"PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA
MISLECE C1T ATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugoslav Federation, S. P. - — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— GLASILO —
PROSVETNE MATICE J. S Z.
ST. — NO. 1630. -........- —• *■ 1»' — a**. m. u«. ». m m cot. <t ■«.» >. »n CHICAGO, ILL., 7. DECEMBRA (Dccember 7, 1838. Publi«h..l Wr,kty «t s 101 S. L.wnJ»l» Ave. ... LETO—VOL. XXXIII.
AMERIŠKI FAŠISTI IMAJO VELIKE NAČRTE
NAMERA, POSTAVIT! PREDS. KANDIDATA LETA 1940.
Akcijo vodi nacijski Nemško-ameriški bund, ki skuša združiti vse fašistične
elemente
Jedro programa ameriške fašistične aliance, ki vključuje Ku Klux Klan, fašistične Srebrne srajce, kansa-škega fašističnega pastorja Winroda in druge podobne skupine, je gonja proti Zidom
NA KATERO STRAN?
Vse kaže, da se ameriški fašisti vseh baž, od Hitlerjevih in Mussolinijevih podrepnikov do raznih fašistov domačega pridelka in Ku Klux Klana, resno trudiio. da bi zajahali ameriško ljudstvo ter mu stopili z o-kovano neto na glavo. Dokler so ti ljudie razdeljeni na tucat posameznih skupin, ki si konkuriralo. je fašistična nevarnost majhna; združeni veno centralno organizacijo bi pa postali mnovo nevarnejši. To so spoznali tudi fašisti sami in na iniciativo nacijskega Nem-ško-ameriškega bunda so šli na delo, da to zamisel uresničijo.
FašiatTČn«	kandi-
dat leta 1940
žbenec. V ta namen namerava omenjena nacijska zveza preplaviti deželo z 10 milijoni izvodov peticije, ki bo zahtevala tak dodatek k ustavi.
Coughlin tudi zraven?
Organizacije in posamezniki, ki stoje za tem gibanjem so Ku Klux Klan, Srebrne srajce, pastor Winrod, Beli vitezi, kak tucat drugih fašističnih in vigi-lantskih organizacij in širijo se govorice, da tudi znani politični pridigar Coughlin simpati-zira z njim. če se res posreči, povezati vse te skupine v eno organizacijo, tedaj lahko pričakujemo. da bomo imeli na glasovnici 1. 1940. fašistčnega predsedniškega kandidata — razen, če bodo republikanci Ustanovljen? ie hPa Nemško- imei; tako reakcionarnega kan-ameriškp nacionalna zveza, j didata, da bo ugajal tem ele-pod vodstvom Fritza Kuhna, mentom; v tem slučaju uteg-katere ir»w*	f«	j nejo podpreti rep. kandidata,
sti do zbližan ia med fašisti in po vsem tem še demokrati do organiziranja skupne fron-; postavijo kakega nazadnjaške-
Magda Lupescu je zmagala
Na drugem mestu je poroča-no, da je bil na begu iz ječe u-bit rumunski fašist, vodja Železne garde Codreanu. Podrobnosti o njegovem in njegovih pristašev begu iz ječe so zavite v meglo, ni pa izključeno, da je bil beg nalašč pripravljen, da so Karolovi žandarji imeli pretvezo za krvavo likvidacijo 1 vodstva Železne garde. Na Balkanu take stvari niso nič novega; tudi v Jugoslaviji je bil že marsikateri radikalni opozicio-inalec "ustreljen na begu", odkar je na vladi diktatura . ..
Rumunski kralj Karol ni noben demokrat, temveč posnema ostale evropske diktatorje; zato se ne more reči, da je vrgel Codreanuja in druge železne gardiste v ječo iz bojazni pred diktaturo, če bi bil Codreanu
Boj za cenejšo električno silo v Clevelandu
Clevelandske delavske organizacije v združeni akciji za povečanje mestne elektrarne; privatni elektrarski interesi nasprotujejo. Referendum se vrši dne 21. decembra.
V Clevelandu imajo že dolgo Electric Illuminating Co. — bi
ki
s ce-
svojo občinsko elektrarno, zalaga velik del mesta nejšo električno silo. Podjetje uspeva vzlic raznim zaprekam,
imelo za posledico nižje cene elektriki za vse mesto (tudi privatna družba bi morala potem znižati svoje cene), obenem bi pa prineslo mestu o-
ki se mu stavijo, kajti privatni krog ipet in pol milijona dolar-
elektrarski interesi so proti njemu in mestna administracija
jev iz sklada PWA, potrebnih v ta namen, kar spet pomeni
je često postopala z njim kot s delo za več tisoč delavcev, ki
pametnejši, bi bil nemara da-1 oastorkom; saj veste: politi-
in
Gornja risba ntiorno pokanj«, v Lakšnik težavah — nahaja dandanes
stotiscc* nemškik, avstrijskih, čehos!ovaskik» poljskih ia italijanskih Zidov, ki so postali breimočne irtve fašističnih ploasonskih persekucij in no vodoknega barbarstva. Is domovino isgnan alt isganjaa, sc ne va Žid obrniti r o ra dosno n« na lovo, kar so ga skoro povsod branijo; tako, da roa na ve, kam položiti glavo k počitku. Pa ne samo 2idje, temveč tudi mnogi tisoči re-Semitov so enako tepeni. ker se ne rtrinjajo s voljo diktatorjev, bodisi
v političnem ali verskem pogledu. Svet ie ni videl tolika preganjanih ljudi 7 f nftlhr7 nP ho fIaIp/ od toč-in beguncev kot naš čas. Barbarstvo sc je a« enkrat povapelo na prestol. | A*{0 "ajDrZ ne DO daieC Od tOC-
Za kako dolgo?	nosti. ako rečemo, da sta bila
Codreanujev beg in likvidacija
nes Karolov minister. Ampak Codreanu je bil strasten sovražnik Židov, kakor Hitler in njegova sodrga; zato se je na smrt zameril Karolu in njegovi rde-čelasi metresi Magdi Lupescu, ki je — Židinja in ima velik vpliv na Karola in potom njega na rumunske vladne posle. In nji je bil Codreanu s svojim antisemitizmom skrajno nevaren.
DROBIŽ OD VSEPOVSOD
x.
ka . .. In tako je elevelandska občinska elektrarna v svojem razvoju precej zaostala — tako zaostala, da že lani ni mo-crla \eč zadostiti povpraševanju po električni sili, ker je bila že Dreobremenjena. To seveda pomeni, da ji je odšel zaslužek, ki bi ga bila inače napravila, tako va na dela privatna elek-trarska družba.
Povečanje potrebno
Tako je že pred leti oostalo
sta in niegove elektrarne pove-
te in skupnega nastopa pri volitvah leta 1940. In ti ljudje niso prav nič skromni. Njihov namen je. po združenju fašističnih vrst postaviti svojega lastnega predsedniškega kandidata nri volitvah leta 1940. če sc njihova namera uresniči, potem bomo videli 1. 1940. na tflasovni-ci tudi znamenje kljukastega križa.
Gonja proti Židom
Glavna točka v fašističnem programu je gonja proti Židom. Le te dolže krivde za vse neprilike, ki tlačijo Ameriko, da s tem preslepe volilce ler jih potegnejo za seboj. Ta strupena propaganda je že v polnem razmahu. Fašisti zahtevajo tudi sprejem dodatka k zvezni ustavi, ki bi določal, da državljan židovskega porekla ne more biti izvoljen v noben javni urad, niti postati javni uslu-
ga kandidata, res ne boderno mogli pričakovati nobene tolažbe od prihodnjih predsedniških volitev, zlasti, ker ni še na vidiku močno in složno delavsko politično gibanje.
Fašisti zahtevajo Tunis
Čehoslovaška je dobila novega predsednika v osebi dr. Emila Hače, predsednika višjega upravnega sodišča, ki je znan kot jurist še iz avstrjske dobe. Novi predsednik je bil rojen 1. 1872 V politiki se ni udejstvo-val. Po mišljenju je reakciona-rec. Izbira nepolitične osebnosti za predsedniški urad ustvarja verjetnost, da bo dobila čehoslovaška tudi tako zvano u-
MOŠKI—HIŠNA
V	VVashingtonu so na delu. da vstavijo zveznemu nevtral-nostnemu zakonu "zobe", da bi v zunanji politiki bolj zale-gel. Pripravljajo se amend-menti, ki bi dali predsedniku veliko večjo moč pri izvajanju tega zakona, kot jo ima sedaj.
V	načrtu je program, po katerem bi se izvežbalo v prihodnjih letih 100 tisoč letalskih pilotov in 125 tisoč mehanikov, da bo pri rokah zadostna rezerva za slučaj vojne. Bodoči letalci in mehaniki bi se učili na
izvršena po skrbno pripravlje- ia"no' Ha zahtevajo koristi me-nem načrtu, ki ni bil tuj ne i Karlu niti Magdi Lupescu. Co-dreanjeva >mrt je torej najbrže njen^ zmaga.
so zdaj brezposelni.
Volite za povečanje
Zato je potrebno, da se vsi eleveladnski volilci, katerim je do tega, da dobe cenejlk) električno silo, odzovejo in gredo 21. decembra na volišče ter oddajo svoj glas ZA povečanje mestne elektrarne. Mestna elektrarna je last mestne občine. torej elevelandskega ljudstva. v čigar lastnem interesu ie. da ji da vse pogoje za razmah. ker le potem bo lahko ve* Clevelandčanov lahko dobivalo cenejšo elektriko. Pri-
radniško vlado, iz katere bodo Zadnji teden »o oričeli itali- j izključeni voditelji političnih janski fašisti z veliko, kričečo »trank. kampanjo proti Franci ji, od j Spanska vlada bo poklonila broške zvezne vlade. To je katere zahtevajo za Italijo bo- ženi pre<jsednika Roosevelta samo dei obširnega oboroževal-
" dragoceno'zbirko bakrorezov,	programa, ki pride pred
kongres in med drugim vključuje tudi militarizacijo CCC ali zvezne gozdne armade.
