, da je razvoj v povezovanju. Seznanjeni smo s težavami, s katerimi se soočajo lokalne skupnosti. Poznana so nam tudi pričakovanja. Vsi predvsem pričakujejo boljše poslovno okolje, manj birokracije, spremembe na področju prostorskega načrtovanja ter sodelovanje pri rešitvah, ki imajo finančne posledice,« je med drugim na obisku na Ptuju izpostavil minister za javno upravo. Mojca Zemljarič Ptuj • Deset let Leo kluba Ptuj Za čim več otroških nasmehov in človekoljubnosti Ptujski dobrodelni Leo klub, ki je projekt Lions kluba Ptuj, je star deset let. Ob tej priložnosti so izdali zbornik o dosedanjem delovanju, pripravili slavnostno sejo kluba in povabili na ogled najnovejše predstave Mali priročnik biznisa, od pizdeka do tajkuna, v kateri blesti ptujski igralec Nenad Nešo Tokalic. Del izkupička od prodanih vstopnic bodo namenili za štipendiranje študenta s prirojeno motnjo vida Luka Cvetka, ki se jim je tudi pridružil na predstavi. V jubilejnem letu delovanja Leo klub Ptuj vodi Maja Zupanič, ki je spomnila, da je bil ustanovljen 28. junija leta 2004 na pobudo tedanjega predsednika Lions kluba Ptuj Aleša Gačnika. Ustanovili so ga, da bi pomagali ljudem. Trenutno ima 17 članov, ki so vsi aktivni. Vsi skupaj s predsednico se trudijo za čim več otroških nasmehov. To jim uspeva, na to so ponosni. V desetih letih so izvedli številne humanitarne projekte, med katerimi posebej izpostavljajo likovno kolonijo Bejži čopič - kurent gre, božično- novoletno stojnico in praznično obdarovanje družin, novoletno stojnico in vse druge projekte. „Verjamem, da bomo v prihodnje organizirali številne dobrodelne prireditve. Preko dobrodelnih prestav ali koncertov bomo ustvarjali možnosti za povezovanje z drugimi sorodnimi organizacijami in tako krepili lionizem ter leoizem. Leo klub bo v prihodnje iskal nove možnosti in oblike pomoči," je prepričana Maja Zupanič. Za izdajo zbornika, v katerem so v sliki in besedi strnili desetletno delo Leo kluba Ptuj, so se odločili pred enim letom, je povedal njegov urednik Saša Ljubeč. Večino foto- grafij o delovanju kluba je prispeval Črtomir Goznik, nekaj tudi Andrej Korpar, ki je ob Bronji Habjanič, Mateji Širec, Marjanu Pergerju, Bojanu Pur-gaju, Vasji Strelcu, Leonu Ga- Foto: Črtomir Goznik Člani Leo kluba Ptuj so praznovali desetletnico. lunu in Primožu Njegaču tudi častni član Leo kluba Ptuj. Za jezikovni pregled sta poskrbela Lidija Ljubec in Saša Ljubec, za oblikovanje Mihela Medved, z izdajo pa je pomagalo podjetje ATC Gutta, d. o. o. Že s fotografij je razvidno, da so v desetih letih opravili veliko dobrodelnega dela. Izvedli so čez 200 projektov, članov je bilo več kot 35. Konkretno so pomagali več kot 500 posameznikom, družinam, društvom in zvezam. S tem svojim delom bogatijo družbo in sebe. MG Ptuj • Dvajset let LAS za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj Preventivni programi za življenje brez odvisnosti Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj je skupaj z MO Ptuj 20. novembra v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj pripravila slovesnost ob 20-letnici delovanja. Ustanovljena je bila leta 1994 kot strokovno posvetovalni organ takratnega župana Miroslava Lucija. LAS Ptuj združuje predstavnike različnih zavodov, vzgoj-no-izobraževalnih in drugih, ki v svojih osnovnih programih že izvajajo preventivne aktivnosti. „Kot medresorska skupina iščemo nove priložnosti in organiziramo skupne dogodke za posamezne ciljne skupine ali javnost. V MO Ptuj smo ponosni, da se je LAS ohranila vsa ta leta, v marsikaterem okolju so podobne skupine prenehale delovati," je povedala predsednica Las Ptuj Marija Vučak. V tem času je bila ob podpori tedanjega župana Štefana Čelana oblikovana strategija razvoja dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj v obdobju 2005/2009. Letos je bila sprejeta nova resolucija o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog za obdobje do leta 2020, ki narekuje oblikovanje nove strategije za preprečevanje zasvojenosti tudi v MO Ptuj. Ta bo upoštevala tudi zbrane podatke raziskave o odnosu mladih do uporabe drog in druge okoliščine, ki pomembno odražajo kakovost življenja v našem okolju. Rezultate že tretje tovrstne raziskave bodo predstavili januarja 2015, vanjo je Foto: Črtomir Goznik Marija Vučak, predsednica LAS za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj bilo vključenih 1100 učencev 8. in 9. razredov OŠ in dijakov prvega in drugega letnika srednjih šol. LAS bo tudi v prihodnje gradil na preventivnem delovanju, prinašal nova znanja tako za starše kot strokovne delavce. Tako že osem let uspešno izvajajo program za starše v Vrtcu Ptuj, predavanja v osnovnih in srednjih šolah za starše in strokovne delavce ter delavnice za otroke in mladostnike. Pri tem sodelujejo s priznanimi strokovnjaki, predvsem pa so zadovoljni, ker so vse preventivne dejavnosti, ki jih izvajajo, dobro obiskane. „Od-govornost vseh nas je, da s svojim vedenjem dajemo zgled in da pravočasno opozorimo na probleme. Če bomo tako delovali in če bo vsak prevzemal svoj del odgovornosti, bomo pri svojem delu uspešni, imeli zdrave ljudi in zdrave odnose," pove Marija Vučak. Slovesnost je nastala v sodelovanju partnerskih šol na Ptuju, ki sodelujejo v Evropskem projektu Medgeneracij-ske vzajemnosti. Praznovali so skupaj z otroki iz vrtca, učenci in dijaki ter gosti Tadejem Tošem, Blažem Vidovičem in Mojco Ljubša. Ob tej priložnosti je bila v avli na ogled tudi razstava s sloganom Moja sreča, moja pot z likovnimi deli, mislimi otrok in mladostnikov, ki so se udeležili likovnega in literarnega natečaja pod istim naslovom v letu 2013. Pridružili so se jim bivši in sedanji člani LAS-a ter dolgoletni sodelavci dr. Milan Krek, dr. Viljem Ščuka, dr. Zdenka Zalokar Divjak ter nekateri drugi. LAS Ptuj so pred Marijo Vučak, pedagoginjo svetovalko v Vrtcu Ptuj, vodili Bojan Šinko, Danila Jurgec in Nevenka Gerl. MG torek • 2. decembra 2014 Doma in po svetu Štajerski TEDNIK 17 Piše: Uroš Žajdela • Škotska (6. del) Po škotskih vrhovih Nacionalni park Cairngorm je prekrasna naravna stvaritev golobradih hribov ter pregovorno poznanih jezer, ob katerih se v izredno majhnem obsegu bohoti iglasti gozd. Visoka stopnja prisotnosti vlage privabi na milijone mikroskopskih komarjev, ki ob kakšni luži ali stoječi vodi prežijo na nič hudega sluteče prišleke. Udarijo z vso močjo, brez usmiljenja. Naslednjih nekaj dni je potekal neusmiljen boj med mojo vzdržljivostjo ter številom teh nesrečnih bitij. Majhno mestece Grantown-on-Spey ob reki Spey me pozdravi v vsej svoji škotski podeželski pristnosti. Osrednja glavna cesta s cerkvijo, nekaj trgovinicami, številnimi bari in eno restavracijo ponuja vse, kar človek potrebuje. Nastanim se pri prijetnem paru, ki v marsičem stereotipno spominjata na otoško drugačnost. Ogromno hišo sta spreobrnila v neke vrste »guest house«, ki jima na letni ravni služi kot dodatek k zasluženi penziji. Lepo urejene sobe, mehke postelje. Skozi noč se želodec precej pritožuje nad lakoto in želja po zajtrku je bila nepredstavljiva. Vendarle pride ura za zajtrk, na kar me opomni glas majhnega zvončka iz spodnjega nadstropja. Obilen otoški zajtrk, vključujoč sadje, jajca, salame, sir, kosmiče, pečenico, majhne klobasice, paradižnik in gobice. Sveže stisnjen sok in seveda skodelica ali dve čaja. V kotu prijazno nasmejana gostiteljica Lizzie. Lakota premaga manire in kar usekam po hrani. Nasmeh na obrazu Lizzie se spremeni v začudenje in le nekaj trenutkov je uspela prebavljati mojo balkansko neotesanost. Začne se dolgotrajen pouk otoškega (ob) miznega bontona. Nenazda-nje sva povadila še pravilno držo skodelice za