SpOMNlTE SE
slovenskih
BeGUNCEV
s Kakim
darom«
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
taa
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
•04
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MARCH 18, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
K evropskih dežel, IV KanaHi «n arpfirali
N ko KHerbert Hoover ob- v ™mai ^ aretiran
Se pogledoval potrebe, poslanca, ki je izdajal
tajnosti Rusiji
Ottawa, Kanada. — Fred
15 W'^ia bo ta inšpek la, a morda prav okrog j
I
^ ne bo obiska! !l|e' ko ho ceni!
Evrope
ker je
Wr .Ponudiia pšenico fc C1J1 v pomoč
^ liste
Rusija je bi-!
Častnik jug. komisije obstreljen
Trst. — Majov Stani Cud-ner, star 43 let, ki je član jugoslovanske komisije za vojno odškodnino, je bil nevarno ranjen tukaj. Nekdo ga je ustrelil v "trebuh, ko je stopil iz neke restavracije ob morju.
--o--
poljedelskega I ^ose' edini komunistični posla-K> Okel, da bi rvovd^^^^J^™^?: .f
Byrnes je proti zvezi
i Anglijo in Rusijo, kot nekateri žele
NOMLGR0BOV! Papež o naseljevanju v Ameriko
I
Obenem pa državni tajnik urgira, da obdržimo obvezno vojaško službo
Po 8-mesečni bolezni j ia v petek izjutraj oib na svojem' domu Mrs. Prijatelj, stara .69 let,
e umr-sedmih Mary J
stamu-
«4
|H; j'Povabi
Vseeno šol	xJ aretiran ter obtožen, da je iz-
! dajal tajnosti razstreljivih sno-
5 d^ n^i	- * ž™
Pflni i za Pomoč v časih,1 niSo bili za Evropo. I
Ml
Truman pro J iijam
aretirani še štirje vladni razis Rose je bil nekoč šest mesecev v Sovjetski Uniji, kjer je predaval mladinskim organi-
"Ume
gre pogledat,;
v	Pošlje prvo od
Med aretiranimi je tudi dr.

Je bila na listi
I Raymond Boyer, profesor kemije
na McGill univerzi, ki je priznal,
°",a jenf?" da je izdal Rusiji polno informa-e Zvf, i , Amerike. Toda ..	. , ,
l ^dslo ,1q , .. crjo o svojem delu na super-raz-
Viii'ctVlRUSlja : Streljivi snovi, znani pod ime-
.le Rusija po-
SWA -
'^Udii?1?6- To> da J'e Ru
obišče, lila ev PPI L' da „„ rar>ciji žito sma
.Potrebuj
ki
itak
je nima
žita iz preveč
Uslužbenci pri ulični železnici dobijo povišanje
Cleveland, O. — Uslužbenci i clevelandske ulične železnice so
New York. — Državni tajnik James Byrnes je imel tukaj go-j vor, v katerem je poudarjal, da so Zed. države proti vsaki zvezi, najsi bo z Anglijo ali pa Rusijo. To se pravi, da se Amerika ne bo zvezala z Rusijo proti Angliji, niti z Anglijo proti Rusiji. Edina pot za trajen mir je v organizaciji združenih naro
Pij XII. je sprejel 13 t. m. komisijo Žedinjenih držav, ki študira vprašanje imigracije. Ameriška skupina je štela štiri zastopnike raznih državnih uradov. Ob tej priliki je papež v svo-jem kratkem nagovoru sprožil misel, naj bi Amerika v tedanjem joča na 1S003 Nottingham Rd. j težkem času v krščanski karitativnosti bolj široko odprla svoje Doma je bila iz. Travnika >pri meje preganjanim beguncem v Evropi. Spomnil je Ameriko, da Loškem potoku. Bila je čla- je bila stoletja zatotišče preganjanih od tiranskih evropejskih niča društva sv. Ane št. 4 SDZ j oblasti in da so ti begunci ustvarili ameriško moč. "Stoletja so in sv. Janeza Krst št. 37 ABZ. nudila ameriška tla," tako je govoril med drugim, "dobrohotno j ■ Tukaj zapušča žalujočega! in gostoljubno zavestišče ljudem, zatiranim po tiraniji alj prisi-, soproga Antona navdušenega' l.jenim po revščini ali po verskih preganjanih, da so iskali tam re-
Razne drobne novice iz Cleveland« in te okolice
lovca, dve hčeri, Sedory in Eni m o.
Mrs. Mary, šitve kot- begunci. In deželal ni pri tem nič izgubila. Tudi samo sinova An- površen poznavalec ameriške zgodovine ve, koliko je prispevalo t bony in Edwairda, pet vnukov, naseljeništvo za obrambo in rast tega naroda in kako so ti, ki so dve sestri, Mrs. Frances Zu- j prišli preko morja, odlično pomagali graditi novo domovino inte-pančiS in Mrs. Jennie Lesikovec, lektuajno, socialno in versko. Seveda ni nič presenetljivega, da
Jamesa Russ v so v spremenjenih razmerah nastale omejitve za priseljevanje.
aljša postavo za oovezno voja ško službo, ker sicer ne bomo imeli dovolj močne bojne sile. Priporočal je tudi, da vpeljemo balvan.]o. obvezno vojaško treningo za mladeniče.
Byrnes ni povedal, kdo je pri-zvezo s
Or],
iC n ,
t .T
let,
Pri
139 let.
D"e 28. febr. je umrl Anton doma iz Kočevju in v
mk
Ail
Si>. ^ p ... . .1
ft Bk 36 tu v stirimesečni
,fk. ^ sta}, umrl Frank '
% v Al Vet domaiz vasi'
4 KS? 47 let in član1
e	poročen. Iz
«h.„, ^akori!
poročal vojaško zvezo s kako drugo deželo. Nekateri so smatrali Churchillov govor 5. marca v Fulton, Mo., da je v to napeljava!. Toda v sjvojem govoru v New Yorku zadnji petek je Churchill poudarjal, da on ni imel v mislih nobene vojaške zveze med Ameriko in Anglijo.
Državni tajnik Byrnes je dalje izjavil, da si nobena dežela ne želi bolj, kot Zed. države, da bi se oboroževanje zmanjšalo. Tpda dokler so druge dežele kar naprej oborožene, se tudi Amerika ne sme razorožiti.
-o-
Srne je videl pri Hinckley, O. George Waren iz Brunswick, O. s'e je ono jutro peljal na delo v Cleveland. Blizu jezera Hinck-ce pravi, da bo treba radi tega J ey so preskočile pot pred njego-prevoznino zvišati. Mestna zbor-1 vini avtom štiri lepe srne. To je niča bo dobila tozadevno pripo-' prvič v 15 letih, da so videli sr-ročilo nocoj.	ne v tem kraju.
'iiu p ..
Lr> je W?ii ni neP°zna"	dobili 131/oc poviška na uro. Ta-
lakota ■ \ ?retlla Ru"	ko je določil David Hertz, ki je |!0jitn štaiJe . H?owr ) posredoval " med unijo in vocl-
da m nudil pr~	stvom železnice. Obe stranki sta
> r®si] življenje	Obljubili, da se bosta ravnal} po
J llei'bew ' ' akrat je bil	priporočilu tega posredovalca.
ator ^ EvrT" reli£ni) Unija je zahtevala na
; uro več, vodstvo železnice je pa ponudilo 4 cente priboljška. Uni-' je pravi, da sicer ni dovolj dobi-\ la, toda razsodbo posredovalca sprejme, kot se je zavezala. Vodstvo mestne ulične železni-
kovega pogrebnega zavoda cerkev Marije Vnobovzete in n
Naj mirno počiva v ameriški zemlji, preostalim naše sožalje.
Frank Vidmar V petek zjutraj je umrl v Huron Rd. bolnišnici Frank Vidmar, samski, . star 66 let. Stanoval je na 20300 Lindberg Ave. Doma je bil iz Žužemberka, odkoder je prišel v Ameriko pred 41 leti. Tukaj zapušča sestro' Mary Nose Bil je
v, magati rešiti najbolj žalosten človeški problem, ki je vedno hujši a | radi nečloveških nasilnih preseljevanj nedolžnega prebivalstva, ki
si samo ne more pomagati."
Upajmo, da te papeževe besede ne bodo našle pri ameriških :>blaftteh gluhih ušes.
Anglija je priznala fndiji pravico do svobode
London. — Premier Attlee je povedal v zbornici poslancev, da če si Indija izbere popolno neodvisnost od Anglije, da ima v to član1 popolno pravico. V tem jim bo društiva Slovenec št, 1 SDZ in [ celo Anglija na celi črti poma-Iron Worker .Shop Local 468. Kala> je izjavil Attlee. Pogreb je danes ob 9 zjutraj! "Toda upam, da si bodo ind-iz Svetkovega pogrebnega' ža-i ski narodi izvolili ostati še nada-vod'a v cerkev Marije Vnebo-j!.ie Pod angleškim pokrovitelj-vzete in na Kal varijo. Naj po-! stvom, vendar o tem naj Indija
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)'
111 štj %
Jri iov zapušča tri
Dne 20 febr.
A
K""' delu
Mont, Pri
tS^kovich 'H,
'M
v rovu Klein
je je
ANGLEŠKI PODKONZUL V LJUBLJANI je skoro pobegnil. Ljubljano je zapustil ves obupan. Bil je to svoječasno "salonski" komunist. Med vojno se je sam javil za službo v Jugoslaviji in Angleži so ga kot svojega
^	Nanj
kamna in
i, v ^^ v; Star je bil zveznega oficirja spustili v .Ju-" '""o. clVr ^ 1 40 let Za" troslavijo s nadalom. Bil je v Ti-
k 'e hčeri
%
Za- goslavijo s padalom. Bil je v pet sinov tovem štabu in bil navdušen za
zna biti tak knjiže-
či) Pri • '	--------- t/wvcm ouauu
i>Ukini V0Jakih v.Cali- partizane kot
m brata Mar- vni komunist. Po vojni je bil na