Nemški Žid je se zdaj ne bo-
SODNIK REŠIL ZIDA PRED DEPORTACIJO
Nedavno je bil zaslišan na zveznem okrožnem sodišču v Chicagu čehoslovaški Žid So-lomon VVeinberg. obtožen, da je po preteku začasne vize nelegalno ostal v Združenih državah. Sodnik Philip L. Sullivan je obtoženca oprostil ter med dragim izjavil:
čanie iste, da bo lahko zadosti-	vatni elektrarski interesi seve-
1« potrebam vseh odjemalcev,	(la ne bf>do Cedili v kampanji
Vi se obračajo nanin za postne-	oroti povečanju mestne elek-
žbo. Sile, v katerih interesu je.	trarne. toda pametni volilci, ki
Ha ie na tem poliu čim manj	Poznajo svoje koristi, se za so-
konkurence--take konkUren-	vražno propagando ne bodo
ce. ki potiska cene električne-	zmenili, temveč bodo odločili
mu toku navzdol; ir, občinske elektrarne so taka sila — pa «o bile tudi vedno oridno na delu, da do nujno .potrebnega povečanja mestne elektrarne do danes ni še prišlo.
Referendum 21. decembra
To vprašanje pride spet na
po *voji uvidevnosti. Cleve-'andčani, volite za večjo mestno elektrarno in cenejšo elektriko! Bankirjem ki kontrolirajo privatno družbo, ste nagrmadili že dovolj profitov!
"Spričo obstoječih razmer v oovršje 21. decembra, ko bodo čehoslovaški bi bilo kruto in j imeli elevelandski volilci prili-nečloveško deportirati obto- ko. povečanje elektrarne odo-ženca, ker je član plemena, ki briti ali zavreči. Organizirano
gato francosko kolonijo Tunis
v Severni Afriki. Ta kampanja, de,0 ,|avtlega Apan!,keBa umet-je zelo poslabšala odnoia,e njka Francisca Goye slike bo_ Francijo m Italijo in na
med
tehtnici je tudi pakt o nenapa-danju, ki ga je kanil Daladier skleniti s Hitlerjem. Vsa znamenja kažejo, da se bo Daladier še kesal za Monokavo, kjer je tako omajal pozicijo Francije, da si zdaj upa že Mussolini stegati kremplje po francoskem teritoriju.
•t ga zapostavlja in izganja."
Pošteno povedano! Odkar ie-ži nad čehoslovaško senca kljukastega križa, tudi tam ne čaka Židov nič dobrega.
Ampak človek je radoveden,
do odtisnjene z originalnih plošč na drag starinski papir in vezane v pergament, ki bo imel vtisnjeno posvetilo: "Go-(pej Eleanori Roosevelt poklonilo špansko ljudstvo v jeseni-sprehod. Tako določa eden no- kega socialista ali drugega pro-
do mogli geniti od doma brez aij bi se sodnik z enako odloč-policijskega dovoljenja; poli- nostjo postavil na stran obto-cija jim lahko prepove tudi ženca, ako bi šlo zgolj za ka-
1. 1938/'
Železni gardisti, rumunska fašistična organizacija, so ob svojega frrerja Corneliu Zelea Co-
ODPOTOVAL DOMOV dreanuia • mož ie bil. ustreljen,
ko je skušal pobegniti iz ječe, S. Ivan Jontez, ki je zadnjih kamor ga je vtaknil kralj Ka-šest mesecev urejeval "Prole- rol, ki hoče sam diktirati Ru-tarca" v odsotnosti njegovega munom. Z njim vred je padlo
vih zakonov, katerih namen je, tifašista iz Nemčije, čehoslova-tako zagreniti življenje Židom in drugih fašističnih in na-v Nemčiji, da bodo sami silili pol fašističnih dežel v Evropi?
delavstvo, ki se zavoda važnosti tega referenduma, se je združilo in nastopa skupno v orilog povečanja elektrarne. Te organizacije so: Cleveland Federation of Labor, Cleveland Tndustrial Union Council in Labor'« Non-Partisan League.
Kori*ti, ki j»h prinaša povečanje
Povečanje clevelandske me-
V izgnanstvo.
Čeng Kajšek, "močni mož" Kine je pred kratkim odprto povedal angleškemu poslaniku Sir Archibaldu, da bo sovjetska Rusija zavzela dominantno
t«i v. u v uuroiiiiu.tu njcguvcku iiiuiiuiii. Ij iijiiii »i^u j t	,	. i i
urednika s. Franka Zaitza, se pod kroglami orožnikov 13 nje- j trgovsko pozicijo v Kini, kakr-je ta teden poslovil od nas terlgovih pristašev, ki so bili z njim »no je zavzemala pred japon-sp vrnil v ClpvelanH	vrpd n« hpirii.	(Nadaljevanje na 2. strani.)
Nemara bi okleval
V pondeljek je zastavkalo pri Hearstovih čikaških listih Herald and Examiner in Evening American več kot 500 re-porterjev, urednikov, fotografov in drugih uslužbencev, ki so člani unije časnikarjev.
Ameriška relifna ladja srečno dosegla Španijo
Na sliki je Frank Scaccio, ki ni no-tel dobiti nobenega drugega dela ia 1« bil nazadnje vesel, da je dobil pri neki ckicaški druiini sluibo — hišne. Holeg čiščenja je njegovo delo tadl •*uka, pomivanje posode in ■je.
Dne 18. novembra je vzrado-stil prebivalce Barcelone, začasnega sedeža španske republikanske vlade pogled na tovorno ladjo Erica Reed, ki jim je pripeljala iz Združenih držav tolikanj potrebno pomoč v živilih, oblačilih in zdravilih. Pomoč so omogočili ameriški delavci s prostovoljnimi prispevki in kupovanjem Španskih relifnih znakov, od katerih jih je bilo mnogo razpečanih tudi med našimi ljudmi.
morala delati ovinke zaradi fašističnih ladij, ki so prežale na njo. da bi jo potopile. Enkrat M> jo fašisti napadli ter jo obstreljevali, toda jim je srečno ušla. Vozila je pod zvezdnato zastavo in posadka pod poveljstvom kapitana Harrv Johnso-na iz Oregona je sestojala iz <amih Amerikancev.
Erica Reed je pripeljala lo-ialHtom osem tisoč ton živil, oblačil in zdravilskih potrebščin. Tovor je vključeval pet tisoč ton pšenice, kupljene od (Federal Surplus
in
pestova. I Ladja je iprevoziln svojo pot F. S. C. C.
I v rekordnem času. čeprav je Commodities Corporation).
Španski vladni uradniki zastopniki delavskih organizacij so se ob priliki svečanega sprejema .pomožne ladje prisrčno zahvalili ameriškemu ljudstvu za dragoceno pomoč, obenem pa apelirali na Združene države, da dvignejo embar-go proti ftpaniji, ki hromi obrambo republike.
it
Tudi sovjetske delavske organizacije so na delu, da pomagajo španskf mu ljudstvu v njegovi današnji stiski; v ta nnmcn so sovjetske unije pod-
vzele živahno kampanjo za prispevke v pomožni sklad za špansko deco. Pretekli teden jc bila poslana lojalistom sovjetska ladja s tovorom živil, ki vključuje st(? tisoč pločevink kondenziranega mleka in drugih mlečnih proizvodov, 60 ton žita, 20 ton surovega masla in 100 ton sladkorja. Sovjetske delavske unije so istočasno a-pelirale na delavstvo v demokratičnih državah, da na enak način pomagajo španskemu ljudstvu, ki mora prenašati poleg voinih vrozot tudi veliko pomanjkanje.
Martinek predlagal samo dve stranki
Praški list "Pravo lidu" je pred kratkim prinesel Članek socialističnega politika in časnikarja Josefa Martineka, ki je znan tudi elevelandskim Slovencem, v katerem priporoča ze čehc.-lovaško sistem dveh etrank — konservativne meščanske in napredne delavske. Martinek pravi, da se bo dala 'e na ta način ohraniti demokracija v čehoslovaški. Preveč strank jo bo pokopalo. — Ampak Slovaška je medtem že pokopala demokracijo, takisto
*tne elektrarne, ki zda«j lahko! Podkarpatska Rusija; Čehi pa, nostreže z električno silo raz-j kakor kaže, dobe v najboljšem meroma majhnemu delu prebi- slučaju konservativno uradni-valstva — ostali so odvisni od ško, če ne bolj ali manj faši-orivatne elektrarne Cleveland stično vlado.
ii
SVILENE NOGOVICE"
je naslov imenitni »atiri v obliki filmske igre, kt jo je spisal ETBIN KRISTAN. Dejanje se odigrava v bogataški družbi, v kateri je najvidnejša osebnost veletrgovec Dol-larson, ki preša profite tudi iz človeškega gorja, pa prodaja med drugim staro železo Japoncem, da ga prelivajo v bombe, ženske v tej družbi se ta čas začno igrati z idejo bojkotiran ja svilenih nogovic, "ko bodo pokupi jene stare zaloge, da ne bodo trpeli naši trgovci .. V Potem se klob-zgodbe s filmsko brzino odmotava, dokler .. . Ej, prijatelji, na ta "dokler" vam naj pa odgovori zgodba sama . . .
Citatelje, katere zanima življenje pionirjev, bo pa nedvemno zanimal opis slovenrke farmarske naselbine na WILLARDU, WIS., k« ga je priredil ANTON GARDEN.
Opis je zelo zanimiv.
Lepa, z ljubeznijo napisana zgodba o bolni sestri, "MARGA", spisal LOUIS BENIGER, vas bo tudi priklenila note. ANTONA SLABETA črtico "NOVO ŽIVLJENJE" bodo pa zlasti matere razumele.
Vse te in še mnogo drugih različnih zgodb, poučnifi in zgodovinskih spisov in lepih slik najdete v AMERIŠKEM DRUŽINSKEM KOLEDARJU za leto 1939.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba. Chicago, III.
MEHIKA MAJU BEGUNCEV IZ NEMČIJE
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA ¥ Zedinjen* državah aa celo leto $3.00; ta pol leta $1.75,
aa četrt leta $1.00. Inoaematvo: aa celo leto $3.50; ta pol leta $2.00.