čaj in umik čajne žličke iz krožnička, preden povsem potihoma poskrneš požirek do sedaj že hladnega čaja. Po poučnem zajtrku že hitim s svojim avtomobilčkom, vožnja po nasprotni smeri mi sploh ne dela več težav, ob reki Grey do turistične vasice Aviemore in ob jezeru Morlich do izhodišča za odkrivanje najvišjega vrha Pogled na prekrasne ledeniške doline parka, imenovanega Ben Macdui. Že ob vznožju me preseneti ogromno, v škotskem smislu seveda, smučišče v sicer precej dotrajanem stanju, ki ga krasi pravcata smučarska železniška gondola. Hribi v svoji kopasti obliki, zelo primerni za smučanje, predvsem smuka izven urejenih prog, vsekakor predstavljajo užitek. Snega tudi več kot dovolj. Sam se podam kar na nogah do zgornje postaje žičnice in naprej do vrha Cairn Gorm. Tik pred vrhom me pozdravijo prvi obrisi hitro premikajoče se megle. Ne preteče pet minut in kot bombaž gosta megla prekrije dobršen del hriba. Navigacija v tako omejeni vidljivosti je nemogoča. Kljub precejšnjemu mrazu se usedem na skalo, ki je malo poprej poskrbela za bolečino v kolenu. Popolno brezvetrje. Nekaj neizkušenih planincev panično išče izhod iz primeža megle, a potke ali pohodniške oznake je nemogoče zaslediti. Kmalu se pojavi prva sapica, zatem močnejši veter in kot bi mignil, se megla povsem umakne. Škotsko višavje je pač muhasto. Foto: Uroš Zajdela Vijolično cvetoče resje pokriva dobršen del teh hribov. Foto: Uroš Zajdela Severni jeleni polepšajo dan. Foto: Uroš Zajdela Nadaljujem pohod v smeri drugega najvišjega škotskega vrha, in sicer na Ben Mac-dui s 1.309 metri nad morjem. Gre za dnevno pohodno turo z prekrasnimi pogledi na samem vrhu, ko se odpre skorajda celotna Škotska. V neposredni bližini strahoviti kli-fasti hribi obdani z majhnimi jezerci. V primeru predhodne megle je tavanje izredno nevarno. Bliža se popoldanski zaton sonca, temni dežni oblaki hrumijo iz oddaljenih pogledov. Po dobri uri hoje me pozdravi prvi grom, sledi blisk in kmalu zatem nepredstavljiv veter z močnim deževjem. V življenju še nisem doživel tovrstne spremembe vremena, saj je v pičlih petih minutah temperatura padla vsaj za 10 oC. Veter me dobesedno premetava in pogosto se moram oprijeti skale, dreves na tej višini pač ni. Nikjer ne najdem zavetja in tako stojim sredi poti med bliski in strelami, močnim dežjem in vetrom skoraj štirideset minut priklenjen na skalo. Pogum mi preprečuje, da bi se premaknil. Povsem nepričakovano in nepredstavljivo doživetje. Nevihta končno popusti in spet se pojavi sonček, tokrat v dnevnih izdihljajih. Povsem moker in premražen, pred menoj pa še vsaj tri ure hoje. Največje bogastvo nacionalnega parka so številne doline, prepredene s pravljičnimi potočki. Deloma sem se navadil na prisotnost komarjev. Ne nazadnje, pogosto tvoji edini spremljevalci na številnih škotskih brezpotjih. Ledeniške doline so globoko zarezale površje in nekaj sto metrov visoki previsi in klifi so pogosti. Kmalu občutiš mogočno škotsko visokogorje v vsej svoji prostrani veličini, ki te ponese v čas mogočnih škotskih klanov in njihovih neumnih vaških vojn. Ne nazdanje se zbistri spoznanje o nezmožnosti angleških vojakov osvajanja tega predela. Živalskega sveta takorekoč ni. Nekaj ujed kroži nad glavo. Še zadnji pohod, ko se na potki pojavi mogočen severni jelen, za njim še kopica drugih. Sprva pomislim, da sanjam, a kmalu me te prijazne živali obdajo in nagajivo strahotno vihtijo mogočne rogove v moji smeri. K ljubkosti seveda pride darežljivost in tako sem ostal brez vsega dnevnega kruha. Nacionalni park Cairngorm je prijetno pohajkovanje po golih hribih s prekrasnimi razgledi, vijolično cvetočim resjem in mogočnimi ledeniškimi jezeri, s katerih odtekajo pravljični potoki po številnih dolinah. Vsekakor pa je vrhunec dnevnih pohodov kopanje v bližnjem jezeru Morlich. Moj vodni temrometer kaže dobrih 13 oC, zunanja temperatura slabih 20 oC, a kratek skok v to osvežitev. Preprosto rajsko. Pa brez zamere V času čakanja Adventno razmišljanje Zdi se, kot da človek vse življenje nekaj čaka. Čakamo v vrsti na blagajni, na časopis, prihod vlaka, lepše vreme, kosilo, plačo, čakamo na pošto, dobre novice. Čakamo na primerni trenutek, pravo priložnost, ugodne pogoje, uresničitev možnosti napredka, čakamo na pamet, ljubezen, srečo, boljšo službo, na smisel, na naslednje leto, ko bomo uresničili vse, kar bi lahko že danes ali jutri; čakamo na boljše čase. Človek je bitje, ki zelo hitro lahko zapade v nevarnost, da zgolj čaka. Ima neke ideje o prihodnosti, o sebi v tej prihodnosti, a velikokrat ostane zgolj pri tem. Najhujše čakanje je to, ki zajema vsa zgoraj našteta in druga čakanja našega sveta: to je čakanje samega sebe. Kajti človek, ki samo čaka, je pasiven človek, ki ždi na mestu. Ždeti na mestu v življenju pa pomeni nazadovanje, pogrezanje v sivino gole brezsmiselne eksistence, telesnega ter mentalnega vegetiranja. To je v svojem najčistejšem bistvu ter smislu zgolj čakanje na smrt. Seveda bomo vsi umrli, kar nas do neke mere dela enak(opravn)e, a še večja razlika nas dela različne - to je, kako bomo do trenutka smrti, ki nam je intimno pisana na kožo že ob našem rojstvu, živeli. Ali bomo zgolj čakali, ali pa ne. Obstaja krasna misel, rek, izziv čakajočim - gre pa nekako takole: »Če bomo zgolj čakali na pravi trenutek, bomo čakali večno.« Večno tukaj seveda pomeni do smrti. Preživeti življenje zgolj čakajoč je zagotovo ena najbolj zavestno ter podzavestno obremenjujočih stvari, bremen, ki si jih človek lahko oprta. To je tlačenje samega sebe, omejevanje lastnega bitja, jeklen obroč, ki steza prsi in preprečuje prosto ter svobodno dihanje. Znebiti se takšnega bremena je ena najtežjih, če ne najtežja stvar, ki jo človek mora narediti v življenju. Otežuje jo dejstvo, da to stvar mora v veliki meri narediti vsak človek sam zase, torej sam pri sebi. Drugi lahko pri tem nekaj malega pomagajo, a velikanski del te naloge mora človek opraviti sam. Ozdravljeni alkoholiki, odvisneži od drog ter vsi drugi, ki so kdaj premagali svoje temne strani, bodo vedeli, o kaki veliki, težavni ter pomembni stvari govorim. Tisti, ki čakajo, lahko to samo slutijo. In se odločijo, da bodo glede tega nekaj storili »jutri«. Seveda nehati živeti v modusu čakanja ne pomeni odpovedati se čakanju kot takemu. Kot razmišljujoče bitje človek zmeraj gleda v prihodnost, ima želje, pričakovanja. A obstaja velika razlika med čakanjem kot temeljnim življenjskim razpoloženjem, med čakanjem kot pasivnostjo obstoja, ter med »normalnim« čakanjem, ki se v vsakodnevnem življenju pač zgodi. Zelo pomembno se je zavedati popolnoma drugačnih razsežnosti pasivnega življenja v čakanju in življenja, katerega gospodar smo sami ter v katerem se tu in tam pač zgodi, da res moramo čakati v vrsti na blagajni, na bančnem okencu, na vlak. Obstajata čakanje kot način življenja ter pač občasno čakanje na določene stvari, ki to zahtevajo. Vstopamo v čas adventa, ki v krščanskem svetu predstavlja pričakovanje. Hja, čakanje. Pričakujoče čakanje na prihod. »Ad-ventus« namreč v latinščini pomeni prav to: prihod. In tisti, ki sledijo krščanski tradiciji, se morajo v tem času nujno vprašati, ali jim to čakanje na prihod pomeni čakajoč prebivati do smrti, ali pa zgolj občasno čakanje v življenju. Odgovor na to ni niti najmanj enostaven in v nobenem primeru tudi ne sam po sebi osvobajajoč. Gregor Alič Od tod in tam Prlekija •> Svetovalne delavke osnovnih šol z območja upravne enote Ljutomer so tudi letos pripravile tržnico srednjih šol, ki je namenjena učencem zaključnih razredov osnovnih šol. V prostorih športne dvorane ŠIC Ljutomer so se ob številnih srednjih šolah predstavili še Pomurska