'orni 0.
Ji.
Dn
..^lo
mM
,L.iubi
i stavljen kot podkonzul v Ljub-e 21. febr. je ljani, pa je po sedmih mesecih razočaranja vse pustil. Bil je ta-
.T Vari
star^ u umrla Ma
Strnišču pri Ptuju, najbolj mučijo ljudi v kočevskem.
pa
cava v miru.
Gerald Hren
Staršem Joseph in Rose Hren, stanujoči na 5433 Homer Ave., je'umiri edini sin Gerald, star 10 let Bolehal je za srčno napako leto in pol. Umrl je v bolnišnici v potek ob 1.1:30 ponoči Njegovi starši so bili rojeni v Ameriki in so iz družine Hren cd Žužemberka in po materi iz :krškega okraja. Njegova mati se je prej pisala Ver-bič.
Poleg žalujočih staršev za-puššča mncfeo sorodnikov, stricev in tet. Pogreb bo v torek ob 9 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerikev sv. Vida in na Kal vari j o. J'icikojni deček je
VOLITVE so tega Angleža strašno razočarale. Vse je bila bil yčenec šole sv. Vida in tudi
* 'T - r'!. ^ let, doma iz ko zastražen, da ni mogel z ni-
•lani jn v Ameri- komur občevati, če je kdo z njim ^odl
sebi. To pa ni bilo drugim prav,
i
Ha ^ °vaie£la je težki" govoril, je bil dotioni preganjan k'^ Pr°Hganih' l<ateri se od tajne policije. K njemu v hi-' ki niso dobili. Postal je tako žr-a Ma •Par tedni- Za_ šo je smel Priti edino Profesor tev korupcije, ki .je v cvetju rtina, tri hčere in Furlan. Tudi ta je ves obupan,) med partizani v Sloveniji. Kot
velika sleparija. Po njegovem je res iz srca volilo za partizane 20%. Vse drugo je z vso dušo proti krvavemu režimu, že naprej so iz volivnih imenikov črtali 32 ^ volivcev.
MINISTER VAVPOTIč JE^e bil okrog 50 let. Nezgoda sej ŽE OBDELAL. — Znani komu- je pripetila na St Clair-Ave. nistični advokat Lado Vavpotič i" 59. cesta včeraj ob 2 zjutraj, je prvi odletel iz ljubljanske ko- Družina stanuje na 1183 E. 60 munistične vlade. Baje je po ko- t-3't. Zapušča soprogo in 5 cti munistično delil predvsem sam rok. Pogreb ima v oskrbi Gr
ministrant. Naše sožalje prizadetim staršem
S/.: ven Mitrovich Steven Mitrovich je bil zadet od avtomobila, odpeljan v bol-
Hišnico, kjer je podlegel. StarjjQQ aretiramh zaradi čr-
sama odloči," .je dalje izjavil pre mier. Indija bo našla velike prednosti v zvezi z Anglijo, je rekel Attlee ter obenem svaril, da noben velik narod danes ne more stati sam.
Ameriški vojak ubit 'v Nemčiji
Frankfurt. — Nek ameriški narednik je bil ustreljen v Hed-derheimu; Policija je dobila neko nemško dekle, ki se je sklanjalo nad vojakom z vojakovim samokresom v roki. Zdaj preiskujejo, če gre za umor.
-o---
Močan potres je bil v Kaliforniji
Los Angeles. — Z&dnji petek p^Riz so čutili močan potres po vs^j južni in centralni Kaliforniji. Potresni sunki so bili zjutraj od 8:21 do 8:50 in potem pa še popoldne ob 2:20.
-.o-
>1
s!
H
/
/i i
A
4 S\
t
A TEDEN
^j'^o Od tega tedna
■2- C' t0da ce»a kr«-
Za kontrolo cen
da se je svoboda partizanska, za - minister je delal posle na črni katero je poprej agitiral poj borzi, kar je precej neslo, pa mu Ameriki in po Angleškem, spre-! nazadnje pri nevošljivosti dru-
c
as po-

menila v najhujše tiransttfo.
KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA V SLOVENIJI. — Slovenija je ena'sama velika .ječa, pravi konzul. Po njegovem je v Sloveniji 10 koncentracijskih taborišč. Največje je v
dinov pogrebni zavod', greha še ni določen.
-o-
FeJdmaršal von Model se je ustrelil
Herford, Nemčija. — Angleška tajna policija daje zdaj v javnost, da se je še v aprilu 1945 ustrelil nemški feldmaršal Wal-
ne borze v Berlinu
Berlin. — Nemški orožniki so aretirali več kot 100 oseb ter zaplenili mnogo živil in denarja na črni borzi. Orožnike je spremljala ruska vojaška policija.
MJMEJŠEVEST!
TRST — Maršal Tito je poslal nove divizije vojaštva k Mor-ganovi liniji. Tam je zdaj 11 ali 12 .jugoslovanskih divizij. Angleška posadka v Trstu je dobila povelje, da za vsako celo drži pozicije in da s streli odgovori strelom.
LONDON — V diplomatskih krogih se govori, da bo postal ministrski predsednik sedanji zunanji minister Bevin, ki bo imenoval za vojnega tajnika Winston Churchilla.
PORTAGE, WIS. — Pogresivna stranka države Wisconsin je včeraj odglasovala, da se priključi republikanski stranki, od katere se je ločila leta 1934. Senator La Follette, ki je bil eden ustanoviteljev stranke pred 12 leti, je rekel, da nudi republikanska s t r a n k a največjo priliko za napredek progresivnih principov.
LONDON — Zanesljivi viri trdijo, da se Rusija skrivaj pogaja s perzijsko vlado za oljne koncesije. Depeše poročajo, da je revolucija v Perziji gotova stvar.
Danes pride pred sod-nijo dr. Marcel Petiot, star 55 let, ki je obtožen, da je umoril najmanj 63 oseb. Izvabljal je k sebi ter jim zagotavljal, da .jim bo za visoko odškodnino pomagal uteči iz dežele, ki je bila pod nemško okupacijo, žrtve so bili največ Judje, žrtve je na svojem domu moril ter trupla sežigal v peči, ali jih razsekal in dele metal v vodo ali puščal v papir zavite po parkih.
pismo Vieič Vičic Antoni-
TEŽKO, DA BI SE TA ŠE KDAJ LOTIL KAKŠNE ŽENSKE, SAM ŽE NE, BI REKLI
Cleveland, O. — Ono jutro je , Ko se je napadalec pobiral, je
Sorodnike iščejo—
J era j Anton iz Vel. Gabra št. 5 bi rad zvedel za naslov Jožeta Kramarja iz Velikih Pec. Naj mu piše na naslov: Je rt j Anti n, Slovenische Lager, Spita]] a-d Drau, Kaern-ten, Austria--- Alojzij Zupančič iz Žužemberka bi rad zvedel za naslov svojega strica Ignacija. Zupančiča iz, Pmdofa pri Trebnjem. Alojzij se nahaja na naslovu : Peggez Barake 16-16, Lienzz. Kaeruten, Austria.
Pismo pri nas—
Pri nas ima Anton, piše mu j a, Cerknica 266 pri Rakeku.— Dalje ima pismo pri nas Francis Stoka r, piše mu Franc Ko-retič.
Mr. Telieh počaščen—
V hotelu iStatler je bila prirejena v po n del j ek 11. marca zaku - ka v počast Michael u Telieh u. Priredila mu jo je Sun Life A'surance Co of Canada za izredne dosege in uspehe zadnjih pet let. Ob tej priliki mu je družba podarila pladenj iz solidnega srebra. Mr. Telieh je bil ciairan tudi zaradi izredno visoko kvalificiranih zavarovalnih polic, ki jih je zapisal zadnjih pet let. Vrnitev iz bolnišnice—
Fannie Brezova r iz 305 E. 232 'St., Euclid, O., se je povrnila iiz bolnišnice ter se želi tem potom zahvaliti za obiske v bolnišnici in na d mu, za vo-šeilne karte in vsa druga darila, s katerimi so jo prijateljice razveselile. Rada bi videla, da bi jo prijateljice obiskale tudi i\a domu.
F obiranje asesmen ia—
Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo pobirala asesment nocoj od 6 do 7:15 v sobi .št. 2 šole sv. Vida. Pri Fisher Body—
Med vodstvom Fisher B.;uiy, ki je del General Motors in lokalno unijo 45 tse ni prišlo do sporazum a. Da nes bo 10 dopoldne imajo zopet sestanek. Stavka pri Address graph Mul-tigraph Co. ria Babbitt Rd je bila poravnana. Pri Cleveland Diesel Engine Division ,ki spada jk General Motors, upajo kmalu doseči sporazum z lokalno unijo 207. K molitvi—
Članice društva sv .Ane št 4 SDZ naj pridejo nocoj ob osmih v Svetkov pcgrefcni zavod, 'da izkažejo zadnjo ca3t pokojni članici Mary Prijatelj, jutri naj se pa po. možn::.iti udeleže pogrebne maše.
gih komunistov prineslo ječo. Vsaka revolucija žre svoje lastne ljudi. Upajmo, da se še mnogo komunističnih mogotcev med ter von Model, ki je bil s svojo seboj požre, da bo imelo ljud- armado zajet v Porurju. Bal se stvo manj opravka, kadar bo konec komunistične vlade.
hitela proti domu Mrs. Ida De-maline, ki stanuje na 2100 W. 61. cesta. Na Lawn ave. in za-padna 65. cesta nenadoma stopi
gospa Ida samo toliko počakala,! <la je bil pokonci, pa mu name-' ri eno na čeljust, to pod od leve' strani, da mu je prj priči skoči-'
nek moški k nji, jo prime podjla iz ust spodnja čeljust, umet-