Vai rokopisi in oglati morejo biti v naftem uradu najpoaneje do pondeljka _____popoldneia priobči te v v fctevillri tekočega tedna. ____
PROLETAREC
Published «very Wcdnesday by the Jugoalav Workmen'a Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor......................................................................Frank Zaita.
Busineaa Manager......................................Charlea Pogorelec.
Asst. Editer and Asst. Business Manager .... Joseph Drasler
SUB9CRIPTION RATBS: United States: One Year $8.00; Slx Montha $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, On« Year $3.60; Six Months $2.00. .
PROLETAREC
2301 S. Lavvndal« Ave.
Telepkoaet ROCKWELL 2664.
CHICAGO, ILL
Ozadje monakovske kupčije
Sosednja Mehika, ki je do pred kratkim sprejemala begunce is deiel, v katerih vlada teror, je spremenita s ve jo politiko ter aaprla vrata takim beguncam. Ko je
pred kratkim prispelo v Mehiko 21 nemških 2idov, so jih mehiške oblasti deportlrale. Begunci so potem na-•N sacasno zavetje v Havanl, glavnem mestu Kube.
II.
Zgodaj v juniju 1. 1937. je Chamberlain poklical pred se tedanjega zunanjega ministra Ar.thony Edena ter mu naročil, da se odvrne od tradicionalne zunanje politike, temelječe na angleško-francoskem-ruskem sodelovanju. Obenem ga je posvaril, naj pazi, da na kakršen koli način ne razžali nacijske Nemčije. Tudi mu je naročil, naj svetuje fransocki vladi, da napravi gesto, po kateri bi se razumelo, da je tudi Francija preusmerila svojo zunanjo politiko z ozirom na Rusijo. Eden se je nekaj časa upiral, ko mu je pa Chamberlain rekel: Pristani ali pa resigniraj! je pristal. Štiri dni pozneje je bilo ie vidno, da vleče drugačna sapa, ko je Eden pozval na sestanek, na katerem se je razmotrivalo o patruljiranju španskih obrežnih voda, poslanike Nemčije, Italije in Francije, dočim je sovjetskega poslanika Ivana Majskega popolnoma ignoriral. Pred tem dogodkom je bil pa baš Majski tisti inozemski diplomat, ki ga je Eden vselej prvega obvestil o angleških zunanje-političnih namerah v Evropi! Zdaj je pa angleški zunanji urad stalno obveščal o svojih namerah italijanske in nemške diplomate. Majski pa ni mogel dobiti od njega drugih podatkov razen onih, name. njenih za javnost. Nazadnje se je obrnil na francoske žurna-liste v Londonu, ki so mu naposled pojasnili, kaj se je bilo sklenilo za njegovim hrbtom!
Ko je tako od časnikarjev zvedel o vsebini dogovora, o katerem mu angleški in francoski državniki niso hoteli črhniti ne bev ne mev, je Majski brzojavno obvestil o tem Stalina. Le ta je takoj sklical sejo svojega ožjega kabineta ter izjavil, da sprejme rokovico, ki mu jo je vrgel Chamberlain in da bo pozval Majskega domov. Toda Litvinov je menil, da bi ne bilo dobro v teh napetih časih, ako bi sovjeti ne imeli prvovrstnega diplomata v Londonu; in tako je Majski ostal na mestu, toda bolj kot opazovalec nego kot poslanik sovjetov.
Druga Edenova naloga — razbitje francosko-ruske zveze — se je izkazala za trši oreh. Tedanji francoski premijer Leon Blum ni nič hotel slišati o tem. Tedaj je stopila vmes Angleška banka ter povzročila, da je začel francoski frank nevarno ko-lebati. Blumova vlada je bila prisiljena iskati v Londonu posojilo v vsoti 600 milijonov dolarjev, toda Montagu Norman je zavrnil Blumovega finančnega ministra Auriola, da mu ni Francija pod Blumom zadostno jamstvo za posojilo. Ker ni mogei dobiti potrebnega posojila, je moral Blum iti in nasledil ga je Chautemps, čigar finančni minister Bonnet je ugajal Angleški banki; Francija je dobila prvi obrok posojila, 200 mil. dolarjev. Pogoji za posojilo so bili: ljudsko fronto je treba polagoma izriniti iz vlade, Daladier mora postati premijer in francosko-rusko zvezo se mora opustiti.
Vzlic termi, da je Daladier naposled postal premijer, pa je P* ** ****** »trudijo in začno Angleška banka še vedno odlašala z drugim obrokom poao- n?čl 8Pct »porabljati za spa-jila, ker Normanu ni ugajal Daladierjev zunanji minister Paul- nje* se Ponovi *tara zgodba. Boncour, ki je bil osumljen pro-sovjetskih simpatij. In tako je bil Daladier obveščen, da dobi nadaljnjih 200 milijonov dolarjev posojila le če pride na Paul-Boncourjevo mesto Bonnet. Daladier se je podal in Montagu je začel voditi francosko zunanjo politiko.
Tretji obrok posojila je dobil Daladier šele pozno spomladi 183£„ ko je obljubil, da se ne bo oziral na zvezo z Rusijo. Oplašen vsled Hitlerjeve ekspanzije in v hudi potrebi za denar, je Daladier pristal na vse diktate iz Londona.
V normalnih okolščinah bi ta razpad francosko-sovjetske zveze ne jezil Stalina, ki je bil itak razočaran nad francosko politiko z ozirom na špansko vojno. Farago se je mudil po leti 1937. v Moskvi in pravi, da mu je neki visok uradnik v sovjetskem zunanjem uradu povedal, da so v Kremlinu razmišljali o opustitvi te zveze in popolni preorientaciji sovjetske zunanje politike. Ampak zdaj, ko je postalo jasno, da se namerava žrt-vovati Čehoslovaško, je videl Stalin priliko, da se dvigne ugled sovjetske Rusije pred avetom. In tako je Stalin tedaj, ko so V Londonu že razkosali čehoslovaško, naročil Litvinovu, da zagotovi Beneša, da bo Rusija izpolnila svoje obligacije napram nji. Benešu sta bila predložena dva načrta: po prvem bi prišli Rusi Čehom na pomoč preko Rumuni>e; če bi pa Rumunija na pritisk iz Londona odklonila dovoljenje za prehod ruskih čet, bi se čehoslovaška armada umaknila v Rusijo, odkoder bi potem skupno z rusko armado udarila na napadalca. Ta ponu-dena podpora je dala Benešu novo upanje in Čehi so postati odpornejši.
Toda londonska alianca ni odnehala; skovani so bili novi načrti. V Prago je bil poslan angleški industrialec Runciman, dozdevno kot pomirjevalec, v nosnici pa da zaseje razdor in nesporazum med češke in sudetske voditelje. To je bil isti Runciman, ki je 1. 1934. v nasprotju z določbami versaillske pogodbe avtoriziral prvo pošiljko angleških letalskih motorjev za Nemčijo.
Kaj je sledilo, je znano. Po Hitlerjevem govoru v NUrn-bergu, ki ga je poslušalo tudi 44 članov angleške lordske zbornice, sta Chamberlain in Daladier brutalno strla odpor čehoslovaške vlade, ko sta jo dezertirala.
Toda Stalin je še enkrat posegel v situacijo; vztrajal je, da je treba izpolniti zavezniške obligacije ter Hraniti čehoslovaško. S to potezo je Stalin prisilil Chamberlaina, da je moral pokazati svojo barvo.
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
njenega doma. Bilo je dne 29. junija, na praznik Petra in Pavla. Ni sicer zapovedan, to-
VIII.
Vstal sem ves spočit in se umil v Mlinšči, ali kakor ji mnogi pravijo zdaj, v "indu-strialni vodi". 2ene kolesa mlinov in žag, turbine, služi elektrarnam, predilnicam in kemičnim tovarnam. Gore okrog so se mi zdele v kristalno čistem zraku kakor da so ie par kilometrov stran. Ptičji zbor je razposajeno žgolel in se ljubil, vmes pa se je neprestano cul mogočen šum Mlirišče, ki je padala po slapu in na kolesa mlina in žage. Mlinar Francclj je pel in popravljal, da bo do jeseni vse v redu: stope, kamni, vretena in kar je že pač treba v mlinu. Visoko kolo, ki žene iago, pa je počivalo. Z "dogi-jem" sem se takoj seznanil. Res da ni nič kaj prida varuh, nekdo je namreč Tičevi mami pokradel neke noči polovico kokoši — pa so krivdo enostavno zvrgli na lisico in dogija. Je pa jako verjetno, da je prišel po kokoši nekdo na dveh nogah. Dvonožne lisice so dandanašnji bolj zvite kakor štiri-nožne. In veliko jih je. Kmetje — - mali in veliki, se jih jako boje. Včasi so na straži noč za nočjo, da jim ne pokradejo perutnine, telet, krompirja, sadja, ali kar bi že mogli odnesti. Lisice pa so zvite in jih v takih nočeh ni na izpregled. Ko hitro
Brat mi je pravil, kako je bdel med gredami sočivja, blizu ko-košnjaka in sadnih dreves in prečul mnogo noči. To ga je končno utrudilo in pustil je misli na straženje v nemar ter spet spal kakorAdam, ko mu je Bog izfezaval rebro. Bratu so ukradli v eni takih sladkih njegovih noči počitka okrog 50 kokoši in precej sočivja. Tam blizu so namreč selišča revnih družin, ki nimajo denarja, da bi si mogle privoščiti kokoši na trgu, pa jih vzamejo tam kjer jih ponavadi lisice iztaknejo.