gospodarska zbornica, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov, Regionalna razvojna agencija Mura, Center za socialno delo Ljutomer ter dijaški domovi iz Pomurja in Podrav-ja. Okoli 150 devetošolcev se je na zanimivi prireditvi seznanilo z učnim programom na sedmih pomurskih, enajstih podravskih ter prvič tudi s srednjo Elektro in pomorsko šolo Piran. Namestitvene zmogljivosti za bodoče dijake je predstavilo sedem ustanov. NŠ Foto: NS 18 štcgerskiTEBUK Nasveti torek • 2. decembra 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Začenja se veseli december Pred nami je zame najlepši mesec v letu, čeprav nas mraz in tema pogosto preženeta v tople sobe. Delo na vrtu se sicer počasi končuje in prav je tako. Tudi narava počiva, zato je zdaj najbolje, da tudi hodimo po zemlji čim manj. Ker pa sem v zadnjih dneh dobila veliko vprašanj o tem, kako na zimo pripraviti rastline, vam bom danes vendarle naložila nekaj dela. Sredozemske rastline in zima Človek je res zanimivo bitje. Vedno hoče imeti nekaj drugega, ne tisto, kar mu narava sama ponuja. Ze nekaj let je tudi na vrtovih na celini zelo veliko sredozemskih rastlin, čeprav je iz- r i december p i 0 t 2 od 14-00 0 s 3 * č 4 do 13.00 fjf od 14.00 0 p 5 fc s 6® fe n 7 fc I2h d p 8 T 9 s 10 0 čil P p 12 do 15.00^1 s 13 * n 14 C « p 15 S T 16 dol [.00 * s 17 S č 18 do 9.00 * od 10.00 p 19 s 20 n 21 0 i I8h p 22 • m t 23 m s 24 č 25 * p 26 s 27 N28 © 0 p 29 od 14.00^ t 30 do 1 1.00 0 od 12.00 £ s 31 m bor okrasnih in sadnih rastlin za naše kraje veliko bolj pester in zanimiv, kakor ga imajo na voljo tisti v Sredozemlju. Vedno pa nastane težava v jeseni, kaj zdaj s temi rastlinami. V zadnjih časih je tudi na naših vrtovih veliko banan. Banane zelo hitro zrastejo v zelo visoke rastline. Nekoč je bila kar težava, kako te rastline prezimi-ti. No, pa po večini niti ni tako težko. Razkošnih nadzemni deli bodo sicer propadli, vendar koreninski sistem po večini preživi. Zato se ne osredotočajte na to, da bodo prezimili listi in stebla. Ta je najbolje kar odžagati. Na celotno rastišče, torej v širini krošnje, pa nasujte kar na debelo listje, seno, slamo ..., lahko tudi koruznico ali smrečje. Vse skupaj pokrijte še s kakšno odejo in seveda obtežite. Tako bodo iz koreninskega sistema spomladi pognali novi poganjki, ki > bodo vsako leto večji. Tudi rožmarin in lovor sta sredozemski rastlini. Pogosto slišim, da komu prezimita tudi na prostem. Spet se vidi, da imamo Slovenci dokaj kratek spomin. Zadnji dve zimi sta res omogočali prezimljanje mnogih sredozemskih rastlin kar na prostem. Vendar vedite, da še vedno vsakih nekaj let tudi nas obišče pravi sibirski zrak, s tem pa tudi temperature pod -20 °C. Tega pa sredozemske rastline ne prenesejo. Se bolj pa je za te rastline iz veliko toplejših krajev nevarna zima, kjer se zelo pogosto izmenjujeta topel in vlažen zrak (jug) z mrzlim, suhim sibirskim zrakom. Tako je zemlja okoli korenin nekaj dni popolnoma zamrznjena, potem pa se odtali, po možnosti pade še kaj dežja, pa spet zamrzne ... Take zime večina teh sredozemskih rastlin na prostem ne bo prenesla. Zato je še vedno bolje, da ostanejo fv loncih, ki jih v sili prenesete nekam na toplo. Za prezimlje-nje so seveda odlični rastlinjaki. Drugače pa ravno tako velja, da pred zimo raje zaščitite koreninski sistem, zemljo okoli rastlin. Tudi če bo nadzemni del pomr-znil, običajno korenine preživijo in poženejo nove poganjke. Med sredozemske rastline sodi tudi pampaška trava. Tudi njo precej zdelajo doga obdobja zamrznjene zemlje, saj je njen koreninski sistem zelo plitek. Zato nadzemnega dela okrasnih trav nikoli ne režite. Treba pa ga je seveda zvezati in predvsem obložiti z izolacijskim materialom, lahko je to tudi agroko-prena, še boljše pa so vrečevina, smrečje, koruznica ... Ovijemo Foto: Miša Pušenjak Banane so postale zelo popularne tudi pri nas; prezimimo korenine, ne mučite se z nadzemnim delom. samo spodnje dele rastline, okoli nje po koreninah pa nasujemo listje, slamo ... Če je zemlja dolgo časa zamrznjena, potem je potrebno dodatno nasutje materiala, saj so korenine okrasnih, predvsem pampaških trav res zelo občutljive na mraz. Če imate katero koli rastlino v loncu, pa ne pozabite, da so korenine v loncu izpostavljene mrazu, ki ga sicer ni, če so posajene v zemlji. Zato je treba zavarovati lonce. Danes se v vrtnih centrih že kupi mehurčkasta ■®«"<6r i. - Foto: Miša Pušenjak Hortenzijo najprej zavijemo v agrokopreno. folija, s katero ovijte lonce kar na debelo. Tako bodo zavarovani tudi pred hujšim mrazom, ko vsa zemlja v loncih zmrzne. Predvsem pa ne pozabite, tudi pozimi je treba rastline občasno zaliti. Posebej ne pozabite na lonce in posode, v katere ste nasadili iglavce in zimzelene grmičke, preko listja in iglic izgubljajo vodo tudi pozimi. V zadnjih dveh letih so bile naše cvetličarne in vrtnarije lepo založene tudi s prekrasnimi hortenzijami. En sam cvet jih je bil spomladi. Mnogi ste jih nabavili in posadili na prosto, saj naše stare kmečke rastline nimajo težav z zimo. Te lepotice pa niso namenjene temu, da bi na prostem krasile naše vrtove dolgo let. Bolj ali manj jih imajo v zimskih vrtovih za okras. Zato jih je pred zimo nujno zavarovati, če želite, da bodo spomladi ponovno cvetele. Seveda ne pozabite, da je horten-zij veliko različnih vrst. Tokrat opisujem samo lončne horten-zije, ki ste jih kupili v precej majhnih loncih polno cvetoče že zgodaj spomladi. Lataste in hrastolistne hortenzije težav z zimo seveda nimajo. Hydrage-na macrophylla je latinsko ime teh na zimo občutljivih lepotic. Najprej naj vas opomnim, da te vrste hortenzij ne režemo. Cvetove nastavijo na srednjem delu letošnjih (enoletnih) poganjkov; če jih boste porezali, seveda ne bo cvetela. Pred zimo je smiselno porezati edino odcvetele cvetove, pri tem pa porežemo čim bolj ob cvetu, nekje nad prvim, dobro razvitim listom. Pa še to ni povsem nujno. To naredimo samo zato, da jih morebitna debelejša snežna odeja ne polomi. Drugače so dobrodošli, saj deloma le varujejo poganjke pred mrazom. Spomladi pa po-režemo še suhe konice, tiste dele vej, ki so pomrznile, in izreže-mo odvečne, šibke poganjke. Te novejše sorte pa so, kot sem že omenil, zelo občutljive na mraz, saj so namenjene notranjemu prostoru. To seveda ne pomeni, da naj bodo pozimi v ogrevanih prostorih za tiste, ki jih nameravate imeti v stanovanju. Povsem dobro bodo prezimile tudi v ne-ogrevanih rastlinjakih, na toplo jih dajte šele konec februarja. Po večini pa ste jih po mojem že posadili na gredice. Tam jih morate zavarovati pred zimo, da bodo lahko zavarovane zelo dolgo, še v aprilu, kjer jih še vedno lahko poškoduje spomladanska pozeba, jih najprej kar na debelo zavijte v agrokopreno. Jaz sem jih zavila kar z listi vred. Potem pa sem nekje v decembru okoli njih postavila še smrečje, saj jim pozimi tema ne škodi. To smrečje potem nekje konec marca odstranite, agrokoprena pa naj ostane vse do maja. Izjema je le, če bo že april povsem poletno obarvan. Siljenje radiča Ja, življenje na vrtu se počasi končuje. Če ste pravočasno mislili na zimo, je sicer na vrtu še veliko zelenjave, ki bo na voljo celo zimo. Ne samo zimska solata in motovilec, prepričana sem, da teh vrtnin na vrtovih ne manjka. Zimski jedilnik nam popestrijo predvsem prezimne križnice, kot sta brstični in listnati ohrovt. Zagotovo še dolgo ne bo pomrznilo rdeče zelje, belo pa zdaj še tudi ne. Najbolj občutljiv je kitajski kapus, ki ga je zdaj treba pokriti z agroko-preno. V rastlinjaku naj raste še rukola. Na vrtu je zagotovo še veliko letnega radiča, o katerem smo pisali zadnjič. Tudi o tem, kaj narediti s prezimnimi sortami