L ki!' v«p ■> ,------>""
ViV^no Evropo. ^ iC^atem prihra-
^fc1-0 Pa s tem> ker
4vcev
v pekarnah
Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora:
Prva vaška straža je bila ustanovljena v St. Joštu nad Vrhniko. Tam so partizani 3. avgusta 1942 ubili v hiši št. 12 gospodarja Jakoba Šubica, njegov(o ženo in seslro, dalje deklo in še štiri moške, ki is o pomagali pri delu. Čez nekaj dni so zaklali na št. 46 očela in mater petih otrok v starosti od 3 tednov do 6 let.—Ali so bili platem prebivalci upravičeni, da se branijo pred temi razbojniki?
je, če se izroči zapadnim zavez-.nikom, da ga bodo izročili Ru-! som kot vojnega zločinca. Prej je namreč služil na ruski fronti.
-o-
Tito je na obisku v Varšavi /
na seveda. Amaconka ši je mirno obrisala -roke in odšla proti domu. Na vogalu se je ozrla nazaj in videla, kako se spak pla-
Iskrene čestitke
Vsem Jožetom in Jozefinam k njihovemu imendanu in še na mnoga leta želi
Tonča Jevnik.
Sovjetski komisarji so zdaj ministri
Moskva. — Novi sovjetski parlament je odločil, da se bo
pazduho in'ji prijazno reče, da bo krajši čas, če gresta skupaj. Zastopnica ženska spola jc pa odločno rekla, da ve že sama kam,
domov. Tedaj jo je moški po-jzi po kolenih in išče svojo če-1 sovjetski koncil komisarjev ime-grabil za vrat in jo vrgel ob 1 j ust. Pa kako jo bo našel, če pa'noval "koncil ministrov sovjet-bližnji plot.	j brez očal ne vidi in. bog ve kam j ske republike." Tako bodo komi-
Oh, da bi nikdar kaj takega! so oča]a zietela. če ie dedec pri j fearji odslej imenovani ministri ne storil. Pogumna ženska je' govorjl kakg ' besed lin njih uradi bodo ministrstva, Varšava, Poljska. — Sem je namreč zavihtela svojo desno	'	. ' v kakor je to v vseh drugih deže-
| dospel maršal Tito z več svojimi pest in česnila dedca po očeh, da1 j.^.1 TtlKo Clalec ze nl.vecj lah navada. Stalin, ki je bil do-i uradniki. Obiskal je predseclni- je bil takoj na tleh. Pa ne samo! S"8^- Kaj se ve, morda imajg]ej načelnik koncila ljudskih ka Boleslava Bieruta. Na Polj- to, ampak z nosa so mu zletela1 ženica že od doma tako pripra- komisarjev bo odslej načelnik skem bo ostal Tito 5 dni.	tudi njegova očala.	vno vajo.	koncila ministrov.
AMERIŠKA DOMOVINA. MARCH 18, 1946
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
__Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
HAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po požti pol leta $4.50. Za 4meriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 lor 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
83
No. 54 Mom, March 18, 1946
je zarotil proti nam, vse gre proti nam, požreti nas hočejo.] Mi, begunci, imamo zelo sla-Prav tako se je penil Hitler, katerega je začel svet vpraše-be stike inizveze z omimi, ki so
vati: kje bo konec nemškega pohoda? Zdaj se svet vprašuje: kje bo konec pohoda sovjetov?
Razlika je samo ta, da niso Hitlerja ustavili v Monako-vem, da niso ustavili Japoncev v Mandžuriji. Akcija o pra-verh času bi bila preprečila di<ugo svetovno vojno. In zato
ostali doma. Meja je strogo zastražena. • Ali, kar nam sporo-če, vsi v te msoglašajo, da je zeloi hudo pod Titovo vlado in da je bil vsak pameten, ki je
ki so ostali, rajši danes bežali ko jutri, samo ne morejo.
Titovi privrženci seveda delajo veliko propagando za sebe in po svetu je žal mnogo 1 ju-! di. ki jim verjamejo. Brali ste
Ta beseda velja tudi za Slovence
General Anders je te dni govoril svojim poljskim četam v Italiji sledeče značilneJbesede:
"Poljska v vojski ni zmagala. Z vso jasnostjo moremo reči, da Poljska ni svobodna. Vemo, kaj se dogaja v naši domovini. Nikomur ne branimo, da se vrne domov, kdor se
hoče. Vendar dobro vemo, da 95% Poljakov v nas vidi zad- Girard, O. — V Lemontu so nji in edini košček Poljske republike, v nas namreč, ker mo- ' slovenske ameriške Brezje. To
hoče zdaj svet ustaviti Moskvo o pravem času, da se tako,bežal. Pišejo, da bi tudi oni, prepreči, če je še mogoče, tretjo svetovno vojno.
Stalinu so dajali, kot daje bolničarka bolniku zdravila po žličkah, "vsake tri ure po eno." Amerika in Anglija sta apizali naprej in naprej v upanju, da bo Moskva enkrat zadovoljna. Pa več kot so ji dali, več hoče. Hitreje ko smo
dajali razne ugodnosti za kake kompromise, hitreje jih je „., ... J.....„.,.....________
Stalin metal ob tla. Zatq se je zdaj končno črv zganil in se | tudi v Ameriki škofovsko pi-začel zvijati — za svojo lastno varnost.
Zdaj je potreba samo eno: ali ustaviti Sovjetijo, dokler je še čas, da ne pograbi vsega sveta in jo ustaviti če potreba tudi z orožjem, ali pa vreči puško v koruzo in resignirano reči Moskvi: tukaj smo, vzemi nas! Upamo, da smo še toliko pri moči, da tega zadnjega ne bomo storili.
-»NHl

►♦♦■»H


♦
r t
BESEDA IZ NARODA
Zlatomašniku v pozdrav
remo svobodno misliti iri se svobodno čutiti Poljake. Oni doma v nas vidijo edino vez z zahodnim svetom, gledajo v nas, ker moremo svobodno govoriti o vseh zadevah našega naroda ter pred vsem zahodnim svetom razglašati, kaj čutijo vsa prava poljska srca.
dobro verno vsi Slovenci v tej naši novi svobodni domovini, kajti ta kraj je posvetil za naš narod tukaj veliki častilec naše dobre matere Marije P&m;v
To dobro vedo tudi naši sovražniki. Zato nadaljujejo , gaj na Brezjah v stari domovi-svoje napade na ta center poljskega patriotizma. Mi pa bo-|ni, blagopokojni škof dr. Anton mo nadaljevali zato, ker je to potrebno in v življenskem in# teresu poljske države.
Globoko smo prepričani, da na svetu ne more biti miru brez svobodne Poljske, brez svobodne Poljske namreč ne more biti svobodne Evrope, ne more biti svobodne civilizacije in kulture. Najgloblje se zavedamo, da se bojujemo za pravično stvar in da je pred nami samo ena pot: pot časti in poštenosti.
Božja Previdnost je že večkrat rešila najbolj težavne razmere, ki so se zdele brezupne. Dobojevali smo mnogo bojev, v katerih smo porabili zadnje rezerve naših bataljonov. Trdno \-erujem, da bo vera v pravičnost naše stvari še enkrat zmagala.
Končno pa tudi vemo, da bomo morali premagati se velike težave,'vendar pa tudi vemo, da se bo svetovno javno mnenje zavedlo, da je nemogoče, da bi se trajno utapljalo v laži. Prav tako, kakor je Resnica, je na svetu tudi Svoboda samo ena,"
Bonavenitura Jeglič. V svoji skromnosti so bratje sv. Frančiška pričeli na tem kraju graditi svetišče v popas-t Mariji Pomagaj. Dobra slovenska katoliška srca so po svoji moči tudi pomagala in tako je danes v čast našemu narodu, ki ai je postavil tako časten spomenik, ki bo zapisan s ssaltrmi črkami v knjigo zgodovine.
Lemcnt s krasnim razgledom na naš kolegij, bo ostalo edino naše pravo duhovno kulturno središče še za poznejše rodove naših potomcev. Omenil sem že prej, da so oo. frančiškani v svoji skrcimnosfi''težko orali ledino za' naše Brezje in med te-Draga stavka	imi Je velikp pripomogel s svo-
Težko, da bo kdaj mogoče natančno izračunati, koliko M1™ neumornim delom, da se je je stala stavka pri General Motors delavce in koliko deloda-[ završilo to veliko delo z božjo jalca. Korporacija in unija sta se končno pobotali za 18^c! pomočjo in pa z uslišano presna uro poviška v mezdi. Unijski uradniki skušajo sicer za- nj° do Marije Pomagaj, ki je trjevati o "sijajni zmagi," ki so jo dosegli v teh 113 dni tra- čuvala vse to delo, ker je bila jajoči stavki.
Poglejmo samo površno, kako draga je bila ta stavka, ki je trajala 16 tednov in 3 dni. Unija je samo priznala, da so izgubili delavci (175,000) vsak teden na zaslužku $7,910,-000. Torej bi bila totalna izguba na zaslužku okrog $130,-500,000, kar znese povprečno $745 na vsakega stavkarjaJ Dobili so 1$/2C priboljška na uro. Ako bodo hoteli s tem J poloviti vse, kar so izgubili tekom stavke na zaslužku, jih bo vzelo 95 tednov, če bi delali 5 dni v tednu, po osem ur na dan. Torej delati bodo morali skoro 2 leti, da bodo z izboljšano mezdo, dobili tisto, kar so izgubili na zaslužku tekom stavke. To se pravi z drugo besedo, da bodo delali skoro 2 leti za staro plačo. In v tem času bo potekla ta nova pogodba. In kaj bo, če takrat ne bodo dobili ponovnih zahtev?
Eksperti na drugi strani računajo, da je General Motors izgubila več kot $500,000,000, ker ni obratovala za časa stavke. Poleg tega so pa izgubile agenture po deželi, ki bi prodajale avtomobile, nad $150,000,000.
Vr'hu tega so pa izgubile ogromno denarja druge kom--panije, ki so navezane na General Motors za razne dele. Izgubila je tudi vlada ogromno denarja na davkih, na izgubi je ves narod, direktno ali indirektno vsled te stavke.
Zato lahko rečemo,'da v tej stavki ni zmagal nihče. To pa zopet dokazuje, kako na mestu bi bil kak človeški stroj, ki bi mogel uspešno posredovati Qied delavci in delodajalci, da bi se vršila in izvršila pogajanja v nesporazumih — brez stavke.
smo jugoslovanskih škofov. Oni so povedali po pravici, pa samo majhen del. Resnica je mnogo hujša. Napravili so sedaj komedijo z volitvami in poročajo v svet o veliki zmagi! Seveda boš zmagal, če imaš nekontrolirano vso oblast, vse žan-darje, sodišče, okrajne glavar-• i je, policijo in vojaštvo in je | ljudem zagroženo, da bodo šli nec p. John, ki bo- v častitljivi |v -ieče in Izgnanstvo, kdor ne starosti na dan 25. marca ob-|bo Tita voliL Pa klju!b vsemu
ha j al zlati jubilej mašništva. I temu 80 se	dolbro dTŽah-
j V Sloveniji je šlo na volišče ko-P. John nam je vsem poiznan j maj 409; ljudi in še od teh jih kot lemontski čebelar, ki je še | je 120,000 oddalo svoje glasove vedno zelo delaven in izgleda j pr0,ti Titu. Toliko so Titovci kot kak mladenič, ko se suče j morali sami priznati, a v res-lcrog svojih čebelic. Zgodovina | nj.ci jih je proti glasovalo še