Tudi Angela je kmalu vsta-
la. "No, kako sta spala pno noč v domačem kraju?" je naju vprašala njena mama, ko je | nesla kravam jerbas trave. Dobro, zelo dobro, sva ji hitela ; zatrjevati. Angela pa mi je kazala: Tam v ono stran je Kamnik. In tam — vidiš onole poslopje v Domžalah, — v njemu sem prvič delala ženske klobuke. In mi je pripovedovala o sitnih gospodarjih in njegovih otrokih, ki so bili razposajeni da kaj. Pa se je upirala kapri cam in pri tem se učila delati v starosti, v kakršni gre dandanašnji večina otrok v šolo. Vsa je bila razigrana — dan krasen kot po naročilu in vse jo je spominjalo na otroška leta. Njena mati je naju vabila na zajterk. Pripravila ga Je po ameriško: "bacon and eggs". Skuhala je tudi kavo. Ta pa je bila "staro-krajska", tod« najboljša, kar sva jo pila v Jugoslaviji (kavarne vključene), razen pri sestri v Ljubljani. Kavino zrnje, ali smleta kava, je v Ljubljani in v Jugoslaviji sploh trikrat dražja kakor v Zedinjenih državah. Zato kuhajo ljudje kavo največ iz nadomestil, katerim dodenejo le nekaj prave kave. Drugo je cikorija, praze-no žito ali iz česar že lahko nastane kavi podobna tekočina. Vlada Jugoslavije smatra, da je kava "luksus", to se pravi, kot hrana povsem nepotrebna, lato to naj pije ju (namreč DOBRO kavo) le laki ljudje, ki jo lahke plačajo. Zato je na kavino zrnje naložila tako visoko carino, da si pravo kavo lahko privoščijo le imovrti sloji. Za kmeta in delavca pa je itak "vse dobro". Kaj bi trošil svoje cente za stvari, ki mu niso prav nič potrebne. In tako pijeta kmet in delavec vodo raznih barv, kateri pravijo "kava", dasi je prave kave prav malo v nji, v neštetih hišah pa sploh samo nadomestila.
"V Ljubljano je treba, da obiščeva moje starše," sem rekel Anoreli. Odpravila sva se na vlak, ki se ustavlja na postaji v Grobljah, par minut hoda od
da v Ljubljani in tam okrog ga praznujejo vseeno. In morda še marsikje. Srecji pota med Grobljami in Angelinim domom je gostilna vdove Birtič in njene hčerke. Hčerka dela v Ljubljani. Gostilna ji je zoprna in hoče, da jo mama čimprej proda, mi je pravila ob neki priliki. Omenjenega dne je bila pred gostilno skupina mia-dih ljudi v veselem pomenku. Nekateri so Angelo poznali, ali pa 40 le delali, kakor da jo poznajo se iz otroških let. "A, v Ljubljano gresta! Lepo, lepo. Tam je danes sijajno. Godbe igrajo že od zgodnjega jutra. V stadionu bodo popoldne velike atletske tekme in telovadbe, dopoldne pa se tam vrti maša. Pravijo, da ji prisostvuje dvajset tisoč ljudi. Tudi vse ljubljanske cerkve so polne. Takoj po glavni maši bo parada, prične se ob 11. dopoldne, kakršne Ljubljana še ni videla. Z uličnega balkona jo bodo gledali in pozdravljali najvišji cerkveni in državni dostojanstveniki. Morda bi vidva — ker sta iz Amerike — lahko dobila stojišče blizu njih. Mi bi ga ne mogli, drenjati pa smo se že včeraj naveličali. Da, tudi sinoči je bila v Ljubljani velika reč..
"Kaj se pravzaprav vrši v tej vaši Ljubljani," sem vpraševal, "ker ste vsi tako vzhi-čeni?"
Nihče ni vedel nič točnega. Seveda, mednarodni mladinski tabor — katoliška mladina je prišla v Ljubljano od vsepovsod, a čemu in v kakšen namen. tega mi ni mogel nikdo točno razjasniti.	___L
cev, ali imajo kaj cerkva, so pobožni, premožni, mislijo kaj na domovino itd. K sreči je pol ure kmalu minilo. "Glavni kolodvor", je klical sprevodnik od zunaj in množica se je dre-njala iz vagonov, preko tračnic, skozi kolodvorske veže in nato po Masarykovi cesti, kakor se zdaj imenuje cesta, ki vodi mimo postaje.
Angeli sem predlagal, da greva pogledati V vrt In v druge prostore hotela Metropol, ki ga lastuje kočevski" rojak Mile lič. Pravijo, da Je on velik nemčur in od kar je Hitler vzel Avstrijo in lahko gleda s svoje meje v Jugoslavijo, je Mikličev hotel baje nacijsko gnezdo. Skušal sem se uveriti o tem. Amnak Miklič in njegovi ljudje govore lepo slovenščino, lepo nemščino, nekateri izmed njih tudi angleško, francosko, italijansko in češko. Ugotovil sem, da se Nemci iz rajha skoro vsi ustavljajo pri Mikliču. O-pazoval sem jih zlasti zjutraj, ko so prihajali iz svojih sob, ali pa s potovanja z busi na zaj-trek. "Heil Hitler!" Moški «o imeli v gumbnicah suknjičev svastiko. Porteria v hotelu sem vpraševal, ako se tudi slovenski Amerikanci utaborjajo v tem hotelu. "Skoro vsi," mi je
predmestje naraslo, je razdeljeno v ulice in "štradone". Okrog hiš je bilo vse mrtvo. Ljud je so bodisi dremali v senci, ali pa se ftgali na slavju mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani.
"Vidiš, tistole, tam, je moj dom. (Jziroma, bil je nekoč. Pravzaprav pa hiše, v kateri sem bil rojen, ni več," sem ji pravil. "Porušil jo je nam potres, pa je oče zgradil tiovo \e-ta pozneje, ko sem bil jaz v Ameriki. Sedanja je na nasprotni strani ceste. Da, to ie! St. 99. Ko sem odha jal prvič v Ameriko, je imela naša hisa Številko 2."
Krenila sva preko mosta na vrt. Velik črn pes, z dolgimi, povešenimi uhlji, ki je bil k sreči priklenjen, je naju smatral za nepoklicana prišleca. Zalajal je jezno in se zapodil proti nama, da sva v hipu obstala.
(Dalje prihodnjič.)
DROBIŽ OD VSE-POVSOD
(Nadaljevanje s 1. strani.*
skim vpadom Anglija — če ne bo Anglija priskočila na pomoč odvrnil. Na vrtu so sedeli veči- Kini s posojili in vojnimi po-
noma starejši gospodje in duhovniki iz raznih krajev Slovenije. Tudi velika restavracija znotraj hotela jih je bila polna.
šla sva nato v delavsko zbornico na Miklošičevi cesti, ki je
trebščinami. Zdaj je Kina povsem odvisna od ruske pomoči.
Iz Belgrada, Jugoslavija, prihajajo poročila o protivladnih demonstracijah v neki hrvaški vasi, kjer so žandarji streljali
par blokov od kolodvora. Vsi na množico ter ubili pet kme«
London in njegovi zavezniki so se hitro znašli v situaciji. Ustvarili so umetno vojno paniko in začeli dramatično apelirati za mir, da preslepe javno mnenje, ki jc bilo razburjeno po Berchtesgadenu in Litvinovem ženevskem govoru. V psihološkem trenutku, ko se je zdela vojna neizogibna, so pa sklicali monakovsko konferenco, ki se je zdela na prvi pogled posledica nujne potrebe, v resnici pa .ie bila posledica sestanka angleških bankirjev in veleindustr:alcev(znani clivendenski kro-leta poprej v privatnem uradu Montagu Collet Normana, governerja Angleške banke.
Vsi Hitlerjevi uspehi v srednji Evropi so torej maslo angleških bankirjev in veleindustrialcev (znani clivendalski krožek je vključen) in Hitlerje prav za prav zgolj njihovo orodje v boju proti sovjetski Rusiji. Ti ljudje pa gotovo pričakujejo, da bo spopad Nemčije z Rusijo tudi prvo tako oslabil, da bo Anglija izlahka spet postala vodilna sila na evropskem kontinentu. Taka slika se kaže gledalcu za kulisami monakovske kupčije, ki jo razvoj dogodkov bolj in bolj potrjuje.
Nemara se bo sčasoma tudi Rooseveltu zazdelo neumno,
i
da se je dal tako potegniti monakovskim mešetarjem, da je naslovil na nje mirovni apel. k' 1• bil pač od"eČ, ker je bilo vse skupaj grda sleparska igra, pod vzeta na pobudo londonskih kapitalistov.
Je Že vrag, če človek ni namazan z vsemi sleparskimi žav-bami, kakor evropska kapitalistična diplomacija.
Nekje s kamniške strani je rezko zapiskal prihajajoči vlak. Odhitela sva na postajo in zdaj sem si to čudo — "kamniški vlak", ogledal tudi pri dnevnem svitu. Večer prej sem bil preutrujen in nejevoljen, da bi se brigal za kaj drugega kakor za komet isker, ki so se vsi-pale iz dimnika kakor žito iz vevnice. Ljudje v vagonih so bili oblečeni praznično. Pogledal sem tudi v drugi razred, ki je bi! v tistem vagonu, v katerem sva se midva utaborila. Naši stoli so bili grobi, a vendar dovolj udobni, da človek na njih prestane uro vožnje, in toliko jo prestane vsakikrat tudi lokomotiva kamniškega vlaka. "Kam pa, ljudje?" sem se u-mešal v pomenke. I/e čemu vprašujem, so si mislili. Jaz pa sem zvedel, kar sem želel. Kakor povsod, so v Kamniku, v Domžalah in v drugih vaseh ob tej progi verni ljudje in tudi taki, ki niso še pripravljeni na spravo z Bogom. Ti slednji so danes doma. A drugi gredo vsi na veliko katoliško manifestacijo, da izrazijo svojo zvestobo cerkvi in kralju, papežu in ^voditelju" (tako pravijo notranjemu ministru dr. Korošcu). "In vidva — kam vidva? Tzgle-da, da sta tujca? Od kje?"
No, da, iz Amerike, saj bi to sami lahko uganili. Pravzaprav smo vedeli takoj, a ne bi bilo vljudno, če va* bi nadlegovali, kako je v vaši veliki deželi. Nato pa so začeli vpraševati vse-križem, kakšne so v Ameriki razmere, koliko je v nji Sloven-
uradi unij in drugih delavskih ustanov so bili zaprti. Le velika kuhinja in jedilnica je kipela življenja! Tu se dobi hrano jako poceni. Seveda je veliko slabša kakor v hotelih in v boljših restavracijah, toda je vzlic temu užitna. To veliko kuhinjo, namenjeno delavcem, so tokrat napoinili revni romarji z dežele. Skušala sva dobiti sedež, da bi ljudi v nji od blizu opazovala. Toda vse je bilo oddano in ne bi prišla na vrsto poldrugo uro.