radiča, ste si lahko prebrali. Zmanjkalo pa mi je prostora za siljenje. Prav vse prezimne sorte radiča lahko silimo. Najpogosteje sicer za to uporabimo sorto Verona, ki naredi skoraj okrogle, živo rdeče glavice pri siljenju. Manj znana je sorta Trevi- ški, katerega glavice so visoke, štrucaste, temneje rdeče. Sorta Castelfranco se redkeje sili, tudi ni potrebe, a možno je. V tem primeru je ne smemo sejati prezgodaj, saj junijske setve zdaj že zvijajo glavice na prostem. Tržaški solatnik pa bo tudi pri siljenju dal bolj ali manj krhke, svetle rozete. Za siljenje je treba radič sejati precej gosto, tako kot korenček, in seveda v vrstice, da ga lahko vzdržujemo. Čez poletje lahko liste režemo in pojemo vedno, kadar si ga zaželimo. Zdaj, ko mraz nekoliko posmodi liste, pa rastline s koreni vred izkoplje-mo. Imamo dve izbiri. Lahko jih kopljemo celo zimo in silimo sproti, kolikor potrebujemo. V tem primeru je smiselno na celo gredo nasuti na debelo slamo, drugače v času, ko bo zemlja zmrznjena, ne boste mogli siliti. Lahko pa izkopljete vse korene in jih naložite nekam v zavetje (lahko je rastlinjak) na kup in prekrijete s smrečjem ali koruznico. Vedno korene čistite sproti, na kupu naj bodo kar taki, kot ste jih izkopali iz zemlje. Za siljenje potem vsako rastlino posebej očistimo. Odstranimo prav vse liste do svežega srčka na sredini. Če so listi že nepoškodovani, jih seveda lahko pojeste v solati. Tudi korenino očistite večine stranskih laskov; če ste sejali dovolj na gosto, potem debelejših stranskih korenin ni. Nato rastline preprosto posadite zelo blizu skupaj. Lahko uporabite črne vreče za smeti, lahko lonce, korita, zaboje . Za sajenje ne potrebujete zemlje. Lahko je to tudi pesek. Sadite tako, da so koreni čisto skupaj, dotikati pa se ne smejo. Posajene korene potem postavimo v povsem temen prostor. Če prostor ne bo čisto temen, bodo listi manj živo obarvani. Temperatura siljenja je lahko različna, nekje od 10 °C pa vse do 18 °C. Nižja je temperatura (10-15 °C, bolj krhek, kakovosten bo list, glavica pa čvrstejša. Čas siljenja je seveda daljši (6 tednov). Višja je temperatura, bolj mehak bo list, glavica bolj podobna roze-ti, razprta, a čas siljenja je lahko tudi samo 14 dni. Siljenje ni tako težko, kot mnogi menijo, zato si lahko okusno radičevo solato za božično večerjo vzgojite tudi sami. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Tako očistimo radič pred siljenjem; levo rastlina z vrta, desno tik pred siljenjem. Legenda: korenina cvet 0 list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 2. decembra 2Q14 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene To je to Pred dnevi so v Los Angelesu podelili ameriške glasbene nagrade (American music awards 2014). Veliki zmagovalci letošnje podelitve, ki jo je vodil raper Pitbull, so s po tremi osvojenimi kipci fantje iz zasedbe One Direction in Katy Perry. One Direction so bili proglašeni za najboljše izvajalce leta, najboljše pop rock izvajalce, njihov album Midnight memories, pa je slavil v kategoriji najboljši pop/ rock album. Katy Perry je najboljša pop/rock izvajalka, najljubša sodobna izvajalka, njena skladba Dark horse pa je bila izbrana za najboljši singel v letu 2014. Tudi letos pa ni šlo brez spektakla, saj smo videli nekaj odličnih nastopov, med njim so najbolj navdušile Taylor Swift, Jennifer Lopez skupaj z Iggy Azaleo, Ariana Grande, Selena Gomez, Nicki Minaj, Lorde, Fergie in Mary J. Blige. Zmagovalci American Music Awards 2014: Izvajalec leta: One Direction Najljubši pop/rock band, duo ali skupina: One Direction Najljubši rap/hip-hop album: Iggy Azalea - The new classic Najljubši pop/rock izvajalec: Sam Smith Najljubši country izvajalec: Luke Bryan Najljubši pop/rock album: One Direction - Midnight memories Najljubša pop/rock izvajalka: Katy Perry Najljubši alternativni rock izvajalec: Imagine Dragons Novinec leta: 5 Seconds of Summer One Direction Najljubši rap/hip-hop izvajalec: Iggy Azalea Najljubši country album: Brantley Gilbert - Just As I Am Singel leta: Katy Perry Featuring Juicy J - Dark Horse Najljubša country izvajalka: Carrie Underwood Najljubši country band, duo ali skupina: Florida Georgia Line Najljubši soul/r&b izvajalec: John Legend Najljubša soul/r&b izvajalka: Beyonce Najljubši soul/r&b album: Beyonce - Beyonce Najljubši sodoben izvajalec: Katy Perry Najljubši latinski izvajalec: Enrique Iglesias Najboljša filmska glasba: Frozen Carla Bruni-Sarkozy, bivša francoska prva dama, je pobudnica francoske verzije Band Aida. V dobrodelnem projektu, s pomočjo katerega bodo zbirali sredstva za boj proti šir- Vroča linija Radia Ptuj O kupovanju na stojnicah in prek spleta, menjavi artiklov ter vseh pasteh prazničnih nakupov! V četrtek, 4. decembra, ob 16. uri z Estero Korošec! roci liniji boste lahko s pobudami in ÊÊBÊSsoaeîovaîSÊÊ^M jenju ebole v zahodni Afriki, bodo sodelovala znana imena s francoske glasbene scene, kot so Zaz, Vanessa Paradis, Louis Bertignac, Lou Doillon, Jean-Louis Aubert, Shaka Ponk, Izïa Higelin, Thomas Dutronc, BB Brunes in raper Joey Starr. Prvotno je bil napovedan tudi rock veteran Johnny Hallyday in dvojec Daft Punk, toda slednjih ne najdemo na zadnjem seznamu. Bivša manekenka in pevka Carla Bruni-Sarkozy bo z ostalimi glasbeniki za založbo Mercury Music Group, ki je del koncerna Universal, posnela skladbo z naslovom Noël est là (Božič je tu). Carla je soproga bivšega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki se bo leta 2017 podal v novo bitko za predsedniški položaj. Številni znani glasbeniki so se pridružili projektu, imenovanemu IMAGINE, s katerim bodo obeležili 25-letnico konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. V videospotu legendarne skladbe Imagine Johna Lennona iz leta 1971 nastopajo številni znani glasbeniki, filmski igralci, športniki in druge znane javne osebe. Med njimi so Unicefove ambasadorke - Katy Perry, Angélique Kidjo, Daniela Mercury, Priyanka Chopra, Yuna Kim. V spotu se ob generalnem sekretarju ZN Ban Ki Foto: splet Munu pojavljajo še Will.i.am, Nicole Scherzinger,Cody Simpson, Idris Elba, Lance Bass,Adam Lambert in mnogi drugi. Nova interaktivna digitalna platforma, ki jo je pripravilo podjetje TouchCast, bo omogočila, da bo lahko kdorkoli posnel svojo verzijo skladbe Imagine, ki je že mnoga leta himna upanja in miru. Izbrane posnetke bo francoski DJ David Guetta zmiksal v novo verzijo, imenovano World Imagine 1, ki bo izšla 1. januarja prihodnje leto. ®@® Popularna ameriška pevka Katy Perry je naslednja izvajalka, ki jo bo doletela čast nastopa na Super bowlu, najbolj gledanem športnem dogodku na svetu. Pepsi Super bowl XLIX halftime show bo 1. februarja prihodnje leto na stadionu univerze Phoenix v Arizoni. Katy, ki je trenutno na turneji po Avstraliji, je novico potrdila preko Twitterja. Letos so na tem spek-taklu, ki si ga je ogledalo kar 111,5 milijona ljudi, nastopali Bruno Mars in Red Hot Chili Peppers. Tudi sicer Super bowl privlači velike glasbene zvezdnike, saj so v preteklosti na njem že nastopala takšna zveneča imena, kot so Madonna, Be-yonce Knowles, The Who, The Rolling Stones in Prince. Janko Bezjak Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAROCILNICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj « Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Predalčkanje, grupiranje in pripadnost V Veliki Britaniji se počasi pripravljajo na volitve, kar pomeni, da so mediji dnevno polni političnih prepirov in nepotrebne drame. Pa to niti ni toliko pomembno. Situacija me je spomnila na Slovence, čeprav je to, o čemer bom pisal, menda univerzalno. V osnovi gre seveda za čredni