njegovega delovanja je j ako častna in žal da jo ne da javnosti, da bi narod vedel o njegovih velikih duhovnih delih, ki jih je vršil kot redovnik pol stoletja. Naj samo malo omenim, kako veliko delo je vršil po prvi svetovni vojni, da je iz razvalin zqpet postavil krasno novo svetišče na Sveti Gori pri Gorici. P. John ni samo delal z besedo, ampak je prijel tiudi
mnogo vec.
Ljudje žive kakor v ječi. Ni nobene svobode: ne tiska, ne govora, ne zborovanja. Vse i-majo v rokah komunisti, po svetu pa poročajo, da je demokracija. So le neznatna manjšina—Ti veš, da je bilo slovensko ljudstvo, vedno za Boga in za poštenje — in ie z nasiljem se drže na oblasti, pa seveda s pomočjo bo-ljševiške
za kramp in pomagal pri kopa- Rusije in kratkovidne Anglije.
Slišimo, da Angleže že glava boli radi tega, da so Tita spravili na oblast, a sedaj je preje dobri Bog ohranil še čilega j pozno.
in zdravega, da bo na Marijin] Razmere so take, ka^or po-praznik 25. marca kot zlatarna-1 ročaj o, da so vse ječe prepolne
nju temelja za lemomtsko semenišče. Kljub vsemu težkemu in napornemu delovanju pa ga
Njena želja, da tudi na tem prostoru deli svoje milosti slovenskemu narodu v Ameriki, to je naš prijatelj in dober zna-
•nik zapel Glorio.
Dragi naš p. John! Kot Vaš prijatelj ne morem najti pravih besed, s katerimi bi Vam izrekel čestitke k Vašemu zlatemu jubileju. Vse, kar moremo storiti je, da prosimo Vsemo- omejen gospodar
in so še privatna poslopja spremenili v ječe. Mnogo ljudi kar noč vzame, ali ga vzamejo v uradu, na cesti, kjerkoli. V§ak trepeta za svoje življenje, a njihova tajna policija je ne-
gočnega, da Vas ohrani še dolgo let med nami, da bi čili in zdravi dočakali tudi biserni jubilej. Vam udani
John Dolčič.
Beseda od svojcev iz domovine
Primite tatu!
Jože Stalin je naenkrat začel vpiti iz Moskve, da je ves svet proti Rusiji, da jo hoče zapadni svet uničiti. S tem misli, kakopak, Anglijo in Ameriko. Stalin ni napadel samo Churchilla, ampak je napadel vse Angleže in Ameriicancc, ki si upajo protestirati proti sovjetski kršitvi pogodb in sporazumov. To je prav tako, kot ko je tat bežal pred preganjalci, pa začel vpiti: Primite tatu! da bi odvrnil pozornost nase in da bi v zmešnjavi odnesel pete. Prav to dela Rusija danes. To se pravi — ne Rusija, ampak tista peščica boljševi-kov, ki dfže Rusijo v kleščah. Stalin je začel opletati okrog sebe in kazati na ostali svet, ki da hoče Sovjetsko Unijo požreti, da bi s tem narodu nasul peska v oči ter mu natve-zil, da noče Rusija nič drugega s svojo ekspanzijo, kot zasi-gurati si meje pred "svoražniki."
Danes ve že vsak otrok, da ni delala od konca vojne Moskva drugo, kot da je lomila eno obljubo za drugo. Nobene besede, ki jo je dal Stalin svojim zaveznikom v Teheranu, na Yalti in v Potsdamu, še ni držal. Ni je držal na Balkanu, ne po ostali vzhodni Evropi, ne. v Perziji, ne v Mandžuriji. Vsepovsod dela drugače kot je pa obljubil. Zato ni čudno, če je postal zapadni svet pozoren in da je začel zahtevati od Moskve pojasnila, zakaj to, zakaj ono. Na te upravičene zahteve je odgovoril Stalin: glejte, ves svet se
Joe Verbič, 5107 Luther Ave. Je prejel pismo od domačih iz Glabovice, p. št. Vid pri štični: Glagovica, 28. I. 46. Dragi Jože in Tvaja ljuba žena!
že je preteklo nekaj let, odkar smo prej(^i kako sporočilo od vas, a danes pa je prišlo veselo sporočilo, da je pismo iz Amerike. Kako z veseljem smo ga či-tali, Ti ne morem povedati, še večje veselje bi pa bilo, če bi živeli še naši ljubi starši in mlajši brat Lojze. Izguba teh je bil zelo težak udarec zame in brata Rudeta. V teku šestih tednov .smo zgubili mater in očeta, že je šest let kar so umrli, pa še vedno žalujemo za njimi, ker jih ne moremo pozabiti. V tem času smo pa tudi veliko prestali. Jliša nam je res še ostala, a drugo pa s0 nam prav vse pobrali. Ostalo nam je samo tisto, kar smo imeli na sebi. Sedaj smo bosi in nimamo kaj obleč.
Tako je uničenih dosti hiš in tudi ljudi je dosti pomrlo. Ma-jer iz Artiže vasi in Sitarjeva dva, oče in sin, iz Velikih pejc. Majerjeva iz Artiže vasi je tudi .udova in Rusovi Pepci je tudi mož umrl že pred enim letom. Naš Lojze počiva na pokopališču Zagrac pri Žužemberku že dve leti, žena mu je umrla pred tremi leti. Postavil si je bil luštno hišico gori na Studencu, a jo je prav malo časa užival. Zapustil je malo hčerko Jožico, ki je stara sedaj osem let in moram kar jaz skrbeti zanjo. Na domu je poročen brat Rude, ki ima tudi dva fantka, eden je star pet in
pisal Rude sam. Sedaj je bil bolan ša pljučnico in mu gre že na boljše. Pozdravimo tu,di Rozo in Načeta, če sta še živa.
Prosim vas vse skupaj, če nam morete kaj poslat, kakšno
staro obleko, saj je vse dobro, ko da so Titovi partizani hudodel-
smp pa taki reveži. Tukaj bi ra- ci,	da so počenjali gro'zodej-
Dragi Metod, Tebi in vsem Tvojim želim srečen božič, da bi ga v pravem miru in žari ovoljmosti obhajali če mogoče vsi obrani krog domačega ognjišča in da bi novo leto vam in nam prineslo kaj upanja na boljše čase. V tej želji Te najlepše pozdravlja Tvoj bratranec I. Afečin.
-o-
"Če bi ne videla, bi tudi jaz ne verjela"
V listih ameriških Slovencev čitam, da mnogi ne verjamejo,
drugi pa osem let. Več vam bo1 pisati.
di kupili, pa kaj ko se ne dobi blaga ,ko so skoro vse tovarne porušene. Nekateri tukaj so že dobili pakete iz Amerike. Tudi jaz bom pričakovala, ker vem, da imate tudi vi še usmiljeno srce in da'radi pomagate revežem.
Beneficiatu Ovnu sem tudi sporočila, da ste pisali in je rekel, .da bo odpisal, a par dni po prejemu vašega pisma pa je bil aretiran in odpeljan ne vemo kam in tudi ne vemo, kaj bo ž njim. žalostno je doma, ko sva ostala od tolike družine sama z Rudetom sama. Očetu in materi sem tudi dobro stregla, kar sem pač mogla, da sem jim tako lajšala zadnje dneve. Saj sem tudi rada storila zanje vse kar sem
mogla. Pišite kaj kmalu. «■ * *
' Metod Konchan iz Brock-lyna, N. Y. je prejel od svojega sorodnika iz Italije naslednje pismo:
Padova, 9. XII. 45. Dragi Meted-!
Odkar sem Ti zadnjič pisal, je preteklo že nekaj tednov. Morda se Ti je v tem času posrečilo, da si dobil zvezo' s Tvojimi domačimi in potem boš lahko dobival direktna poročila, kolikor se bode seveda upali
stva.
Ne čudim se, tudi jaz bi ne verjela, če ne bi sama doživela, sama videla ali pa vsaj slišala od ljudi, ki jim verjamem kot sama sebi.
Bila sem med vojsko učiteljica v mali borni vasi v hribih. Sedaj sem begunka. Vse sem izgubila, doma nimam, pa sem srečna, da nisem v partizanskem peklu. Same nekaj sličic iz moje okolice naj vam napišem :
1) V juliju 1942 so se hoteli partizani močno utrditi v Št. Joštu.nad Vrhniko. Sklicevali so nočne shode, pobirali prostovoljne prispevke v živežu, s silo rekviriirali živež in praznili shrambe in hleve. Nevarna se jim je ,zdela družina uglednega posestnika MalavaŠilč. Proti koncu julija 1942 je omenjena družina spravljala seno na senožeti. Gospodinja jim je prinetela južimo popoldne na senožet. Komaj se vsedejo na tla, prihrumi četa kakih 20 partizanskih vojakov in zveže gospodarja in gospodinjo. Druge delavce močno zastražijo. Zvezana mciža in ženo odvedejo k novo izkopani jami, ju pahnejo vanj.0 in ju ustrele. Nato so enako ustrelili še vse
druge. Dekla je ostala zadnja. Na vprašanje, če hoče iti z njimi v goad, je odgovorila, da ^ bo tam kjer je gospodinja. Tu-dti njo so ustrelili. V eni uri je , bilo mrtvih 8 ljudi. Za starši j so žalovale 4 sirote v starosti od 2 mesecev do 4 let.
2)	Med nesrečnimi žrtvami družine Malavašič sta bila kot delavca oče in sin po domačem imenu Marjančnik. Dva sinova omenjene družine sta se skrivala pred partizani, ki so zah-ttevali od njune matere, da se morata v teku 24 ur javiti pri njihovi komandi. Mati se je izgovarjala, da jih ne more poslati, ker jih ni doma. Naslednjo noč pridejo 3 partizani a na čelu partizanka. Zakoljejo najprej prašiča, nato udero v hišo ter partizanka ustreli 56 letno mater na postelji, bolno hčer pa- obstreli, da je do jutra krvavela na tleh. Šele dru-
igo jutro so se upali sosedi v j hišo, da so mater spravili v 1 mrtvašnico, hčer pa pirenesli na ncsilmici na Vrhniko na vlak. Maiiii je pokopana pri Sv. Treh Kraljih nad Vrhniko v Avgustu 1942.
3)	V Žireh nad Škof j o Loko je živel poštenjak Ivan Zajec, trgovec, znan po svojem 'prepričanju in sceijalnosti. Vsem partizanskim -zahtevam >je u-godil.' Izpraznili so mu dobro založeno trgovino. Pripravljen je bil vedno na smrt, zato je ženo in mlajše tri otroke pošiljal drugam spat, da bi jih obvaroval prevelikega strahu. Sam s svojima bratoma je prenočeval v zaklonišču. Usodnega večera je partizanom na njihovo izahtevo izročil ključe od stanovanja in trgovine in jih prosil naj vzamejo vse, le družino naj mu puste. Neka partizanka je vrgla ročno bombo v vrata zaklonišča. Bomba je moža težko ranila, da je v par urah izdihnil. Imel je še toliko moči, da je molil in povedal naj njegova smrt odpre Ži-rovcem oči, da bi spoznali resnico v pravi luči. Z njim je bil Jože Zakelj, ki so ga pa partizani odvedli s seboj in pozneje ustrelili.
4 )V Suši pri Poljanah so se partizani shajali na samotnih kmetijah posestnikov T r a t n i k Jožeta in Rant Janeza. Odstopiti so jim morali stanovanjske prostore. Nek mož, ki so ga prisilno mobilizirali, oče 6 nedorasitlih otrok, doma v Železnikih nad Škof j o Loko, je v hiši Rant Janeza partizane kleče prosil, naj ga pustte domov. Ponujal jim je vse svoje premoženje. Toda za odgovor so ga z udarci puškinega kopita tirali iz hiše. Cez par dni ga je našel v gozdu Jože Miklav-čič, pokritega z listjem, s pod-vito glavo, prerezanim vrat:,m in strahotnimi ranami. Zgodilo se je v marcu 1944.
5) Na Vrsniku pri Žireh je vdovec z imenom Hkavč imel 8 hčera, katere se niso hotele odzvati zahtevam partizanov, naj bi šle z njimi v gozd. Zato je bil oče "izdajalec." V avgustu leta 1944, so ga po dnevi dobili pri delu, mu prerezali roke v zapestju, pretaknili vrv v odprtino zapestja in ga tako privezali konju za rep. Konj se na udarce ni hotel premakniti z mesta, zato so bili partizani prisiljeni, da so ga umorili doma pred hišo.
6J Vdova More Marija je imela sina pri domobrancih. S tem se je toliko pregrešila, da so odvedli partizani njeno hčer Marijo v gozd, da bi jo umorili, pa so jo pomotoma samo ob-strelili. Po odhodu partizanov so jo sosedje odpeljali in skrili. Zat& so pa partizani ponovno prišli na dom in ubili mater še iislii dan, 29. julija 1944.
Te kraje in ljudi sama osebno poznam, sama sem med njimi živela, mesece in leta sem imela njihove, življenje pred očmi.
Vem, da so bili pošteni ljudje vsi, ki so jih partizani pobili