Bilo je silno vroče. V frančiškanski cerkvi in v vseh drugih v Ljubljani je pričelo zvoniti poldne. Le malokdo se je odkril in molil. Včasi je bilo v Ljubljani drugače: veliko liberalcev in na koše pobožnosti. Zdaj pa je liberalcev v nji prav malo in zato pobožnim ljudem ni treba toliko poudarjati svoje pobožnosti.
Soparica me je pričela dražiti. Namenjen sem k staršem, .a sem le nerad usmeril korake v ono smer mesta. "Greva, čeprav je vroče," sem rekel Angeli. Nakupila je slaščic za otroke mojih sester in za bratove. Nato sva Šla peš po pustem Starem trgu, po Florjan-ski cesti, po Karlovški in nato *vo prašni Ižanski cesti do Jur-čkove poti. "Daleč je," ie menila Angela. Jaz sem tik Domžal doma, pa lahko pridem preje v sredino Ljubljane, ko ti, Čeprav si iz Ljubljane." Ni daleč, sem ugovarjal, le vajena nisi, jn vroče ter prašno je. Samo petnajst minut hoda je od mojega rojstnega doma do šentjakobske cerkve. V resnici je kakih 25 minut.
Jurčkova pot se je včasi imenovala Ilovica. Zdaj, ko je to
tov in ranili sedem. Demonstranti so bili člani Hrvaške kmečke obrambne zveze, ki jo je vlada prepovedala. Take demonstracije in poboji na Hrvaškem zadnja leta niso nič novega.
Protinacijako gibanje je zajelo tudi ameriško filmsko središče Hollywood. To je bilo de-monstrirano pretekli teden, ko je prišla tja na obisk nemška filmska igralka in Hitlerjeva "prijateljica" Leni Riefenstahl, katero je tamošnja filmska naselbina popolnoma ignorirala. Ko je Lena uvidela, da v Holiy-vvoodu ne marajo Hitlerjevih prijateljic, jo je odkurila. Drugega ji tudi ni kazalo. To bo Hitler spet hud na Amcrikance.
Češki topovi obrnjeni proti Fronciji
Monakovska mešetarija, od katere zaenkrat kuje dobiček samo Hitler, je ustvarila pogoje za nekatero ironično situacijo. Vzemimo na primer težke in daljnostrelne topove, ki so bili pod nadzorstvom francoskih vojaških inženirjev postavljeni na čehoslovaško "ma-ginotsko linijo" ... Ko se je morala po Monakovem čehoslovaška armada na hitro u-makniti iz svojih obmejnih U-trdb, ni mogla vzeti s seboj teh težkih topov, kakih 1,400 po številu; dobili so jih Nemci. Zdaj pa pravijo, da bodo Nemci prepeljali 1,200 teh topov k francoski meji ter jih obrnili proti francoski "Maginotovi o-brambni črti" .. . Tn francoski politiki pred Daladierjem so računali, da bodo ti topovi grme% li v slučaju potrebe v obrambo Francije. . .
Spominska slavnost
tanknrjnr ustanove
v POCAST DVAJSETE OBLETNICE CANKARJEVE SMRTI
NEDELJO 11. DECEMBRA 1938 j
V SLOV. NAR. DOMU, ST. CLAIR AVE. j
« ij;vi;l\\h. ohio.
Vprizorjrnu ho komedija
"Za narodov blagor".
Sodelujejo zbori JADRAN, SLOGA, SLOVAN
in obe ZARJI.
IVitVli-k sporeda ol» 3, |)<>|>olijjlC
JOACHIM BARCKHAUSEN— IVAN VUK:
DŽINGIS KHAN
Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem
stoletju v Aziji
eaaggaobec——^oboi——sjopol—j—iopol—jjopoi-
o a *

Kljub temu pa je gorel v mladeniču Timu-ru ogenj častihlepja, ki ga je odlikoval pred njegovimi sovrstniki. Usoda ali previdnost ga je določila za neverjetne reči. Kajti ljubil je bojne igre kakor noben njegov sovrstnik. Bil je tudi izboren šahist. V svojih prvih mlade-niSkih letih je bil že najboljši lovec, jezdec in bojevnik, čudovite rešitve iz težkih nevarnosti, napoved zvezd in druga prerokovania, vse to je kazalo na nekaj posebnega in ga dvigalo, da sledi za svojim ciljem.
Končno je napočil čas tudi zanj, da je segel v politiko in storil prvi korak za novo mongolsko državo. Pomagal je emirju tran-soxanskemu, Kasganu, zoper poglavarje vsiljivih in upornih plemen in mu" tako postal neobhodno potreben. Timur pa je diplomatsko sejal med poglavarji razdor, da so bili drug proti drugemu in je naposled z nekim emirjevim sorodnikom premagal emirja samega. Zdaj se mu je zdela pot odprta. Ali pleme neidersko se je spuntalo. Dva poglavarja, eden je bil njegov stric, vladar Samar-kanda, sta hotela, da bi s Timurjem skupno vladali državo. Prednost, ki »ta jo uživala med ljudstvom, je Timur hotel omajati. Med duhovništvom je našel zaveznika, ki je verjel na Timurja. da je mož, ki bo ponesel islam med vsa pastirska plemena, in mu je zato pomagal. V svoji dozdevni biografiji piše Timur: "Vedno sem stremel vero božjo in por stave Mohameda razširjati med vse narode, ki je ne poznajo. Vedno in povsod je islam moj prapor."
Preden pa so ti trije začeli v Transoxaniji vladati, je prišel z vzhoda gospodar Turke-stana, da bi kot khan, potomec Džingis kha-nov državo priključil k svoji državi. Timur je vedel, da ga lahko reši samo premetena politika. Njegova armada bi ne bila kos vojski Džingis khanovih potomcev.
"Dobra politika lahko opravi več kakor junaštvo, premeten predlog je vreden več, kakor armada. Ob primerni priliki izstreljena pšica iz orožja politike zadene neprimerno vedno srce sovražnikovo", je rekel ob neki priliki.
In v tem političnem boju je Timur odnesel zmago. Postal je deželni glavar Transo-xanije. Ko je pa pozneje pri drugem prihodu khana turkestanskega bil določen, da bo samo vojvoda vojske, je poskušal z vstajo svojega ljudstva otresti se tega tujega gospod-stva. Njegov načrt se je ponesrečil in je moral biti še vesel, da se mu je s šestdesetimi možmi posrečlo zbežat v severozapadne stepe. Zdelo se je, da je Timur za vedno končal svojo karijero. Kajti njegovo spremstvo se je z neprestanimi bitkami vedno manjšalo in manjšalo, da je naposled ostal z ženo in slugom sam. Končno je padel v nečastno ujetništvo. Dva mukotrpna meseca je preživel Timur v nesnažnem hlevu zaprt. Naposled se je z naporom vseh svojih sil osvobodil. Ali ni zbežal, ampak je z zaplenjenim mečem naskočil svojega ječarja. da maščuje in upo-stavi zopet svojo teptano čast. In zdaj se je usoda zamajala. Timur je bil sprejet kot gost, dobil je služabnike, konje, živila. Pridružili so se mu še drugi pustolovci. Zopet je vojeval kot pomočnik za nekega emirja. Po končani bitki je moral odjezditi. Dve pšici sta ga zadeli v desni laket in v nogo. Težko so se celile rane. In odsihdob je šepal. Njegovi sovražniki so ga zato imenovali "šepajoči Ti-mir", "Timuri-lenk Tamerlan."
Ali Timur se je dvigal vedno višje in višje. Njegovi bojni uspehi so dokazovali mogočnega in silnega vojskovodjo. Ko je zagledal nekoč na nekem lovu tigra, je zaklical svojim spremljevalcem: "Če se mi posreči tigra ubiti, me bo v vseh podvigih spremljala sreča." Kratko nato je bil tiger ubit od Tamerlanove pšice. Nevzdržcma je šlo kvišku. S prijateljem Huseinoin, svakom, sta zavojevala Transoxanijo. Da bi se pa delila v vladanju, ni bilo niti govora. Timur je svaka premagal in ga ubil. Timur, Tamerlan, Sahib Kiran, gospodar ugodnega ozvezdja, se je dvignil kot samovladar Transoxanije. Ker pa po postavi knjige postav. Jase, ni mogel in smel biti khan, je predhodno postavil nekega naslednika Džingis khanovega kot prvoveljavnega velikega khani. sam se je pa imenoval le veliki emir. Zdaj je lahko z Džingižani, kakor
VOLIL 60 LET — NI SE DR2AVLJAN
so se imenovali davni dediči Džingis khano-vi, kot veliki emir Timur, Tamerlan, Sahib Kiran, vladal nad vsemi Mongoli. Zdaj je ustvaril podlago, na kateri je lahko računal na organizacijo velike države. Drugim pomembnim opornikom države, duhovščini, je dal samostojnost in gospodarstvo v javnem življenju.
Samarkand je postal glavno mesto. Nepretrgoma so delali umetniki in rokodelci na njegovi olepšavi m znamenitostih. Zidali so stavbe, krasne, veličastne mošeje, na katerih so bili kakor relifi napisi iz korana v arabskih črkah, še danes stoje nekatere mošeje in izgledajo zunaj, kakor da so bile včeraj postavljene. Mnogo relifov - napisov je sicer okrušenih, in *e nahajajo v muzejih v Berlinu, Londonu in drugih, a kljub temu je, če pride človek v Samarkand, kakor bi prišel v stari vzhodni Him. Vse te mošeje so krasen monument umetnosti Timurjeve dobe, kateri se še danes vse čudi. Še zdaj stoje štirje ogromni stolpi, štirikotno zidani, neizmerno visoki kakor egiptovske piramide Čudoviti in mozaično se menjajo v kvadratnih centimetrih modra in bela barva od tal do vrha, kakor bi bila iz emajla in je, kakor da je narejen včeraj, čeprav je od tega zdaj 600 let. Svoje meje je imeli dobro zavarovane. Premagal je velikega turškega sultana Bajezida I. Dve duši sta bili v Timurju. Pri Sivi je ujel 4000 Armencev. Vse je dal žive zakopati. Pri Bagdadu je dal posekati glave 90 tisočim ujetnikom. Iz teh glav je dal zgraditi veliko zmagoslavno piramido. Bil je torej, čeprav ne po rojstvu, vreden naslednik Džingis khanov in čeprav ne iz družine Džingidžanov. In ta strašen človek je bil ob enem velik podpornik in prijatelj umetnosti in znanosti. Kakor že rečeno, je olepšal Samarkand v neverjetno lepoto umetnosti in reprezentance in da so bili umetniki polno zaposleni pri njem. Kakor poroča znani erientalist Jožef baron Ham-mer-Purgstall, ki je umrl leta 1856., je Timur posebno dobro poznal arabsko in perzijsko slovstvo, in je rad prebiral v svojem prostem času.