nagon, za željo po pripadnosti skupini ali v političnem smislu stranki. Ozrimo se za trenutek po svetovnem političnem prizorišču ter pomislimo, kako in na podlagi česa se ljudje običajno odločamo med strankami oziroma kandidati ... Po mojem mnenju se skoraj nikdar ne odločamo na podlagi dejanske politike, pač pa sprejemanje odločitev zreduciramo na preproste koncepte, kot so naši-vaši, kako prijeten ali neprijeten je kdo kot oseba in še kaj podobnega. Le redko izberemo stranko na podlagi konkretnih predlogov in idej, pač pa običajno najprej izberemo stranko, kateri se čutimo pripadne in nato ideje zgolj zagovarjamo, branimo in na vse pretege argumentiramo ostalim in sami sebi. Samo pomislite, koliko ljudi poznate (ali ste morda celo tudi sami med njimi), ki strastno zagovarjajo to ali ono stranko in za izražanje politične pripadnosti uporabljajo besedno zvezo »Jaz sem (na primer) Novakov«, nato pa se vprašajte, koliko znancev lahko naštejete, ki se postavljajo na stran načel ali idej oziroma argumentov in se s temi strinjajo ali pa tudi ne. Med tema dvema pristopoma do politike (pa tudi drugih reči) je vsaj v mojih preprostih očeh radikalna razlika, saj eden izmed njiju praktično temelji na veri in nekritični predanosti. Ali gre za levo ali desno, zeleno, rumeno ali rdečo politično opcijo je povsem irelevantno. Gre za princip, ki velja za bolj ali manj vse. Dokler ne bomo usvojili načela, da so pomembne ideje in argumenti za njimi in ne stranke oziroma organizacije same, tako dolgo na tem planetu pač ne bomo imeli kakšne resne demokracije, pač pa sektaštvo in neskončno prepiranje, medsebojno spodnašanje in nasprotovanje političnih klanov in skupin, ki se bodo pripravljeni na smrt skregati iz principa ali razlike v imenu. Matic Hriberšek BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT 2. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 3. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS - BAND AID 30 2. REAL LOVE - CLEAN BANDIT FT J. GLYNNE 3. WRAPED UP - OLLY MURS FT. TRAVIE MCCOY NEMČIJA 1. DANGEROUS - D. GUETTA feat. SAM MARTIN 2. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 3. SUN GOES DOWN - ROBIN SCHULZ FEAT. JASMINE THOMPSON H H Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 2. I'M NOT THE ONLY ONE - SAM SMITH 3. THE DAYS - AVICCI/ROBBIE WILLIMAS 4. STEAL MY GIRL - ONE DIRECTION 5. ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR 6. FADE OUT LINES - THE AVENER 7. BLAME IT ON ME - GEORGE EZRA 8. PLAY BALL - AC/DC 9. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT 10. SUN GOES DOWN - ROBIN SCHULZ FEAT. JASMINE THOMPSON 11. GERONIMO - SHAPPARD Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 104^3 bo Janko Bezjak 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 2. decembra 2Q14 TOREK pečenice s kislim zeljem, krompir v kosih, ocvrta jabolka želodčkova kisla juha, polnozrnat kruh, čokoladni mafini ČETRTEK dušena kisla repa s smetano, zabeljen fižol, , gibanica d PETEK ribje palčke, krompirjeva solata, pohorska omleta *Gratinirani puranji trakci z zelenjavo Sestavine: 800 g puranjih prsi, 250 g šampinjonov, 1 velik por, 2 bučki, 4-5 paprik (lahko različnih barv, da je bolj pisano), 5-6 večjih krompirjev, 1/2 l smetane za kuhanje, nariban sir, začimbe po okusu. Krompir skuhamo, odcedimo, olupimo in narežemo na večje kose. Por narežemo na kolobarje in jih popražimo na maslu. Ko je mehek, dodamo na kocke narezane bučke in paprike ter na manjše koščke narezane šampinjone. Vse skupaj dušimo do mehkega in začinimo po okusu. Puranje meso narežemo na trakce in jih popražimo v ponvi; začinimo po okusu. Zelenjavo stresemo v pekač, dodamo krompir in puranje trakce. Vse skupaj narahlo premešamo. Prelijemo s smetano za kuhanje, potresemo z naribanim sirom in pečemo v pečici, dokler se sir ne stali. golaž s polento, skutine palačinke NEDELJA juha, gratinirani puranji trakci z zelenjavo*, motovilec, jabolčno-čokoladna fantazija** Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK krepka zelenjavno-mesna enolončnica, sladica **Jabolčno-čokoladna fantazija Sestavine: biskvit: 5 jajc, 2 dl sladkorja, 2 dl olja, 250 g moke, 30 g kakava, 1 pecilni prašek, 1 vinilijin sladkor, žlica ruma; krema: 3 jabolka, 150 g sladkorja, 1 dl vode, 3 žlice ruma, 200 g margarine, 100 g čokolade; glazura: 100 g čokolade, 50 g margarine, 2 žlici olja; po želji sladka smetana za okras. Jajca zmešamo s sladkorjem in vanilijem. Dodamo olje, kakav in moko s pecilnim. Pekač (20 x 30 cm ali okrogli model podobne velikosti) obložimo s papirjem za peko in vanj vlijemo testo. Pečemo okrog pol ure pri 180 stopinjah. Pečen biskvit ohladimo in prerežemo na pol. Iz ene polovice naredimo biskvitne drobtine. Olupljena jabolka kuhamo v 1 dl vode s sladkorjem in rumom. Pustimo, da se ohladijo, nato jih zmešamo s paličnim mešalnikom. Margarino penasto razmešamo in dodamo staljeno čokolado. V to zmes dodamo jabolčno mešanico in biskvitne drobtine. Spodnji del testa položimo v model in nanj namažemo kremo. Pecivo prelijemo s čokoladno glazuro in po želji okrasimo s stepeno sladko smetano. UVOD, UVERTURA PISCAL IZ VRBOVEGA LUBJA PLUNDRA, ČOBODRA IGRALEC (MARKO) BRANKA KRANER PROPAD, RAZSULO 9. MESEC MUSLIMANSKEGA LETA PREMIČNI ODER GONILO PLINAST OGLJIKOVODIK, ACETILEN PREBIVALKA NIGRA KOSOVELOVA SESTRA IRAŠKI POLITIK LOVSKI PES AMERIŠKI POP PEVEC HARROW JAP. SAMOOBRAMBA PISATELJ (IGO) SL. TEKAČ (STANISLAV) PISATELJ BADER OBLJUBA, ZAVEZA PAVLA ŠTRUKELJ MESTO V NIGERIJI ČEŠKA ATLETINJA VIRTUOZ ŠANKAR NEMŠKA TV VINSKI CVET SKAKALKA (JOLANDA) OPTIČARKA FLORETIST (ALEKSEJ) OLEG VIDOV RADIJSKI GUMB, NARAVNAČ DEL MARIBORA OB DRAVI MADŽARSKI KIPAR KALLO MESTO V RUSIJI GOROVJE V ČRNI GORI POLJSKI PESNIK (STANISLAV JERZY) UGANKARSKI SLOVARČEK: ALAVI = iraški politik in nevrolog (Ijad), ANAA = otok v otočju Tuamotu, CEN = nekdanja sovjetska troskokašica (Jolanda), DERANŽMA = motenje, nadlegovanje, EDE = ime madžarskega kiparja Kalloa, ILAR = slovenski tekač (Stanislav), NIKANČIKOV = nekdanji sovjetski floretist (Aleksej), ŽLAVSA = plundra, čobodra. 'n^o 'AONVIdONV '303 '3fl3IAI 'OIVNAVdVN 'AOIIONVMIN 'YA -avivoo 'iavu 'VAOiava 'vn 'sd 'i3ao 'sw 'oawrv 'N3a Voiaiuw 'vmoin 'nu3 'u3ao iNoiiAiod 'nvzviaivu 'ya 'vsaviz 'vaoia3Ud 'yiNnwoz 'vvnv 'ouaoi '03avd '3qoiais :ouabjopoa axNvzrnx ii AiLisaa torek • 18. novembra 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se... ... da je baje naše ustavno sodišče kot aprilsko vreme; če bi imeli tudi veterinarji tako nasprotujoče in nepredvidljive odločitve, bi naša živina že zdavnaj pocrkala. Da ne govorimo o zdravnikih, zato smo lahko srečni, da sploh še živimo. ... da smo v našipodalp-ski deželici doživljali in preživeli že kar nekaj raznih -izmov; zato bomo zagotovo preživeli tudi matosizem, janšizem, ustavoizem in še kakšni... -izem. ... da je papež Frančišek resnično zelo skromen, predvsem pa pogumen, saj si je upal deliti levite celo poslancem evropskega parlamenta. Ne bi škodilo, če bi njegovemu zgledu sledil tudi naš najvišji božji služabnik, nadškof in metropolit, saj si (vsaj) kaj take- ga zaslužijo tudi slovenski poslanci. ... da imajo advokati vedno prav, saj nikoli ne izgubijo. Svojo ceho imajo vedno plačano, le da gre ta včasih iz žepa tožitelja, včasih pa toženca. ... da je pravkar odstavljena, sicer zelo sposobna Poe-tovionska železna lady morala oditi zato, ker denarja, ki ga je v svojem imperiju upokojenskih domov znala uspešno ustvarjati, ni znala deliti s pravimi ljudmi. Vidi se... ... da šterntalski žogobr-carji niso vedno rdeče-be-li; če je treba, so tudi malo »modri«, vse pogosteje pa celo zeleni, a le od hude jeze. Štaj&oka, budilka, 