rf J
kot "izdajalce," dobfi S ki so komaj čakali vezinikov in konca se pregrešili niti Prot' , niti proti narodu, žavi. Nesreča je h«^1^ iz neposredne bližine ^ hov strašen konec.^ b videla i rablje i sem videla rane i'1 nl! J to sem bežala iz tega™* zemlji.
h
n
ifL
str- L;
' J« ,
V Kranju in okol^ «li kmetje nekoč nava^j » tretji dan po krstu z® . v - ~ --------- -•- umi'1 f*"1
ter okopali in
otroka. Vodo, v ka^ ^ pali otroka in ki s» j -' li križma, so zlili P % če je bila punčka, »j ^ če je bil fantek; ^ mili od drevesa ve-J° ^ nili v sebi z otroško ^ stric|p, govoreč: ji ^ tako velik, da bo ^ti.

to vejo, naj gre o£e 1 teri spati." Duhovi to razvado javno i tako pogosto in tc_;llJC , da so jo odpravili' .
No, zdaj pa P0^ r so Gorenjci pred' 4'-' in se veselili.
V letu so imeli 1 ^ ^ da so jim noge P1'^ ^^ vale. Ponekod so s ^ skednjih fantje plesali; tako na n^jo ^ in potem vsako 11 ij^

dne do posta, i'n do adventa.' V^L
kakem kraju Pf^i, da so se -plesalci _ ■■
i v,
ker so plesali vfs0 j! ^ za parom.
Godci
kotu, da niso bih . teko tesnem celo zgorej na ske ^ ^ hotel plesati, Je jj. H) nedeljo plačati f \ denarjem so P1^,. f ^ pa za skedenj-	%
so zapili, to se r j f so bili Gorenjci v^y V jim še tako ostra_ i{,]( ni vzela veselja. ^ f jim ostrim ^fj^Si
plesne gorečnost; ^ f
bilo dovolj, saj	Jkj]
lati
%
katerem se m straneh odprt. f f f
Ponekod pa, zenstainu in ta«1 & 'fo

sa
li kmečki m*}* hi

nik- po sv. RešnJ ^ / pet ali šesti ur P° .J % krogu. Pri takih i; % stali cesto P^J Jt boji. Tako se J A 1682, da so ub'l^^tt
----7 —	\l' 1*1 Mm
ključavničarja * tunati, mojstra,
tuiKtu, 'nuj— pil'^ o.. ski deželi ni ^ sreča je zadela ,
adela
tina Koderma^ "S
1,6
m
Jerneja Dolenca " i* J keba Krelja v J ^ li vsi tistega ' hj !>' su. Potemtakem	^
lje, da bi poslu®* 1
Ce hočeš k-o*,t jg i
ne smeš se v

Ker je-na&i« ^ toliko gorja, se , ,/„ na, temveč tu«' >) last često trudni, zatrla. Toda ^ ^ nikakor niso Pu. .tii)'1,
k-
s
odpravili nj ki so jim


't

. , .	t-aff}V *
prej bi se u t'-ij ^ i
Pa to niso: temveč so j^	(
vseh žegnanjil1',.Ili C vsod na isti llil $
na primer tf'j
stvu Beli peci 1 vj' najeli fantje JU ^
in so šli po
kos1'
lOid
»ti
den prostor P Izbrali so, si u""' 4 rj telja, ki sta inf* lo. Nekajkrat . m domačimi deki Jf vanja fantov lZ
S
t h fc v
Pil 1
1!>is
!Vi
1-
Carjevi spomini
XMERISKA DOHOVINvV MARCH 18, 1946
vanki
Spisal Joa. Kostanjevec.
tz na1^e bll° to silno težko.
veselJ'a se
»bari m-ii in ukazovali^!.,111 deklam- medtem
poz 'rksamo pri pijači. Ko no Popoldne stopil v ku-
b
je začelo
. CH kako je žena ob-akoJ uganil njeno ža-
zali- e?J)Usti jih Ivanka, čemu W. radl tega. še metati Joter ..°rali Vun> tako bodo
1111® šum v sobi in oko-!Sfal z vsakim hipom,
'1 Ila VpliVati m0Ž'
i obiln°ge- Delavci so se ' tu jih ^ Poselili v druga> vsi so pe-bili 2^eP°vPi-ek, obrazi s° . pn Pljeni in oči obste-toj Sobi so pa skakali
^ke P° taktih godbe' za" »ene \ bil° zraven tisti
% n Vrik^ in ®Lim' to
i in n se Je razlegalo na iivjna lrna cele postaji ta^P° hlevih> nevajena »ritega trušča. '
Nži,r !1U v župnišču pa
bilo nabralo nenavadno veliko število k svetemu opravilu. Razjasnil se je bil za hipec žalostni župnikov obraz, ko jih je po maši blagoslovil.
"Morda bodo vendar vstraja-ii," je pomi'slil ob njih pogledu in poln zaupanja je zapustil tistega dne hišo božjo.
VI.
Cesta je bila dokončana in tako ustanovljena zveza s trgom in z mestom. Tam, kjer prej nisi videl gosposkega voza, je sedaj skoro sleherni dan pridrčal ali koleselj ali celo dvouprežna kočija. Gosposki obrazi so se prikazovali na Črni ,gosposke suknje plahutale po potih. Tuji vozniki od daleč so prihajali s težkimi tovornimi vozovi ter vozili les iz cesarskih gozdov. Tudi
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Snik ln £ledf*l doli na So bile njegove mi-
'iloje v
"o trb,?02110 Po noči, ko je Nuja zbudilo župnika
V fcr- iP
'okno vprašal, ko je
S PH jaVca s° zabodli
S leži ; v zadnjih .' pridite, da ga sirov i']e, gov°ril spodaj
kriL Pav od vina in
^ ni in ukan j a. ifavlil°mišljal- v hipu je
'Vata) h
lJen.
cerkov
^IpoJ] Stopil je sam
uika, ki je tudi
•]e'glasil zvonček po K* obei6 razsvitljala sve-. a- _ Ko sta dospe-bil° tam vse na-
af«o m pomočeno, ee bili razšli na vse i ,3e zgodila nesreča. hotel biti kriv.
APRIL
7.—Cerkveni pevski zbor fare Marije Vnebovzete cerkveni koncert v domači cerkvi.
7.—Mladinski pevski zbor na Waterloo Rd. prireditev v SDD na Waterloo Rd.
12.—The Young Men's Holy Name fare Marije Vnebovzete priredi slikovno predstavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25. — Društvo Clairwood št. 40 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
27.—Društvo Marije Vnebovzete št. 103 ABZ. petintride-Čirnjani niso zaostali, napravili; set letnica, v Slovenskem Domu so si drugačne in udobnejše vo-j na Holmes Ave. zove, in od vsake hiše skoro je I 27,—Društvo Svete Družine bila sedaj polovica delavnih mo- št. 207 KSKJ praznuje 20 letnico obstanka v SND na 5050 SUaailey Ave., Maple Heights.
% ii ejebila svo" KČ+ zar°ka Trnov-je j a s Tratnikovo Vk -ezal na slamnici Is s " zraven njega je Skl«njeno glavo in
' e Pred