Kakor poročajo zdaj ruski listi, so znanstveniki preiskali arhive bivšega velikega emirja v Buhari in našli tam znamenite ostanke iz Timurjevih časov. V emirjevih arhivih so našli načrte univerze, katero je dal Timur zgraditi v Samarkandu in ki še zdaj stoji. Načrti so bili silno natančno narisani na svilen papir. Pole?? gradbenih skic so tudi našli načrte mozaikov, ki so na zunanjih zidovih univerze. Ta najdba je radi tega zelo važna, ker so dozdaj vedno mislili, da so Timurjeve zgradbe gradili posebno talentirani arhitekti brez posebnih načrtov. Iz velike dobe Samar-kanda je ohranjenih zdaj še precej zgradb, stolpi, mošeje in najbolj sloveča univerza
"Bibi Hanum" imenovana.
•
DODATEK
750 let je od tedaj, ko je vladal Džingis khan, mogočen vojskovodja in državnik, mongolski khan khanov.
Evropa ni vedela o njem ničesar, kakor da so njegove tolpe za trenotek pogledale na bregove Donave, preplavile Slovenijo do Dalmacije in se potem naenkrat vrnile nazaj v Azijo, ne da bi bile premagane od kakršne koli evropske armade.
650 let je minulo, ko je vladal veliki emir Tamerlan, Timur in bil takorekoč enak Džingis khanu. Tud*. o njem ni Evropa nič vedela.
Velikanski dogodki, strašna svetovna vojna tiste dobe, ki so se dogajali v Aziji pred 7. in 6. stoletji so bili Evropi nepoznani.
Zdaj se šele raziskuje ta zgodovina. (KONEC.)
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
1 ■ » 1 ■ 1 ■ 1 » "•
DELAVCI,
PODPIRAJTE SVOJ TISK! PRISPEVAJTE V TISKOVNI FOND
"PROLETARCA",
KI PISE ZA VAS IN SE BORI ZA VAS!
koledar in oglase. Pravi, da so ljudje zelo zadovoljni s koledarjem in se prav povoljno izražajo o njegovi vsebini. Omenja tudi, da je bil prečital apel upravnega odbora Proletarca za zbiranje tiskovnega fonda, ker pa je društvena blagajna do malega suha, so vzeli kolek-to med člani na seji, ki je prinesla $6.00. Prispevali so vsi ti-*ti. ki se zavedajo pomena delavskega tiska v teh resnih časih.
Mineral. Kana. — John Ma-ro!t, ki je eden od najstarejših naročnikov Proletarca, je obnovil svojo naročnino. Johnu želimo še mnogo let. ne samo zato, ker je naročnik, pač pa 'udi, ker je "jolly old fellovv"!
Hernvnie. Pa. — Pozabiti ne smemo tudi našega Toneta Zor-nika. Poslal je novce za prvih
25 izvod, koledarja in $4.35 tiskovnemu fondu, ki jih je zbral med somišljeniki. S Tonetom se včasih "poprimeva v pismih", toda kljub temu sva prav dobra prijatelja in sodruga, čeprav gledava na gotove pojave v pokretu drugače ter sva kritična drug napram drugemu. Saj se ravno na ta način čistijo pojmi, da pridemo do boljših zaključkov, ali ne, ^one?
Arma, Kant. — Tone Shular je poslal prvih #50 na račun koledarja. Pravi, da mu gredo dobro od rok in pričakuje, da jih kmalu razpeča, in Če mogoče. naroči novo zalogo. Pravi, da ga veseli, ker smo bili rano gotovi s koledarjem, ker je s tem omogočeno zastopnikom, da jih hitrejše razpečajo. Tudi piše, da se v kratkem zglasi z več naročninami in drugimi stvarmi, tikajočih se pokreta.
ŠE ENA NEVARNOST V SLUČAJU VOJNE: ZVERIN JAKI...
J. F. Fleming is Partlende, Or«gon, j« star 83 let. V Ameriko j« prišel pred 62 leti. Dre leti pozneje je prvii volil, dasi ni bil ie ameriiki državljan. "Takrat." prari moi sdaj. "jo lahko vsakdo >olil." Od tedaj se je moi redno udeUiil vsakih volitev. Na steni sa njim so slike nekaterih predsednikov, sa katere je volil. Pred kratkim je pa saprosil sa starostno pokojnino in tedaj so prenesli, da moi ni ie driavljan. Zdaj je dobil "prvi papir", ki (a drsi e rokah.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Društvom in Klubom
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v

66
PROLETARCU
99
Chicago, III. — Na tej naši fronti so bili zadnje čase nasi sodrugi aktivni v sledečih podvzetjih : Jože Oblak je dobil 4 naročnine; France Bizjak je zbral $9.35 podpore tiskovnemu fondu, poleg tega da je bil priden tudi pri prodaji koledarja; Frank Sodnik in Oscar Godina sta zbrala $8.01 za ti-skovfti fond, Joseph Turpin $2.10 in Chas. Pogorelec $7.55. Poleg tega so prispevala še sledeča društva: "Slavija", "Narodni vitezi", "Nada" in "pijo-nirji" vsako po $5.00, dočim so naši cicerski "Sosedje" prispevali $2.00. Od društev iz severne in južne strani mesta še nismo dobili poročil, kako je s to stvarjo. Za čikaška društva in rojake na splošno moramo reči, da so še vedno storili svojo dobžnost napram Proletarcu in socialističnemu gibanju vobče, za kar jim gre vse priznanje, kakor tudi našim sodrugom in sodružicam, ki so na delu pri zbiranju fonda in prodaii koledarja.
Sodrug Zaitz je prišel domov s ture jK> Pennsylvaniji in Ohiu. Vsi shodi so bili uspešni in če bi ne bilo snežnih neviht, bi biii še bolj. Iz poročil, ki jih dobivamo se razvidi, da so bili ljudje zadovoljni z njegovimi predavanji in mnogi izražajo željo, da se bi mogle podobne predavateljske ture bolj pogo-stoma podvzeti. Naj omenimo še, da je sodrug Zaitz dobil na tej turi 28 naročnin, večinoma novih. Za kritje stroškov te ture se je zbralo $137.50, kar je vsekakor lep uspeh v teh slabih časih.
Johnstown, Pa. — John Rak je naročil še 20 izvodov koledarja, John Langerholc pa je poslal 4 naročnine. Poroča, da sta bila shoda s. Zaitza precej uspešna, še bolj bi pa bila, ako jih ne bi bil pokvaril snežni vihar.
Mclntyre, Pa. — Vinko Yak-setich — our faithful standby — je poslal 2 naročnini in naročil 6 koledarjev.
Bridgeport, O. — Jože Snoy je poslal $5.00 tiskovnemu fondu, ki jih je prispeval klub št. 11 JSZ, ter eno naročnino, zraven pa poroča, da gredo koledarji dobro od rok; do zdaj jih ie naročil že 52 iztisov, poleg tega so jih naročili tudi drugi v vzhodnem Ohiu, tako, da bo naš koledar tam zelo dobro razširjen.
Springfield, III. — Jože Ovca je poslal 6 naročnin. Poroča tudi, da bodo v kratkem aranžirali predavanje, na katerega bodo povabili s. Zaitza. Po predavanju se bo vršila zabava.
Kaylor, Pa. — Anton Žagar, tajnik .4t. 244 SNPJ, je poslal 2.00 podpore tiskovnemu fon-
du, ki jih je prispevalo društva; na decemberski seji pa bodo vprašali še posameznike, da prispevajo vsak po svoji moči, ker se zavedajo, da tak list kot je Proletarec zaslugi podporo.
Strabane, Pa. — Kdor je mislil, da bo tu kar vse tiho, kar se tiče tiskovnega fonda, se je zmotil. Sodrug Terčelj je namreč že poslal $14.55. Po $5.00 sta prispevala dr. "Postojnska jama" št. 138 SNPJ in naš stari znanec v socialističnem pokretu s. Louis Britz iz Hillsa, ostalo vsoto je nabral med sodrugi in somišljeniki. Jacob Pavčič je poslal tudi dve naročnini.
Newburgh, O. — Jože Lever je poslal 4 naročnine in naroČilo za 50 izvodov koledarja — za začetek, kot pravi. Klub št. 28 JSZ je prispeval $2.00 v tiskovni fond.
WaUenburg, Colo. — Da bodo opazke v tej koloni bolj iz različnih krajev, je treba omeniti tudi to naselbino, od kjer je poslal 2 naročnini s. Edw. Tomšič. V pismu pravi, da sta me čakala s Francetom Tomšičem. da se zglasim pri njih, ko sem bil pred kratkim po opravkih v Pueblu. Mi je žal, toda ni bilo mogoče, ker smo hoteli biti gotovi s koledarjem tako kot smo obljubili da bomo in besedo smo držali, kajti izšel je več kot mesec prej kot lani. Torej oprostita, prijatelja.
Ely, Minn.—Naš krojač-far-mar. John Teran, ki je znan po svoji agilnosti in vztrajnosti za Proletarca in koledar je poslal že drugo naročilo za koledar. Pravi, da mora letos narediti rekord s prodajo koledarja. Pri tem delu mu pomaga tudi Jack Kunstelj, tajnik št. 268 SNPJ. Jaka ni samo naš dober pristaš, pač pa tudi dober lovec; pred kratkim ie podrl nreko 200 funtov težkega srnjaka. Le žal, da je tako daleč, sicer se bi mu ponudil na gostijo.