89,8 98,2 104,3 Mb d' 4Í ^oóluXajte naá tudi na ópletu.: www. radio-ptuj. ói RADIOPTUJ 89,5 = 98,2 »I04j3 Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pogled v nebo na vaškem pikniku v Moškanjcih,« je ob današnji fotografiji tedna, ki je v naše uredništvo priromala že lep čas nazaj, pripisal njen avtor Janez Zmazek. Foto: Janez Zmazek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 7 9 4 3 1 7 1 7 3 6 2 6 8 3 9 4 5 1 5 4 2 3 8 6 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€ O Bik vvv ©© € OO Dvojčka VV ©©© €€ OOO Rak VV © €€€ O Lev V ©© €€ OOO Devica VVV © €€€ OO Tehtnica VV ©©© € OOO Škorpijon VVV © €€ OO Strelec V ©© €€€ O Kozorog VV ©©© € OO Vodnar V ©© €€€ O Ribi VVV © €€ OO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 2. decembra do 8. decembra 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 2. december 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Pravljično srce, za šole in izven, tudi ob 11.00 18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: potopisno predavanje Špele Težak, Vina evropskega Divjega vzhoda, Potuj 18:00 Ptuj, Narodni dom: osrednja prireditev območne izpostave JSKD Ptuj, pregled dosežkov, podelitev priznanj Sveta OI JSKD Ptuj, kulturni program: Gledališki studio DPD Svoboda Ptuj, mlajša otroška FS FD Lancova vas, Komorni zbor KOR KUD KulTura Markovci, harfistka Nika Janžekovič Toplak 18:00 Središče ob Dravi, Športna dvorana: slavnostni koncert Orkestra slovenske vojske, ob dnevu teritorialne obrambe in dnevu generala Maistra Sreda, 3. december 8:00 Ormož, grajska pristava in grad Velika Nedelja: Ta veseli dan kulture, brezplačen ogled stalnih zbirk 9:00 Ptuj, grad: Ta veseli dan kulture, brezplačen ogled stalnih zbirk na ptujskem gradu za individualne obiskovalce, muzejski sprehod za družine z delovnim zvezkom, do 17.00 9:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju: Ta veseli dan kulture, dan odprtih vrat slovenske kulture, ogled razstave Lučke prihodnosti, otroci na fotografijah 20. stoletja, vodeni ogled arhivskih depojev ob 10.00 12:00 Ptuj, grad, vzhodni stolp: Ta veseli dan kulture, vodeni ogled razstave Živeti z vojno, ptujski okraj med 1. svetovno vojno 16:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Romane Ercegovič, Vedno te ima nekdo rad, za OS Ivanjkovci, tudi ob 17.30 1 7:00 Maribor, Glazerjeva dvorana Univerzitetne knjižnice Maribor: predstavitev knjige Hermann Potočnik Noordung: življenjepis v besedi in sliki, predstavitev vodi založnik Primož Premzl 18:00 Ptuj, Olandia: Življenje brez obžalovanja, predavanje mag. Zmaga Godine Dovolite si biti srečni 19:00 Lenart, Dom kulture: monokomedija Toneta Partljiča Natakarica Pepca, režija Vito Taufer, igra Mojca Partljič 19:00 Ptuj, Mestno gledališče, razstavišče FO.VI: odprtje razstave akademskega slikarja Benjamina Kumpreja, Rudarska pojedina 19:00 Ptuj, Narodni dom: Ta veseli dan kulture, Zveglin sejem, pogovor s strokovnimi mentorji, Branko Bezeljak, Boženo Krivec, Jožetom Foltinom in Davidom Bedračem, Ptujski kvartet Četrtek, 4. december 17:00 Ptuj, Mladinski oddelek knjižnice Ivana Potrča: pravljica z jogo, Dvanajsti mesec in zimska darilca z Liljano Klemenčič in Sonjo Trplan 19:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: Pravljični večer za odrasle 19:00 Ptuj, Mestni kino: pogovor ob filmu Drevo Petek, 5. december 17:00 Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, zadrsajmo v december z Miklavžem 21:00 Ptuj, CID: Jam Sassion z zasedbo Robert Ožinger trio Mestni kino Ptuj Sreda, 3. december: 14:40 Poletje, 30. festival LGBT Filma. Četrtek, 4. december: 14:40 Fantje, 30. festival LGBT Filma; 19:00 Drevo. Petek, 5., sobota, 6., in nedelja, 7. december: 16:00 Pingvini z Madagaskarja; 18:00 Butec in butec; 20:00 Drevo. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Z vsakim človekom poišči stične točke in se izogibaj tistih, ki bi vaju razdvajale.« Ronald Schlesinger »Kot moramo preučevati knjige, moramo preučevati tudi ljudi.« Gracian »Spravo osebo niso potrebne besede, da bi si zaupali.« Horst W. Geissler »Bitja lažje prenašamo, čim smo prepričani, da jih lahko zapustimo.« Francois Mauriac »Nekateri ljudje ljubijo cvetice in živali, ker se ne razumejo s svojim bližnjim.« Sigrid Undset »Bodi vljuden. Če si sam vljuden, bodo tudi drugi vljudni do tebe. To vsaj malo olajša življenje.« Bernard M. Baruch »Zlato pravilo je, da ni zlatega pravila.« George Bernard Shaw »Nikomur ne dopusti gledati v tvojo mošnjo in tvojo dušo.« Giovanni Boccaccio »Človek, ki nikdar ničesar ne naredi, da bi dvignil svoje kolege, nikoli ničesar ne žrtvuje.« Booker Washington 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 25. novembra 2Q14 Milko Vesenjak, prejemnik priznanja AMZS Crenšovci • 13. državni kviz gasilske mladine Slovenije Gasilci iz Lovrenca med najboljšimi v državi Na dirko pobegnil iz bolnišnice Na 13. državnem kvizu gasilske mladine Slovenije, ki je potekal v soboto, 22. novembra, v Črenšovcih, so se odlično odrezali gasilci iz podravske regije; še posebej uspešni so bili mladi PGD Lovrenc na Dravskem polju, saj so pionirke dosegla odlično tretje, mladinke pa četrto mesto. Po predhodnih občinskih, medobčinskih in regijskih tekmovanjih so se zmagovalne ekipe mladih gasilk, gasilcev in gasilskih pripravnikov pomerile še na 13. državnem kvizu gasilske mladine Slovenije, ki je bil tokrat v prekmurskih Črenšovcih. Na tekmovanju, ki je potekalo pod okriljem Gasilske zveze Slovenije, so med pionirji največ znanja in spretnosti tokrat pokazali mladi iz PGD Škale, drugo mesto je osvojila ekipa PGD Lokovica, obe ekipi sta iz GZ Šaleške doline. Vrhunske rezultate pa so pokazale tudi pionirke PGD Lovrenc na Dravskem polju Sonja, Nika in Anja, saj so med 33 ekipami dosegle odlično tretje mesto v svoji kategoriji in tako stopile na stopničke. S Foto: PGD Lovrenc Uspešni mladi gasilke in gasilci iz PGD Lovrenc ter njihovi mentorji, v družbi s predsednikom GZS Joštom Jakšo (levo) in predsednikom mladinskega sveta Urošem Leskovarjem. sedmim mestom se je dobro odrezala tudi ekipa pionirjev iz PGD Žiče (GZ Slovenske Konjice), osmo mesto pa je dosegla ekipa PGD Sela iz GZ Videm. Med mladinci je 1. mesto osvojila ekipa PGD Kapla Pondor (GZ Savinjsko-Šale-ška), druga je bila ekipa iz PGD Mokronog, tretja Gorenje Vrhpolje, nezavidljivo, a odlično četrto mesto pa so dosegle mladinke PGD Lovrenc na Dravskem polju, Sandra, Anja in Eva, ki so samo za stotinko sekunde zgrešile stopničke. Med mladimi gasilci - pripravniki je slavila ekipa iz PGD Stična, odlično 7. mesto je dosegla ekipa PGD Rogaška Slatina, razmeroma dobro 15. mesto je dosegla ekipa PGD Lovrenc na Dravskem polju v sestavi Ines, Dejan in Sašo. Ekipa iz PGD Hajdoše pa je zasedla 26. mesto. Vsekakor so se naši mladi gasilke in gasilci tudi tokrat zelo dobro izkazali, ob tem pa je pomembno tudi dejstvo, da so se v zadnjih mesecih intenzivnejših priprav naučili veliko novega o pomenu sodelovanja in zaupanja ter nudenja pomoči drug drugemu. Tako tudi mladi člani gasilskih društev dokazujejo, da je znanje prostovoljnih gasilcev v Sloveniji v samem svetovnem vrhu. -OM Prejemnik letošnjega priznanja AMZ Slovenije je postal motokrosist Milko Vesenjak, ki izhaja iz znane ptujske družine motokrosi-stov. Tako se je brat Stanko ukvarjal z motokrosom med letoma 1964 in 1976, leta 1966 je bil celo državni prvak Jugoslavije. Njegov sin Silvin je tekmoval v motokrosu od leta 1972 do 1982 ter v endu-ru od leta 1993 do 2010. Milko je svojo dirkaško pot začel s tekmovanji v speed-wayu, leta 1964 pa je odpeljal tudi nekaj vaških cestnih dirk z mopedi. Leta 1965 je začel