«ob0.
. Se- Ko je stopil
, Pogi vde3al Birk, ne
/Vi al žuPnika: iJHe«. se zahteval vas; Hik . e Rirtev!"
,,„>tipaf°8ledal na slamni" ni h-!'6VeŽa- Nobenega pn110 več v njem, po
1*4
odg1.' žuPnik je ho-izmuznil iz sobe.
ni bilo
Pa,
, Se Je črtala rdeča krvi.
h -Sodirka' kd0 je ne"
tf):0c! 3e> toda Birk se
t^N ?,lzmuznil iz
J in , Zvedelo, da je mož
ZaPušča vdovo in f odmoiii pri mr"
<f l dpravil
J*jl 'ti i
J
(l"Jravil s cerkveni /Klasi, 1 cerkvi. šeotože-
|X brITeC in še
riGla svetilka pred
či na cesti, a le ostala polovica je opravljala kmetijstvo in domača dela. Povišal se je zaslužek, in to je bilo dobro, a mladina se je navadila biti od doma, prišla je v dotiko s svetom, ki je živel dokaj drugače od čr-njanov, in to je bilo slabo. Mladina je začela, za sedaj sicer še skrivaj, imeti potrebe, kakršnih starejši niso poznali.
Vozniki, bodisi gosposki, bodisi delavski, so se začeli ustavljati na Črni pri Birku, in njegova gostilna ni bila prazna nikoli. Zaslovela je na daleč, zakaj Birk je bil kakor nalašč ustvarjen za gostilničarja. Ve-den nasmeh na ustih, vedno prijazna beseda do vsakega, vedno pri rokah in do skrajnosti po-strežljiv, takšen se je kazal svojim gostom. Z vsakim je znal občevati po njegovem stanu, in kmalu se je razneslo na daleč: Birk na črni, ta je mož. Kadar pridete tja, ne pozabite se zgla-siti pri njem!
Vobče pa je ostala črna takšna, kakršna je bila prej. črnja-ni so se Birka ogibali, bili so mu morda celo nevoščljivi, a sicer so živeli kakor so bili vajeni, v vednem delu, redu in skrbeh. Bilo je videti, kakor bi niti ne vedeli, da je na vasi gostilna, pozabili so bili celo na dan nje otvoritve in na vse, kar se. je godilo takrat/ Birk pa se je delal kakor bi ga nič ne brigalo, pozdravljal je črnjane z vso ljubeznivostjo, sem ter tje stopil h komu v hišo po navideznem Qpravilu in začel z domačimi neprisiljen razgovor. Od začetka so mu odgovarjali osorno, na-kratko, so mu celo vrata pokazali, a sčasoma so se ga privadili in začeli z njim kak krajši pogovor. Toda njejnu v gostilno še vedno ni prišel nikdar nobeden.
(Dalje prihodnjič)
""MALI OGLASI
27.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ praznuje 20 letnico s plesom v SND na St. i Clair Ave.
MAJ
5.—Zabava z kartami v cerkveni dvorani sv. Vida v korist skladu za pohabljenega slovenskega vojaka.
18.—Podružnica št. 49 SŽZ plesna veselica v SDD na Re-cher Ave., Euclid, Ohio.
24.—Velika plesna zabava v S. N. D. na St. Clair Ave. v ko-	u"!tr'jevaH <pri cerkvah?
...	m /-1,11	a U n -l-v I i rt A* r i '
li. Kakor hitro je pa bil Tito prilznan od Amerike in Anglije, so partizani začeli od kmeta izsiljevati vso mogočo podporo. Ce se je skušal braniti, so ga pobili in mu zažgali hišo. Kar 'je kmetu ostalo po ropanju od strani Nemcev, to so mu po-| brali partizani. Narod močno joka, ker ve, d!a so partizani pobili strašno veliko nedolžnih ljudi iz golega maščevanja, ker mnicgi niso hoteli ž njiimi v hri-! be. Opazila sem tudi, da preprosto ljudstvo ni nikjer lagalo, partizani so mi pa vedno na debelo lagali, da sem njihove laži lahko kar z roko prijemala. Na primer general Avšič je bil v ameriški vojaški obleki, pa je zatrjeval, da jo je dobil iz Rusije.
Poročevalec: Ali so vam tudi pravili, kako so se domo
DELO DOBIJO
rist skladu za pohabljenega slovenskega vojaka.
JULIJ
14.—Društvo Sv. Antona Pa-
Mary: Tudi o tem sem sliža-j la. Komunisti pravijo, da so bile izaloge orožja prav v cerkvah in da so celo v škofijski
nuje 40 letnico s piknikom na zani po prihodu
prostorih Doma Zapadnih Slo-'neko sobo polno vencev, 6818 Denisom Ave.
Razgovor i Lt. Mary Slone (Slanovnik) iz South Chicage
(Nadaljevanje) Poročevalec: Naj tukaj nekaj dostavim. Prav kmalu potem, ko sem bral Vaše pismo iz Salziburga o Sloveniji, je do-
bil eden mojih tukajšnjih znan- j Jugoslaviji, kjeir je ljudstlvo po cev pismo od ameriškega čast-! njuni vednosti najbolj potrelb-nika na Goriškem. V pismu je j no. Ravnata se samo po navo-
stalo tudii tole: Danes sem i-mel zanimiv obisk aiz Ljubljane. Obiskal me je'neki slovenski trgovec, mlad človek, čigar oče je dobro znan v slovenski politiki. Imena vseeno ne povem. Ta trgovec pogosto potuje med Ljubljano in Trstom, pravil mi je kot očividec, da Jugoslavija mnogo blaga, ki ga prejema od UNRRE, na novo zaznamuje ("remarks" je njegova ibeseda) in pošilja v Rusijo, dočim dloima svet strada. Ali bi mogli uganiti, kdo je tisti trgovec?
Mary: (nekaj časa premišlja) : Ne verjamem, d'a bi mogla. Ampak zanimivo je, da imate potrdilo tega dejstva iz dvojnega vira skoraj istočasno. Sicer pa tam mnogi čisto dobro vedo, da je to res, pa ne smejo ziniti nič v protest. Molče, kve-čemu s šepetanjem med seboj trpijo in čakajo boljših časov. Tu mi prihaja na misel, kar sem doživela na ljubljanski postaji. Tam sem naletela na dva ameriška častnika Rdečega
dovanskega (samostojno) praž-jpalači v Ljubljani našli parti-
v Ljubljano orožja. Slišala sem tudi, da so nekateri duhovniki maševali s puško ob boku. Partizani sploh vso krivdo valijo na duhovne. Med ljudmi se pa še vedno najdejo taki, ki pravijo, da sio; oboji enako krivi, ker se niso skupaj vzeli zoper Nemca. Toda partizanom res ni verjetii. Mnoge med njimi sem ujela, ki so mi lagali na* debelo, ker so hoteli napraviti name dober vtis, češ kako lepi značaji so. Drugi, posebno duhovniki, pa po trditvah partizanov niso. vredni nobenega zaupanja. V o.-:. r.z V-" veka, ki je govoril neki večer z znanim duhovnikom. Ko je odhajal proti domu, ga je prehitela OZNA z avtom in ustavila. Hotela je vedeti, kakšen papir mu je dal oni duhovnik. Izka-je, d'a ni bilo drugega i, s katerimi
gova podpora iz Amerike. To sta mi sama pripovedovala in je samo nov dokaz za stvari, ki o njih pripovedujem. Dejala sta, da odhaj'ata v take kraje v
dtilih svojega Rdečega križa, sta dejala. Ka,m sta potem šla, nisem zvedela.
Poročevalec:. Kako mislite, ali pakete iz Amerike ljudje tam tudi res prejemajo?
Marij: Ko sem bila tam, se ne spominjam, da bi mi kdo Zalo se pravil, kaj in koliko je prejel.'kot štirje(..d|
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje žensko «* hi&no amaženje poslopij v meato Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 *!
Zglanitf r Employment Offic* 700 Prospect Ave. xoba 90} od 8 zj. do S pop. vsaA dan razen v nedelj™
THE OfflG BELL TELEPHONE CO-
Za pomivanje posode
Sprejme se žensko za pomivanje posode od 4 do 8 zvečer. Zglasite se v šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. (55)
Za prijetno olajšanje poskusite čist, lahek, izkušen način, da pomagate navadnemu hrbtobo-lu. Denite Johnsonov BACK PLASTER ravno na boleče mesto. Ta lahek lek prijetno GREJE vaš hrbet, olajša bolečino in otrde-lost. Gorica flanelasta podloga var-je pred mrzloto — zveže in podpira — vpliva prijetno. Napravljeno od Johnson & Johnson. V vseh lekarnah
MAL? OGLASI
Naprodaj farma
Naprodaj je farma, obsegajoča 150 akrov, fina poslopja, ve-ternica, velik cementiran hlev za 40 krav, 2 traktorja. Nahaja se na Babbitt Rd. blizu ceste 46; 2 in pol. milje od vasi Newline. Podrobnosti izveste pri Mrs. Julia Kassai, 1259 E.-169. St. tel. IV 6945.	(58)
Nov bungalow
Naprodaj je nov bungalow, 5 sob, vse moderno; na 1260 E. 60. St. Proda se zaradi bolezni.
(55)
Stroj za sladoled
Naprodaj je stroj za izdelavo
redne,- prejemajo. Mnogi so me mu je duhovnik poplačal neki j sladoleda; 5 gal. prostornine. V zelo prosili, naj jim kaj pošlje-1malenkostni dolg. OZNA ga je | dobrem stanju. Vprašajte od 7 mo. Takoj ko sem se vrnila v sicer pustila, pa mu zraven za-So. Chicago, sem začela tudi1 pretila, da če bo še enkrat go-s a m a napravljati pakete. Po vorii z 0,nilin duhovnikom, bo to mojem mnenju bo vsaj večina njegova zadnja beseda v živi j e-
aobila. Saj to bi bilo že preveč kričeče, če bi komunisti še to pobirali ljudem spred ust. V Ameriki' bi se zgražali. Zapišite, da naj ljudje pošiljajo v stari kraj, kar največ morejo.
Poročevalec: To zapišem. Kaj pa pravijo ljudje o tistih, ki so se partizanom že med okupacijo upirali?
Mary: Narod na splošno živo čuti, da je bil prevaran. Sprva so šli povsod partizancim ra-
zj. do 7 zv. na 7001 Lawn view Ave.	(55)
nju. Prav ta človek mi je tudi pripovedoval o onih učiteljih, ki sio. jih vrgli iz službe, ker so med okupacijo nadaljevali s poukoim v ljudskih šolah po deželi. Namesto teh izvežbanih u-čiteljev so dali partizani službo svojim ljudem ,ki nimajo pojma o kakem pouku. Vsak, ki je bil s partizani v hribih, zdaj lahko nadomesti še tako spretnega učitelja, čeprav ima morda le kake tri razrede ljud'-
Kupim pohištvo
Kdor ima kako pohištvo, ki bi ga rad prodal, naj pokliče EX 1876.	(x)
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE
Pauline1 Lekše
ki |so mas za vedno zapustili in v Bogu mirno zaspali dne 18. marca 1941.
Pet let v hladnem grobu predraga mati že mirno počivate teda v sredini našega srca Vaš dragi spomin vedno živi
Obletnica Vaša prisili tiho solzo v oko ko nam spomin uhaja na pretekle dni k Bogu naše prošnje se dvigajo da srečni ste zdaj nad zvezdami.
Žalujoči ostali
LOUIS LEKŠE, sin; PAULINE DEBEVC, ANNA POKLAR in MARGARET BOLDIN, hčere.
Cleveland, O., 18. marca 1946.
di na roke, ker ti so jim obetali,.!g^ š0|le. da jih bodo branili pred Lahi. I (Dalje prihodnjič)