Forest Ci»y, Pa. — Anthonv Drasler ml. ie poslal že drugo naročilo za koledar. Pravi, da nima prav nobene poteškoče s prodajo koledarja letos.
Milwaukee. Wls. — Jacob Rožič, ki je bil dolgo vrsto iet eden od najbolj marljivih zastopnikov Proletarca. se je spet zglasil. Poslal je 4 naročnine.
Pueblo, Colo. — France Bol-tezar je spet poslal 2 naročnini in naročil še koledarja. By golly, ako bo šlo tako nanrej še kak teden, nam bo zaloga docela po«šla. in tisti, ki so ga običajno naročali, bodo ostali brez njega, ako se ne požurijo z naročilom, kajti zaloga se hitro zmanjšuje!
Diamondville, Wyo. — Anton Tratnik je poslal novce za
Zamislite si veliko moderno mesto, ki je postalo žrtev zračnih napadov ... Nekoč živahne ulice se zdaj zapuščene vijejo med žalostnimi razvalinami in pogorišči. Mogočna trgovska poslopja, ki so se še včeraj ponosno dvigala v zrak, in stanovanjske hiše in domovi leže v brezupnih ruševinah. Ljudi skoro ni videti, kar jih ni bilo pobitih, so večinoma zbežali, ostalo jih je le nekaj, malega, ki se zdaj plašno potikajo med razvalinami uničene metropole, s svojimi plinskimi maskami na obrazih bolj podobni pošastnim prikaznim iz nekega drugega sveta nego ljudem. Kadar ponovno zatulijo sirene, javljajoč, da se spet bliža zračni sovra-žnik, se te prikazni spet brž poskrijejo v svoje brloge pod razvalinami. In že spet silne detonacije, ki zaglu-šujeio sirene redkih preostalih požarnih brizgaln, ki drve na mesto novih požarov. Mesto je spremenjeno v pekel.
Toda sovražni bombarderji s svojimi bombami niso edina nevarnost, ki preti nesrečnemu mestu in njegovim preostalim prebiv alcem. Pravkar se je raznesla vest, da se potikajo med razvalinam krvoločna bitja, napol ljudje in napol zveri, ki ne prizanašajo ljudem .. . Dalje so se pojavile prave pravcate džungelske zveri: tigri, leopardi, divje mačke, levi. .. Nekdo preplašeno pripoveduje tovarišem v kleti, kamor so se zatekli pred zračnim napadom, da je jedva ušel veliki tropski kači, ki ga je kanila napasti . . . Kmalu vse mesto trepetajoč posluša fantastične zgodbe o strašnih zverinah, kakršnih svet še ni videl, ki se plazijo in divjajo po mestu in preže na človeške žrtve ... Odkod so prišle? Sovražnik jih je spustil iz letal, se glasi pojasnilo ... Med prebivalci, ki še kljubujejo zračnemu razdejanju, uničevanju in smrti, se pojavlja panika .. .
In kakšne so tiste strašne zveri? še iz šolskih knjig jih poznamo: gorile, babuni, levi, tigri, leopardi, kače in druge zveri, ki so ušle iz mestnega zverinjaka, ko so sovražne bombe porušile zidove in kletke. In da je bila groza prebivalstva še večja, je ušla Čreda divjih bivolov, ki zdaj divja po mestnih ulicah in pomandra pred seboj vse, kar se ji stavi na pot. Med razvalinami se plazijo strupene plazilke, strupeni tropski pajki in drug strupeni mrčes. Nikjer ni več varno.
To je sicer slika, naslikana v domišljiji, ki bi se pa lahko u-resniČila. Vsa današnja velika mesta imajo svoje zverinjake, v katerih drže najrazličnejše živali, od najbolj krotkih in neškodljivih do divjih mesojed-nih roparic in silnih primatov kot ie gorila, strupenih kač in vsakovrstnega strupenega mrčesa. Zdaj ši pa predstavljajte, da so sovražne bombe porušile zidove in kletke zverinjaka v enem teh mest. Nekaj živali bi bilo pri tem nedvomno ubitih, ostale pa bi zbežale v prostost; in celo inače ukročene zveri bi vsled silnih detonacij docela podivjale, poblaznele in bi več ne znale (očiti prijatelja od sovražnika, femveč bi vsevprek napadale in morile...
Slika, prikazana v začetku, bi postala strašna resničnost. Ljudje bi blazneli od strahu, ki bi nevarnost še podeseteril.
Ravnateljstvo londonskega zverinjaka je zadnjič, ko se Je zdelo, da bo vsak čas izbruhnila splošna vojna v Evropi, mislilo na vse te možnosti ter se pripravilo, da odstrani nevarnost v naprej, čeprav je računalo tudi z možnostjo, da bi sovražne bombe ne samo porušile zidov, poslopij in kletk zverinjaka, temveč tudi pomorile živali v njem, pa vendar ni mislilo tvegati nobene nevarnosti, ker nekaj živali bi lahko ostalo živih in kolikor bi jih bilo, bi bile nevarne. Zato je ravnateljstvo sklenilo, da v slučaju vojnega izbruha pomori vse živali v zverinjaku, ki bi utegnile postati nevarne. Na smrt so biii obsojeni levi, tigri in leopardi, gorile in drugi primati, sploh vse mesojedne živali, kače, strupeni tropski pajki in drug strupeni tnrčeš, krokodili in ceio sloni in bivoli itd. Ta smrtna obsodba zaenkrat ni bila izvršena, ker ni bilo potreba, kadar pa napoči taka potreba, tedaj bo smrt na debelo pustošila po zverinjakih evropskih mest, da ne bodo mogli prebivalci &h zverinjakov_le povečati vojnih grozot... — I. J.
Kadar želite kaj oglašati, spomnite »e "Proletarca".
BOŽIČ JE PRED DURMI
In vkoreninjena tradicija je, da »e ljudje ob tej priliki spominjajo svojcev in prijateljev z različnimi darilu Vsak kupec pa lahko zapazi v trgovinah grmade različne drobnarij, ki so bile importira ne iz Nemčije, Italije in Japonske. Ameriški trgovci kupujejo to robo, ker je cenejša in je pri nji več profi-ta; to je pa mogoče zato, ker je delavstvo v teh deželah mnogo slabše plačano kot v Ameriki. To je en vzrok, zakaj bi mi ne smeli kupov««« teh izdelkov.
Drugi vzrok je še tehtnej-si: v vseh teh deželah vlada najhujša diktatura in teptanje vseh človeških pravic; in vse te dežele so napovedale vojno na življenje in smrt demokraciji in svetovni civilizaciji vobče. Spomnimo se na Španijo, na Kitajsko, na Čehoslovaško itd. Ali bomo podpirali te tiranske, barbarske režime s tem, da bo-demo kupovali izdelke iz njihovih tovaren?
Naš odgovor mora biti t Nikdar! Bojkot izdelkom iz teh dežel!
Zato pazite na izdelke, ki nosijo eno teh označb:
"Made in Italy", "Made in Germany" ali "Made in Ja-pan"! Ne kupujte the izdel* kov, ako nočete podpirati ti« ranstva in barbarstva! In povejte trgovcu, pri katerem jih najdete, zakaj jih ne marate.
BOJKOTIRAJTE IZDELKE IZ FASISTICNH DEŽEL!
KOMENTARJI
Zakaj podcenjevati samega sebe?
tati, da zastopa generala Fran-cisca Franca; socialisti bodemo nemara obdolieni, da aMatopa-mo vlado Nove Zelandije; republikancem se lahko obesi ,ia . , . i . . » grbo zastopništvo v interesu ja-
b,	^Vpon.ke vlade; new-dealskim
manjvrednosti drugim 1 udem! lt.m()kraU,m w ut m o0itati
Stara tradicija je. da časopi-; Ogromna večrna priseljencev	||ko skrb ZH kori,u britU
si ob priliki raznih praznikov J* res prišla sem revna, vendar J	fako da
kot so Božič, Novo leto, Zahval- P« ne nebogljena; ti ljudje so	£ Nazadnje bi
ni dan itd. servirajo svojim či- mtll močne mišice m dtla va-	registrirati a i pa
tateljem dolge, že sto in sto- J®«® jn voljne roke, pa tudi	In državni ali justi-
krat ponovljene in prežvečene P^nih glav niso imeli vsi; in Ji	' ^al na-
tirade, ki pa jih že malokdo ci-1» Umi rokami in s tednom so	i bilijonov lju-
ta. Tako se je tudi neki sloven-1 pomagal. graditi Amenko, to -	d|„
ski list spomnil Zahvalnega dne! Ameriko, ki jo mi poznamo in	«
a člankom v okvirju na prvi ki bi brez žuljavih rok in uma ™® «- brez! titmni t#»r nam nmedal kako in priseljencev nikdar ne bila to i€ n® UI 0*aK0 *ia,)0
zak? moramo ^i hvaležni da kar je! In človek, kise zaveda. P™*}**
ži\imo \ Ameriki hvaležni, da	gospodarska	- ampak pomislite
Do tu ieTtvir lmS v in deloma tudi kulturna stavba ™ *medo ki b, bila . tem
redii in ^ koLntSr bi jo Amerike v veliki meri tudi sad ustvarjena! Navsezadnje bl redu in vaš komentator t> jo	umske™ dela pri- morali drug drugega deporti-
vzel na znanje, kakor se rece v tirnega in umsaega aeia pn	__ : jn(lijan.