tekmovati v motokrosu in v AMD Orehova vas je nastal močan tandem bratov Vese-njak. Že v prvem letu je Milko zasedel 4. mesto v državi, ekipno pa sta z bratom AMD Orehova vas privozila celo naslov državnih prvakov Jugoslavije. Uspeh sta ponovila še v letih 1967 in 1968. Leta 1986 so nekateri začeli v »mrtvi sezoni« tekmovati v vožnji po ledu, Milko pa je bil v tej panogi praktično nepremagljiv. V eni sezoni se je celo poškodoval po padcu na posebno pnevmatiko z žeblji, ki je bila prirejena za vožnjo po ledu, in posledično je pristal v bolnišnici. V času dirke je »pobegnil« iz bolnišnice, odpeljal vožnjo in se po njej vrnil v bolnišnico ... Leta 1968 je bil na dobri poti, da osvoji naslov državnega prvaka Jugoslavije, a se Milko Vesenjak je priznanje prejel iz rok Draga Alenca, predsednika strokovnega sveta AMZS Šport. je na eni od dirk vanj zaletel avstrijski voznik in mu poškodoval koleno. S tem ga je izločil iz boja za naslov prvaka, kljub temu pa se je ob koncu sezone vrnil na dirkališča in na koncu osvojil odlično 2. mesto. V državnih prvenstvih od leta 1969 do 1973 je kar petkrat osvojil končno 3. mesto. Uspeh kariere je dosegel na domačem terenu v Orehovi vasi, kjer je na zelo blatnem in zahtevnem terenu v zelo močni mednarodni konkurenci zasedel 3. mesto. Leta 1974 je imel znova prilo- žnost za osvojitev državnega naslova, a ga je tudi tokrat ustavila poškodba in je osvojil 2. mesto. V tujini je kot reprezen-tant Jugoslavije nastopil na dirkah v Španiji, Češkoslovaški, Rusiji, Avstriji, Bolgariji, Nemčiji, Romuniji in na Madžarskem. Leta 1979 se je po 15 letih poslovil od aktivnega tekmovanja. Tudi po končani karieri se ni oddaljil od motorjev, saj se je posvetil sta-rodobnikom - motorjem in avtomobilom, ki jih neguje v svoji delavnici. anc PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA MLADIH VIN 11.12.2014 od 17.00 do 20.00 v Qcentru na Ptuju i no mlado Vabljeni! Welcome! Willkommen! ocenter VSTOPNINA! »n ■ BS C.QLiNniA torek • 25. novembra 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 IN IT" oi o ^ Lil Cč. O H 08:00 Kronika iz občine Destmik 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 SKL 10:30 Gostilna pr. Francet 18:00 Cecilijin koncert v Stopercah 20:00 110 let KD Trnovska vas 21:30 Ujemi sanje 23:00 Oddaja o kulturi SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več ria TTX straneh SIP TV 08:00 10:00 18:00 19:45 20:00 21:00 22:00 23:00 08:00 Dornava-Dan Rudolfa Maistra 10:00 Cecilijin koncert v Stopercah 12:00 Video strani 18:00 Otroci pojejo Slovenske pesmi 19:45 Ptujska Kronrka 20:00 Koncert Karitas 2014 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketlng d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Kronika iz občine Hajdina Starše-Revija PZ Coinaričeve plakete Kronika iz občine Starše Ptujska Kronika Pesniška zbirka Olge Vidov I č H ajdi na-Iz domače skrinje Gostilna pri Francetu Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Jernej Brenholc poučevanje Grand Hotel Primus Terme Ptuj NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE Glasujem za plesni par: me in priimek plesalca:_ me in priimek plesalke:_ me in priimek glasovalca: _ Naslov:_ el. številka:_ Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj OSMRTNICA Utrujena od bolezni je v 57. letu zaspala naša draga mama in babica Elizabeta Rajšp IZ VITOMARCEV 33 Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 2. decembra 2014, ob 15. uri na pokopališču v Svetem Andražu. Žara bo pripeljana v tamkajšnjo mrliško vežico na dan pogreba ob 14. uri. Žalujoči: hčerka Klavdija z družino in sin Mitja ZAHVALA ob nenadni izgubi atija, dedija, brata, tasta, strica in botra Jerneja Frangeza roj. 19. 8. 1937 IZ PODLOŽ 49 Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu izkazali zaupanje, hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Sin Branko z družino Mali oglasi f À , PRODAM prašiče v teži približno 100 ' kg, mesnati tip, cena 1,80 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. STORITVE | NEPREMIČNINE Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja, spomin na tebe bo večno živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel. SPOMIN 1. decembra je minilo eno leto, ko se je od nas poslovil mož, dedek, tast Mirko Nemec MEZGOVCI OB PESNICI 17 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in s cvetjem grob krasite. Njegovi najdražji PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. V NAJEM oddam garažo - nadstrešek pri Rimski peči. Tel. 041 716 118. BELA TEHNIKA ŽELEZNIŠKE pragove (švelerje - rabljene) prodam. Tel. 041 893 305. RAZNO PRODAM lepo ohranjen regal. Tel. 041 915 368. IZOLACIJA vlažnih zidov s strojnim prerezom zidov, ravnih streh, teras, balkonov, kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. Izdelamo drenaže okoli hiše in vsa druga gradbena dela z 10-letno garancijo. HAK PLUS, d. o. o., Dobrovnik 13. Tel. 02 579 91 66, 041 675 039. E mail:hakplus.grad.izolacije@ gmail.com. www.tednik.si M r—_ i ... ^rs* Predbožični izlet (20.12.&0T4) po akcijski ceni 32 € na osebo za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika. "Ô&S&ÊPSS Štajerski POTDVfiLnfl AGEfiCW RADIOPTUJ 89,8*98,S-I04;3 www.radio-tednik.si Mestece Steyr si v božičnem času nadene snežno belo, romantično tančico, ki jo je vredno odgrniti ter pokukati v zakulisje praznično okrašenih ulic in bogato založenih stojnic. V božičkovi vasici Christkindl bomo na papir prenesli svoja božična voščila. www.tednik.si V zgodnjih jutranjih urah 20. decembra (predvidoma ob 5.30 uri iz avtobusne postaje Ptuj), se bomo z vstopnih postaj odpravili na pot mimo Gradca do božičkove vasice Christkindl, ki v predbožičnem času zaživi v polnem sijaju. Tam si bomo ogledali slovito romarsko cerkev. Z »božične pošte«, ki deluje že od leta 1950, pa boste lahko poslali najlepše želje svojim najdražjim. Ogled bomo nadaljevali pri mehanskih in Pottmesserjevih jaslicah, največjih jaslicah na svetu, ki se razprostirajo na površini 58 m2. Občudovali bomo lahko kar 778 lesenih figur, ki so velike do 30 cm. Po skupnem ogledu bo na voljo še nekaj prostega časa. Po prostem času bo sledila vožnja do Steyera, mesta ob sotočju rek Steyr in Enns. V božičnem času mesto v celoti zaživi v pravljičnem božičnem vzdušju, na vsakem koraku je začutiti toplo in prijetno vzdušje ter vonj po božičnih specialitetah. Za začetek si bomo ogledali glavne znamenitosti, kot so Mihaelova cerkev, mestni trg, taborski stolp in grad Lamberg. Nato bo čas za obisk božičnega sejma, ki je ob mestni promenadi, kjer je postavljenih preko 50 božičnih stojnic, ki se šibijo po raznimi dobrotami in izdelki lokalnih mojstrov. Božičnemu vzdušju se bomo lahko predali tudi pred Mestno hišo, kjer bomo lahko prisluhnili božičnemu petju ali kateremu od adventnih koncertov. Sledil bo povratek proti domu, kamor bomo prispeli v večernih urah. Cena: 38EUR 32 EUR (akcijska cena po osebi za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika) Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk mehanskih in Pottmesserjevih jaslic, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, DDV in organizacijo potovanja. Opomba: Potrebni dokumenti: osebna izkaznica ali potni list. Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si Spodnje Podravje • Ministrstvo razrešilo Kristino Dokl z direktorske funkcije Je ptujska neuničljiva direktorica poražena? Kristina Dokl od jutri naprej ne bo več direktorica Doma upokojencev (DU) Ptuj. Tako je minulo sredo odločila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. O nepravilnostih, ki so jih inšpekcijske službe odkrivale v DU Ptuj, smo v Štajerskem tedniku podrobno in večkrat poročali. Na podlagi številnih prijav o domnevnih nepravilnostih sta ministrstvo in inšpektorat v minulem obdobju v DU Ptuj opravila več revizij oziroma nadzorov, in sicer ministrstvo dve reviziji, inšpektorat pa 13 nadzorov. »V praktično vseh postopkih so bile ugotovljene resne kršitve predpisov. Iz poročil izhaja, da je vodstvo doma sicer ponekod pristopilo k odpravi nepravilnosti, vendar je poleg tega, da do nepravilnosti ob spoštovanju zakonodaje sploh ne bi smelo priti, bilo pri ponovnih nadzorih ugotovljeno, da so se že ugotovljene in sanirane kršitve pojavile znova ali pa so bile ugotovljene nove. O ugotovljenih kršitvah in vsaj enem izreku sankcije zaradi nezakonitega ravnanja sta nas obvestila tudi Tržni inšpektorat in Inšpektorat za javni sektor,« pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter dodajajo, da so revizorji v DU Ptuj ugotovili tudi hude kršitve Zakona o delovnih razmerjih ter Zakona o socialnem varstvu. Ministrstvo povzročilo pravi kadrovski vihar Zaradi vseh ugotovljenih kršitev se je ministrica Kopač Foto: Črtomir Goznik Kristina Dokl velja za neizprosno direktorico. V 15 letih si je ustvarila imperij nepredstavljivih razsežnosti. Njeni letni dobički iz poslovanja se štejejo v milijonih evrov. Mrakova v sredo, po osebnem razgovoru z Doklovo, odločila za njeno razrešitev z mesta direktorice DU Ptuj. Dan kasneje, v četrtek, je vlada razrešila še vseh pet svojih predstavnikov v svetu zavoda DU Ptuj (Rozalijo Ojsteršek, Janeza Rožmarina, Miroslava Lucija, Eriha Šaro in Marjana Kolariča) ter v svet zavoda imenovala nove predstavnike ustanovitelja. To so Franc Ko-dela in Viktor Pilinger (oba iz iniciative za urejanje razmer v socialnem varstvu), Andrej Lazar (SD), Oton Mlakar (SMC) in Žarko Markovič (Desus). V svetu zavoda DU Ptuj sedi devet članov. Pet jih imenuje vlada, ki je ustanoviteljica zavoda, enega predstavnika ima MO Ptuj (to je Miran Kerin), dva člana sta predstavnika zaposlenih (Dejan Dokl in Darinka Milec), enega pred- stavnika imajo tudi stanovalci (Marija Špoljar). Z zamenjavo petih predstavnikov ustanovi- telja je zdaj na novoimenova-nili članih sveta zavoda velika odgovornost. V rokah imajo dobesedno škarje in platno. S petimi od devetih glasov imajo zagotovljeno večino. Nova v. d. direktorice Jožica Šemnički? Svet zavoda v novi sestavi se je včeraj pozno popoldan že sestal na seji. Na dnevnem redu sta bili dve točki. Prva seznanitev z razrešitvijo dosedanje direktorice Kristine Dokl in druga imenovanje vršilke dolžnosti direktorice DU Ptuj od 2. decembra 2014 dalje. Vršilka dolžnosti naj bi postala Jožica Šemnički, ki je bila v DU Ptuj v preteklosti že zaposlena, a je zaradi nesoglasij z direktorico Doklovo odšla na drugo delovno mesto. Šemničkijeva je univerzitetna diplomirana socialna delavka s 33-letnimi izkušnjami na področju socialnega varstva. 25 let je bila zaposlena v DU Ptuj, dve leti je bila nato zaposlena v domu starejših Idila, od leta 2008 je bila strokovna vodja v Domu starejših občanov Gornja Radgona. Podrobneje o dogajanju na včerajšnji seji sveta zavoda DU Ptuj v novi sestavi ter o načrtih nadaljnjega vodenja pa v petkovi številki našega časopisa. Mojca Zemljarič r-\ »Na podlagi Zakona o socialnem varstvu lahko direktorja razreši tudi minister, če direktor ne opravlja nalog, ki so mu naložene z zakonom, ali pri svojem delu krši zakon ali je komisija za strokovni in upravni nadzor ugotovila hujše strokovne napake pri izvajanju dejavnosti zavoda. Zaradi resnosti in obsega kršitev ugotavljamo, da je stanje nevzdržno oziroma da direktorica v skladu s svojo odgovornostjo ne zagotavlja zakonitosti poslovanja, zato je ministrstvo kot nadzorna institucija dolžno ukrepati. Ministrica Anja Kopač Mrak se je na podlagi vseh teh ugotovitev odločila, da Kristino Dokl z dnem 2. december 2014 razreši s položaja direktorice DU Ptuj. Z namenom, da se v zavodu zagotovi učinkovitejše upravljanje, je vlada razrešila vse dosedanje predstavnike ustanovitelja v svetu DU Ptuj in do izteka mandata članom sveta zavoda imenovala nove predstavnike ustanovitelja,« so nam v četrtek pozno popoldan (okrog 17.30) sporočili iz MDDSZ. Eksklu-zivno novico o razrešitvi Doklove smo kot prvi med vsemi mediji še isti večer objavili na spletni strani www.tednik. si in na Facebook profilu Štajerskega tednika. V petkovi tiskani izdaji o tem nismo poročali, saj je bil petkov izvod časopisa v času, ko smo iz ministrstva bili obveščeni o . razrešitvi, že v tiskarni. v_/ Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju se je formirala civilna iniciativa za urejanje razmer v socialnem varstvu. Člani so s svojim profesionalnim pristopom, zbiranjem in analiziranjem podatkov ter ostrim in neizprosnim opozarjanjem uspeli doseči razrešitev Kristine Dokl s funkcije direktorice DU Ptuj. Na fotografiji so (z leve): Franc Kodela, Nevenka Dobljekar, Viktor Pilinger in Janez Rožmarin. Osebna kronika Rojstva: Zlatka Gril, Ptujska cesta 5, Rače - deklica Nina; Irena Kirbiš, Kidričeva c. 34, Dobrovce, Miklavž na Dravskem polju -deklica Ajda; Tamara Ficko, Kicar 19 c, Ptuj - deček Staš; Marija Sever Božičko, Tržec 46, Videm pri Ptuju - deklica Klara; Katarina Lah, Sp. Velka 116 a, Zg. Velka - deklica Ana; Špela Lilija, Dolena 16 a, Cir-kulane - deček Tibor; Vida Žin-ko, Tržec 41 b, Videm pri Ptuju - deček Filip; Helena Žmauc, Gornji Ključarovci 31, Sv. Tomaž - deček Gašper; Irena Herga, Dornava 137, Dornava - deček Niko; Violeta Bytyci, Slovenija vas 62 a, Hajdina -deček Enis; Natalija Breznik, Kajuhov ul. 8, Poljčane - deklica Gaja; Sanja Hutinski, Bukovci 47, Markovci - deček Maj; Klementina Resman, Ul. Borisa Kraigherja 3, Kidričevo - deklica Eva; Andreja Škvorc, Rucmanci 49 a, Sv. Tomaž -deček Gašper; Suzana Ange-lovska Pivka, Pod piramido 8, Maribor - deček Val. Umrli so: Anton Drevenšek, Šikole 46, roj. 1939 -umrl 20. novembra 2014; Frančišek Holc, Zagorci 39, roj. 1929 - umrl 19. novembra 2014; Franc Golob, Ptuj, Ciril Metodov drevored 1, roj. 1943 - umrl 21. novembra 2014; Jožef Pulko, Žetale 58, roj. 1944 - umrl 23. novembra 2014; Anton Marinovic, Kisovec, Rudarska cesta 2, roj. 1930 - umrl 14. novembra 2014; Franc Kolarič, Dežno pri Pod-lehniku 38, roj. 1943 - umrl 21. novembra 2014; Marija Pišek, roj. Draškovič, Lovrenc na Dr. polju 97 a, roj. 1930 - umrla 24. novembra 2014; Ana Slameršek, roj. Pungračič, Pestike 2, roj. 1931 - umrla 21. novembra 2014; Jernej Frangež, Podlože 49, roj. 1937 - umrl 25. novembra 2014; Marjana Toplek, roj. Barlič, Kidričevo, Njiverce, Ob železnici 9, roj. 1926 - umrla 24. novembra 2014; Marija Muzek, roj. Vinko, Zgornja Pristava 9, roj. 1926 - umrla 25. novembra 2014; Janko Jus, Stoperce 7 a, roj. 1951 - umrl 26. novembra 2014; Frančišek Ver-lič, Trnovski Vrh 21, roj. 1936 - umrl 22. novembra 2014. Poroki - Pti(j: Darko _ * Toplak in Dragica Ke-lava, Kidričevo, Mladinska ulica 6; Zlatko Bednjički, Brezova Gora 66, Hrvaška, in Štefanija Majhen, Pohorje 20 a. Napoved vremena za Slovenijo Ako prvega dne v adventu na Barbaro je mraz,, trajal bo ves zimski čas. Danes bo oblačno, ponekod bodo občasno še rahle padavine. Na Primorskem bo večinoma suho, pihala bo šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 4, na Primorskem do 9, najvišje dnevne pa kakšno stopinjo ali dve višje. Obeti V sredo in četrtek bo oblačno, ponekod bodo občasno rahle, krajevne padavine. Na Primorskem bo v sredo večinoma suho, ponekod se bo oblačnost trgala. Pihala bo šibka do zmerna burja. Oslabljena vremenska fronta se počasi pomika čez severno Sredozemlje in zahodni Balkan proti vzhodu. Od juga priteka k nam topel in vlažen zrak.