Venn bi se pri
Mal ne bil nade" i-V k Zalostnf> župnik 0 3e stopal proti
križa. Pripovedovala sta mi, Kmetje |so partizanom dajali
noč več, na
Pozor investorji
Idealni mal investment, hiša za 4 družine, lesena, $63 na mesec dohodkov; samo $6,500. Ku<-pite sedaj in boste na dobrem stališču, ko bo zamrznenje najemnine končano. Govorimo slo-
da sta prišla v Jugoslavijo z veliko zalogo potrebščin za življenje jugoslovanskega, ljudstva. Zahtevala sta pa od tamkajšnjih oblasti, da vso razdelitev sama nadzorujeta, ker sta vedela, da blag6 od UNRRE v Jugoslaviji ne gre v splošno korist. Tudi sta zahtevala, da se v Jugoslaviji dene v časopise, da je to Rdeči križ in nje-
prenočišče in druge potrelbšči ne za življenje. Toda kadar so se prikazali Lahi,'so partizani pobegnili in prepustili kmete r.jihovi usodi. Zato so se pozneje ustanovile vaške straže in nazadnje domobranci. Ljudje pa tudi dobro vejo, da je to Nemec po svoje izrabil, češ, naj se le Slovenci med seboj pobijajo, bomo mi toliko, lažje že-
Pozor!
Ravnokar smo prvič dobili ledenice, mere 100 funtov ledu, reg. $48.50 za $45; 75 funt. reg. $42.75 za $39.
Mi tudi popravljamo pralnike in ožemalce (ringers).
St. Clair Appliance
7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
(55)
Hišo vzamem v najem
Družina odraslih oseb želi dobiti stanovanje 6 ali 7 sob spodaj, ali hišo za eno družino v okolici E. 65. ceste do E. 90. St. severno ali južno od Superior. Se moramo seliti, ker je hiša prodana. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2267. _(x)
Hiša poceni
Naprodaj je hiša za 2 družini v tovarniški okolici blizu St. Clair Ave. Naslov izveste v uradu tega lista.	(56)
Thomas Flower Shop
SLOVENSKA CVETLIČARNA
CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316
K? tisto
^iisi'7traj Je pozvonil! vensko. Vprašajte za Mr. Mack.
In črnjanov se je1 PORATH REALTY
it

iv M
/ ^ n 110 je Požar uničil poslopje deškega semenišča J "v SC Prostorih Uršulinske akademije, Villa Angela, % • 1fe1Blvd- Poslopje, v katerem je bila kapela, sta-1Jlti-eb,e^°vnice ter več šolskih sob, je popolnoma uni-K St| >tn 3e kaditi novega.
<{ VSe ^opju je prebivalo 68 redovnic in novinke, ki
/J
V * i
A
M
RA 5777—10523 Superior—GL 3514 (58)
°vnice apelirajo na dobra" srca
10 hLbrez strehe
-.80	Zato je treba takoj zgraditi novo
Za kar je pa potreba denarja. Sestre uršulin-stkvna dobra srca> da bi p°ma£ala p° svojih mo-\ it' Mnogo slovenskih deklet je že pohajalo in \Jl.Vež . uj*šulinkam, ki s<> priznane dobre vzgojiteljice, tisit} °t prav, da jim tudi Slovenci pomagamo v tej
V'
bi hotel ka;i' P°maSati' lahko odda v uradu ^If,8, ali pa izroči v našem uradu proti potrdilu. °do čč. sestre večno hvaležne.
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša na 81. St. in Union Ave., lepa, za 2 družini, 5 in 5 sob, furnez, dvojna garaža. Pokličite lastnika MI 5996.
(56)
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Maudel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd,
Cleveland 10. Ohio
Lekarna odprta: Vsak. dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaorta ves dan ob sredah.
Razpis službe oskrbnika
Gospodarski odbor razpisuje službo oskrbnika in oskrbnice Slov. N. Doma na St. Clair Ave. Oskrbnik in oskrbnica dobita poleg dobre mesečne plače, prosto stanovanje, elektriko in gor koto. Ako katere zanima ta služba naj pošljejo svoje spisane ponudbe na urad Slov. N. Doma na St. Clair Ave. najkasneje do 29. marca 1946 in naj navedejo svoje zmožnosti.
Gospodarski odbor SND
(Mar. 18, 22)
Hiša s pohištvom
Naprodaj je hiša za eno družino 7 sob, na 1081 E. 72. St. Proda se z vsem pohištvom ali pa samo hišo. Zglasite se pri last-
No VO vodstvo!
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne, likal-nike, ki druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
(M-T-x)
niku na istem naslovu.
(56)
Ob času volitev v Argentini je prišlo v več mestih do deponstracij. Gornja slika nam nudi prizor iz demonstracij v Buenos Aires, ko sta tja dospela kandidata demokratske stranke, dr. J ose Tamborini in dr. Enrique Mosca. Demonstranti e so polegli za drevesa, da so se obvarovali brenčečih krogel.
Luč za zdravljenje revmatizma
gre na vsak regularni saket.
$1.85 MANDEL DRUG
15702 WATERLOO KD.
ASTMA?
Naglo in popolno olajšanje z Asthma
Nefrin Sol. "A" iia p spolno informacijo za zglasite v
PRIJATEL'S • PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA
vogal St. Clair Ave. in E. 68. St. ENdicott 4212
Pohištvo naprodaj
Proda se 4 kose pohištva za parlor; v jako dobrem stanju. Zglasite se na 1256 E. 58. St.
(55)
Za vašega otroka . . .
za na vašo mizo . . .
za vašo kuho
KUPITE BABS PRI VAŠEMU GROCERISTU, DANES!
Vaše dete potrebuje mleko, ki je bogato v vitaminu D in kalciumu . . . mleko, ki je pasturizira-no . . . mleko, ki je sterilizirano . . . BABS!
Na vaši mizi, pridobijo kava, cereals in sadje dodatno slast, ko jiji servirate z . . . BABS!
Pri vaši kuhi, porabite mleko, ki je bilo homoge-nizirano za ekstra gladkost . . . BABS!

Sprejeto po Council on Foods and Nutrition of the American Medical Association
Interstate Creamery Co., Inc.
Cleveland, Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 18, 1946
ŽIVI VIRI
IVAN MATlClC
L_
Ko pa vidi okrog sebe sa- je obotavljal. Ne bom te name puške in bodala pa do zob pojila s strupom, je rekla ži-oborožene šajmule, saj res ne va'hno pa izpila čašo sama. more biti drugačna kakor je. Zdajci se je Bran nasmehnil, in Bran jo je poslušal s prijaz- ko mu je ponudila novo čašo, nim obrazom, skoro sočutno, se ni mogel več ustavljati mam-
toda ko'je slednjič mahnila tudi po simbi, je fant povesil oči, zaslutil je — past. Toda ona je uganila njegovo slutnjo in jo tudi razpršila: ji on pritrjuje ali ne, je brez pomena, ona ga spravi lahko v zapor ali pa na oni svet, kadar se ji poljubi; kajti Liguri bodo verjeli samo nji,njemb nikoli. Kar molče ji je pritrdil Bran.
Azunta ga je znova pozvala, naj sede. Toda fant se je ozrl po sebi in se opravičeval, naj mu oprosti, umazane škornje ima, kamižolo celo raztrgano, tak je, pohodil ji bo dragocene preproge in blazine. Naj mu oprosti. — "Lajt!" ga je zavrnila ona in ga potisnila na divan. Dasiprav zamazan in žuljev, zal je pa le in svež bolj ko simba maziljenec v škrlatu in zlatu. Ni izrekla tega, toda z živim pogledom je tako nekako dopolnila. Ko je pa takoj nato ^vzela iz omarice steklenko vina in natočila čašo, se je fantu kar zresnilo lice. Ponudila mu je, a fant se
Slllllllllillllll!llll!llllll!!l!lllll!!!!!!i!H!HI
ljivi. črnini; izpil je kupo do dna. Kmalu je začutil novo moč po žilah. Natočila mu je novo kupo Pa zraven živahno čebljala in mu ponudila cigareto. In ko se je slednjič pri-vila k njemu na divan in ga vščipnila v lice, je bil kar omamljen.
Kako čudno se prevrže dan: mislil je, da gre v zapor ali. še celo v kaj hujše, pa sedi slednjič na divanu pri lepi golobici in pije sladko črnino. Kako naj si to razlaga, Nu, Bran je razvozlal to kar enostavno : živahni Ligurki je fant ugajal. Fantu se je zdelo to čisto razumljivo in ji ni mogel zameriti. Razumel , je njeno živahno nrav: Liguri, živi kakor ogenj, mnog med njimi čudovito lep, toda kar tako nekam čudno majhni so in slold, dasi prožni ko jegulje. Bran je pa stasit in zal in samo zdravje. Kdo more zameriti Azun-ti, če ji ugaja zdrav dečak?
"Ljubu fantu!" se je zdajci šalila. Fant se ji je dobro dušno vdajal, kajti omamilo ga je nekoliko vino, še bolj- pa njene
že toliko ojunačil, da je spustil roke na njene rame pa pričel kar nekako sočutno gladiti temotno polt s svojimi raskavi-mi dlanmi. Ona je skoro obupno rila z glavo naprej pa ga z obilnimi kodri las ščege-tala v vrat in podbradek.
"Azunta!" je dahnil kakor pijan. Ona je zdrgetala pa ga ugrizla v vrat. On je sunil z glavo nazaj pa buljil v bujne kodre njenih las, kar žalosten, ujet v nevarne zanke.
"Azunta,!" je hrknil skoro proseče, a sočutno, z drhtečimi rokami ji božal rame; naj mu prizanese, naj ga pusti ven ! Saj jutri bodo šli otroci v šolo, je hlipal brez uma. Ona je pa vrgla kodre kvišku pa predirljivo zasekala vanj pogled. Polastila se ga je neka slast ,in že bi jo hotel pritegniti k sebi. Kar je zapa-
izi!, da ima ona ustne živordeče pobalrvane. Nikoli je ni bil tako od blizu pogledal. No, |slast ga je v hipu minila, roka mu zdrknila sama z njene rame. Nato je zapazil rdečo barvo tudi na njenih rokah; konci prstov in nohti so se ji tako čudno lesketali. Fanta je čisto vse minilo, kakor bi imela j ustne in nohte strupene. E, I s o pa že vse nekaj drugega žu-Ijeve roke Žare, čeprav umazane od hlevskega gnoja, je !pomišljal. Kmalu zatem je pogledal na vrata: na hodniku je vstajal hrup. Fant se je pognal na noge, pobral klobuk pa odprl vrata.
"Kje je moj sin?" je udarilo noter. Bran je stopil ven. S t aru h je zadrževal Budin-ko, ki se je besna zaganjala naprej. — "Mati!" je dahnil sin, jo prijel za roko in peljal dol, kakor krotkega otroka. Mirno
in tiho je šla z njim, ni ga prav nič vprašala, kako in kaj. Ti-;ščala je njegovo dlan in je čutila, da je to roka njenega sina — in je bila čisto mirna. Spodaj so ju obstopili možje 'in krenili z njima proti domu. Iz-praševali so fanta, ta je pa klecnil, kakor bi bil pijan, a 'jim ni vedel pravega odgovora.
i "Nič ni bilo — ni bilo vredno pota," je rekel končno, se živahno zasmejal, nato pa za-ukal, kar bruhnil vrisk iz prsi; kajti v tistem hipu ga je bilo prešinilo, kakor da je on glavar na Pogorju. Spremljevalcem je zastal korak, z odprtimi usti so zijali v fanta, z napetim sluhom sledili odmevu vriska, ki se je lomil daleč v tihotno noč. Milost božja, nekdo je zavriskal na Pogorju! 1 V simbovem stanu je vreščal radio in se razlegal daleč v
noc.
Gnilolist je ugnetel rast v tla. Temota je visela nizko in burja brila bolj in bolj, a polagoma trosila suhe snežinke na premrlo plan. Na Pogorju je zapadel sneg in ljudje so se zaprli v prezimovanje. Kakor bi Pcigorje umrlo: čez in čez sneg, nikjer žive duše na spregled, le kdaj pa kdaj se je zavihtel v klance samovi'ht, razložil blago in ljudi pa se spu-'stil zopet v niižavo In bilo je 'zopet vse tiho.. Tu pa tam je
kdo. pokukal izza PrlJ, se ozrl po vasi pa [ ^ vrata. Popadla ga Je za, ko je uzri tisto« di vasi: strojnica i tam, kakor zla P°s8' .
Silovito je bil P»l ba. Po tistih dneh]lti«hw si al sla ' v dolino. J" j prinesli zle nakan* £ simba zgrabil, k»kor pa. Z Zoranja g Stra.jnar.ja ,Tislja> * voja, Poglajna >n gove sine.
I\Ffc I IT »fIinM*I/lmočne clišave in mamljiva nje-
DR. J. V. ZUrMIr blUHrv7,,,dsie bil kliub
j :.mami toliko pohleven _in moda s'i ni upal položiti ji
ZOBOZDRAVNIK
6131 Si. Clair Ave.
vhod na E. 62. cesti
nad1 Noirth American banko
itn nad prodajalno žganja
Nad 25 let v tem uradu. Vsa zoibozdravniška dela izvršuje Dr. Župnik osebno. Tisti, ki potrebujejo zobazdravništvo, bodo dobili prijazno in točno po-»treižbo vsak čas med 9:30 zjutraj in 8 zvečer.
Ni treba nikakega dogovora.
der
niti roko na ramo. Zasmeja-I-a se je pa krepko sunila fanta v rebra, da se je kar odmaknil. Zatem sta pa oba hkra-jti planila na noge. Kaj se je j dogodilo? Nič. Bran je bil I stopil mački na taco pa je za-vreščala. Zasmejala sta se 'in jsedla. Azunta je nalašč spu-i stila ogrtačo z ram, da so se J ji prikazale gole roke in grudi. ; Nu? Nekaj hipov ga je hla-; stno gledala, potem se mu je j obesila na rame pa ga krčevi-I to stresala in rila vanj, kakor
.................................... 'bi terjala od njega končnega
lllHi8iillililllHllillllllSililiH!lilii!lllillilll odgovora. Zdajci se je fant
ki je »previden s svetimi zakramenti za umirajoče po kratki bolezni zaspal večno spanje v St. Alexis bolnišnici dne 15. februarja 1946 v starosti 60 let. Doma je bil iz Vrhnike.
Po opravljeni sveti maši v St. Phillips cerkvi smo ga položili k večnemu počitku dne 19. februarja 1946 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo prisrčno lepo zahvaliti Rev. J. P. Brennan iz St Phillips fare St. Clair Ave. in E. 82nd St. za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za tolažilni govor v cerkvi. Ravno tako ki so prišli pokojnega pokropit in molit ob krsti večer pred pogrebom.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo ter vsem, ki so nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih dnevih.
Enako tudi naša iskrena hvala vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba, in sledečim, ki so dospeli iz Detroit, Michigan na pogreb: Mr. in Mrs. John Vihtelic, Mrs. Mary Vihtelic in sin, Mr. in Mrs. Ciril Stular in Mrs. Anna Cankar.
Globoko hvaležni se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v blag spomin pokojnemu položili krasne vence ob krsti, kakor tudi vsem, ki so darovali za svete maše za mirni počitek blage duše ter vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Ravno tako onim, ki so darovali v gotovini in vsem, ki so v njegov spomin darovali za bolnišnico v stari domovini.
Ravno tako tudi lepa hvala vsem ki so izrazili sožalje s poslanimi pismi in kartami.
Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo nosilci krste, ki so ga položili k večnem počitku in člani društva Carniola Tent št. 1288 T. M. za udeležbo in spremstvo do groba in Mr. John Taučarju za poslovilen govor v kapeli in za hitro izplačilo smrtnine.
Prav prisrčna zahvala naj bo izrečena pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče, bridka žalost nam teži srce, ker si se že tako naglo ločil od nas, ker Bog Te je poklical in moral si zapustiti svoje drage. Tolaži nas le misel, da si rešen trpljenja in v globoki žalosti nad Tvojo veliko izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti podeli večni mir v zasluženem počitku in večna luč naj Ti sveti.
žalujoči ostali:
MARY VIHTELIC, soproga;
FRANK, WILLIAM in ALBIN, sinovi; DOROTHY, hči.
V Detroit Michigan zapušča žalujočega brata Johna Vihtelič, v stari domovini pa sestro Cecilijo.
Cleveland, O., 18. marca, 1946.
5»t* -iS«'-«• ■ •■■
NAZNANILO iff ZAHVAL*
Vsem. .sorodnikom, prijateljem in zina'ncerf<r manjamo tiužno vest, da nam je nemila smrt našo drago mater
Elizabeth Smrdel
ki je za Vedno zatisnila svoje oči 14. K večnemu počitku smo jo položili 18. febr"'1'^ jena je bila 18. nov. 1888 v Matenji vasi, far8 na Noitranjskem.
Tem potom se želimo iskreno zahvaM1^,. Msgr. Vitus Hribarju za lepe cerkvene 0lbreia]j kvi Marije Vnebcvzete. Naša najlepša . sj Ibo izrečena pogrebnemu zavodu Jos. žele i]1 ■za lepo odpremo pogreba in za v.so uslug0 Veliko so nam in ranjci pomagale
Mary Sernel, katere naj prejmejo našo S hvalo-vse, kar so storile.
Želimo se zahvaliti Oltarnemu društvu
loto"

rije Vnebavzete za molitve ob kršiti in za pri pogrebu. Enaka iskrena zahvala naj v nicam društva sv Ane št. 4 SDZ ter društva ne Slovenke št. 137 SNPJ za lepo udeležbo P grebu.
Naša globoka zahvala naj velja položili tako lepe vence na krsto naše nep02^, tere: Mr. in Mrs. Joseph M a us ar in sin , Mr. in Mrs. Frank Smrdel, Mr. in Mrs. J!06, ^li ■ Mr. Michael Smrdel, Mr. in Mrs. John B81^, družina, Mr. in Mrs. Frank Bartol Sr. i« t
Mrs. Frank Bartol Jr., Dorothy Vira^#l|| s Blatnik in Mrs. Johanna Perko. M1, L1
Mr. m
Frances Blatnik in Mrs. Johanna Perko, Anten Goibec in družina, Mr. in Mrs. «- rai. Mr. in Mrs. Frank Lusin, Mrs. Margaret M' & C
JI f
a ne -j. '6(
družina, .sosedje iz 167. ceste, društvo sv.	L'
SJDZ, društvo Napredne Slovenke št. 137 ^ jatelji iz Arcade Tavern.	j/B;
Iskreno se zahvaljujemo sledečim, ki f®^
vali za sv. maše, ki se bodo darovale za ^it^ duše ranjke: Mr. Frank Smrdel Sr., Mr. in; # Smrdel, Mr. in Mrs. Andy Artel in druži'1 '
Mr
Mary Bradač, Mr. in Mrs. Rudy Bratima Brodlnik, Mr .in Mrs John Budnar, Mr. iJ1 Comenishek, Mrs. Theresa Comenshek, ^ ft Cvetkovic, Mr. in Mrs. Jos. Florjamčič, $ Fortuna, Mrs. Cecilia Godnavec in drUŽ,n jjr, Frances Grebene, Mr. in Mrs. Anton Gubanc>, Mrs. John Hrovatin, Mrs. Mary Jerse, Mr- pv Karlinger, Mr. Louis Kastelic, Mr. in MrS K rebel družina, Mr. Anton Kressal, Mr. J0*1"1^ Jjjj in družina, Mr. in Mrs. Jos. Longar, Mr- )» Frank Lusin, Mrs. Margaret Maroilt in druz in Mrs. Michael Marolt, Mr in Mrs. Jos. p , Mrs. Chas. Musgrave, Mrs. Emma Okičk1- p Mrs. Anton Pogačar, Mr. in Mrs. Jos. RusS' jjf. Mrs. Jos. Sernel družina, Mrs. Mary Sibenik- ^ Mrs. Steve Sladovic, Mr. Carl E. Smrdel, Mrs Louis Stop a r družina, Mr. in Mrs. in družina, Mrs. Ursula Tekalec, Mrs. Helen ^ jp Mr. in Mrs. Frank Tomažič in družina, Mr. J f\ Jos. Zakra.išek, Mr. Frank Zakrajšek, Mr- 1 James Zailer, Mr in Mrs. William ZimnierP1^. Gregor Zorman, Mr. in Mrs. John, ZuPa,n^)C Weiisis.
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so	p.
avtojmobile za pogreb: Lud Barbish,	^ Jr., Nick Braidicb, Frank Kuihel, Frank Johnny Vadnal.
Ti pa, ljuba naša in nepozabna dobra J1";.„ iij čiivaj mirno v preranem grobu in do zvezdami.
inA
svidenj
Žalujoči ostali:
LOUIS, STANLEY, EDWARD, PVT. lvV sinovi.
Cleveland, O. 18. marca 1946.