sejnem jeziku, ker se pač zave-1 seljencev vendar nebo od	* ae
da, da živimo v deželi, kjer la- me ponižnosti m hlapčevske « » & '	kakor "o bili
hkn mi mili volii siuamo fraze bojazni zlezel sam vase ter ^ >oai ji aezt ie, a»xor so hko po mili vo ji sipamo iraze J klečeolaške fraze ker neka* njihovi predniki . . . okrog sebe, če kai pomenilo ali ,iax aiecepiaaae iiaze, aei
nič; stvari bi sploh ne omenjal J« slučajno eden priseljencev,	Q ralbijAnju »hodov
Zgodilo se je pa, da je proti tem več bo moško rekel;	^^ ^ ^	y
svoji navadi stvar prečital in "Veseli me, da sem pomagal dnevnem tisku o razbijanju fa-preden je bil z njo gotov, je do- graditi to mogočno stavbo in da ( etičnih shodov vseh baž v bil občutek, kakor bi čital kak sem z ostalimi sodeželani pri-1 chicagu, Nevv Yorku in drugod cirkular ali okrožnico Ameri- j pomogel, da smo si ohranili () (lejei'j. in videti je, da mno-ške trgovske zbornice ;to ga je politične in kultnrne svobodšči- ! jm nefašistom ti izbruhi ljud-pa vzpodbudilo, da je sklenil ne, ki so nam jih zajamčili oče-Lj^ :iejeVolje ugajajo, ker pač napisati o stvari nekaj besed. tje republike, poznejše genera- verjamejo, da je pest naj bol j-ši Urednik omenjenega lista v^ije pa nam jih ohranile. Am- ;ortjr^vor T1'a fašistično aTogan-uvodu pove, da mu je znano, pak jaz tudi vidim na tej stav. L0 \*aš komentator pa ne zada j* gospodarski položaj slab bi mnogo pomanjkljivosti, med sie<juje teh dogodkov baš z ve-
katerimi je največja ekonom j seljemf ker se zaveda, da je to »ka diktatura, ki jo izvaja nad i nevarna jKra z dinamitom. ki nami kapitalizem m ki je kn-!utegne udariti nazaj kot bume-va, da živi večina delavcev Y\rfkng .Zadeva krajevnih, držav-tej bogati deželi v večni odv.s-;nih in 2Veznih 0 b|asti je, da nosti m negotovosti, nadaljnji| Ht(>pii0 na prste vsem ilegalnim milijoni pa celo v pomanjkanju i	panjem, ki streme
in* bedi, dasi je vsega v izobi- za naailno polastitvijo vlade; in
EDEN OBTOŽENCEV
in da velik del ameriškega ljud stva živi v razmerah, ki so vse prej kot zavidanja vredne in pri prizadetih ne morejo vzbujati slavnostnih misli in ginlji-ve hvaležnosti, pač pa težke skrbi in često onemoglo jezo; vendar pa bi bilo znamenje *Črne nehvaležnosti", ako bi zlasti kdo izmed tepenih in nesrečnih priseljencev zamahnil z roko mimo obraza ter trpko vzkliknil: "Za kaj pa naj se zahvaljujem? Za brezposelnost, bedo in skrbi, ki me tepejo? Hvala lepa!"
To pa ni lepo od inozemcev (ker omenjeni list rabi ta izraz ne vem, ali veljajo njegove karajoče besede samo inozem-cem ali tudi tistim priseljencem, ki smo v večini in se nas ne smatra za inozemce, temveč za enakopravne ameriške državljane?), pravi omenjeni list, ki jih je Amerika "siromašne in nebogljene" sprejela pod svoje okrilje ter jim, "brezpravnim sužnjem" omogočila nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj, ("če pri tem nimamo pokazati dovolj uape-
lju; to ni prav in to je treba popraviti; in jaz se danes po
če te oblasti zanemarijo svojo dolžnost, je stvar volilcev, da
novno zavezujem, da bom, kot jjh pa volilni dan opozore na to
MM M Lam	• • m A I II m If A 1 t b A A *VI rv	_	...	•
enakopraven član velike ameriške družine po svojih močeh pomagal, da se tudi to popravi, da bo Amerika v resnici postala dežela, v kateri bo prijetno živeti in delati!"
Tako bi govoril mož, ki se zaveda, da priseljenci nismo prišli sem beračit, temveč delati in pomagati pri gradnji te
— s tem, da izvolijo nove javne uradnike. Z "masno justico" —bolj udomačen izraz je: dr-halska justica—se ustvari razmere, naklonjene nakanam reakcije ,ki v ugodnem trenutku "v imenu reda in javne varnosti" vzame vajeti v roke in stopi z okovano peto na civilne svobodščine državljanov. Vse-
Zvetna velepprota v Chicagu j« prtd kratkim obtožila 97 oseb in firm v avni i preiskavo mlekarskega mononola, ki j« i« dalj časa v teku. Med obtoženci Ja tudi več unijskih uradnikov, zastopnikov mlekarskih firm in tudi »K javnih uradnikov. Obtožba i« glasi, da so monopolsirali trgovino a mlekom in umetna navili cene mleku in mlačnim produktom. Na sliki je eden obtožencev, kap. Dan Gilbert, glavni preiskovalni uradnik v uradu chicaskega državnega pravdaika Thoaiasa Ceurtneyja. ka bas podpisuje bond ali varičino. Obtoženci s« nahajajo na prostem pod varičino $1,000 vsak.
pogoje in sam si mora priboriti) je bil jesenski koncert soc. Zar-svobodo, ako jo hoče uživati!'je na Zahvalni dan popoln us-fte vedno se dogaja, da se le »'i občinstvo s programom preveč ljudi zanaša na razne vsestransko zadovoljno. Občin-nevidne sile. ali pa na druge st v-u na tem mestu v imenu zbo-ljudi, da bodo opravili delo na-' ra izrekam iskreno zahvalo, mesto njega, kar ola jša reakci- Hvala tudi trgovcem in obrtni-ji njeno delo, da nas lahko pri- kom za naklonjenost z oglasi, tiska k tlom. Mi se pa potem Vsi skupaj so pripomogli, da se jezimo in iščemo vzroke tam. *>o slovenska delavska pesem kjer jih ni, namesto da bi se gojila v metropoli, potrudili, da očuvamo to, kar Zdaj moram pa omeniti ve-imamo dobrega, in skrbeli za (liko spominsko slavnost ob pri-izboljšanja življenskih razmer, liki 20-letnice -.mrti velikega Na spomeniku nekega Šveda j,vana Cankarja, ki jo bo prire-v Stockholmu tudi stoji napis: dlIa Cankarjeva ustanova v ne
hov. ni njena, temveč naša kriv- fašističnega gibanja v deželi, da!" dodaja in bi lahko našli ker vidi v njih agente tujih
dežele, ki je naša nova domovi- k&kor je stvar potrebna vse-na. "Saj nismo za Bogom ka- slranskeKat treznega premi-menja metali!" bi moško dejai m;sjoka
priseljenec z Gorenskega. "Če-'	_
mu bi torej podcenjevali in celo poniževali sami sebe?!"
Agentje tujih vlad"
Kongresnik Martin Uies bi rad, da bi zvezne oblasti zaprle voditelje komunističnega in
tudi v leksikonu kakega Forda ali Girdlerja.) Kruh je resda postal "ovsen", pravi člankar, zato pa nam ni treba ječati pod diktatorjevo peto in smo svobodni.
Shodi, predavanja in spominska slavnost
Nur flor verdient •k*h Frciheit
vyie clas txibon
I)cr tiljrlich f»roborn musA.
Cleveland, O. — Gornje besedilo je vklesano v kameniti podstavek spomenika nesmrt-
vlad. ki bi se po zakonu morali
prijaviti državnemu depart- nima nemškima pesnikoma meniu, da bi jih imel v eviden- Goetheju in S<hillerju, ki stoji ci, česar pa niso storili, torej so v Clevelandu; vzeto pa je bilo kršili zakon in jih je treba poslati na ričet. Nu, človeku ni do
"Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!" Tudi to je resnično. Človek si mora sam pomagati in narava mu bo služila.
Kaj sledi iz tega? Predvsem je potrebno, da delavec pravilno uporabi svoj prosti čas za svojo izobrazbo, kajti le izobražen delavec lahko v popolni meri koristi gibanju za končno osvoboditev človeštva. Prilik za to je vedno dovolj, zlasti po velikih mestih.
V Clevelandu smo imeli zad-
deljo 11. decembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave. Igrala se bo Cankarjeva komedija "Za narodov blagor". Vloge so v rokah dobrih igralcev in režiral jo bo s. Etbin Kristan. Poleg tega bo nastopilo s petjem pet pevskih zborov, ki so člani Cankarjeve ustanove (Jadran, Sloga. Slovan in obe Zarji). Pričctck ob treh popoldne. Zvečer bo igrala za ples Barbičeva godba.
Cankarjev glasnik za mesec
kaj ponosni!)
O evropskem delavstvu nam1 je povedal, da je na celi črti na umiku; in demokracija se je umaknila pred diktaturam^. Do tega je prišlo, ker delavstvo n{ bilo dovolj močno in ker se ni zavedalo, da mu prinašajo medsebojni razkoli poRubo. U-oda, ki je zadela evropsko us-'avstvo, je dobra šola za ameriško delavstvo, ki lahko vidi, la st ne pride nikamor s cepljenjem svojih sil in da je posebno, da se združimo v eno •nočno delavsko politično stranjo, ako si ne želimo, da tudi ms doleti enaka usoda. Danes ni čas za osebne spore in za pa-sivizem, temveč je treba napeti vse naše moči ter z združenim« močmi delati na tem da se prepreči, da tudi nas na za jaha jo diktatorji, ki se nam ponujajo na mnogih krajih. Tudi slovenski delavci morajo spoznati to resnico ter se pridružiti JSZ in njeni kulturni ustanovi Prosvetni matici, kajti le tako bodo doprinesli svoj delež v boju za izboljšanje življenskih razmer ameriškega delavstva.
Na predavanju se je zbralo $12.36 za kritje stroškov predavanja.
Udeležba, kot sem že omenil, je bila povoljna. Po predavanju je bilo stavljenih več vprašanj, potem smo se pa še osebno pomenili med seboj.
Naj še pripomnim, da bo imel klub št. 49 JSZ svojo običajno plesno veselico dne 25. decembra zvečer in sicer v Delavskem domu na VVaterloo rd. Vstopnice so že v predprodaji. Naše zavedne delavce in njihove družice vabim, da se te zabave udeleže in tako pokažejo svojo solidarnost z nami. — D.
Daladier zmagal
Francoska generalna stavka, proglašena za 30. nov., ki je imela pokazati Daladierju, ua francosko delavstvo ne bo dopustilo okrnjenja pridobitev izza časov Blumove vlade, se j3 izjalovila, ko je Daladier prignal iz vojašnic veliko Število vojaštva, da pokaže, da je pripravljen rabiti proti delavcem oboroženo silo; obenem je pa podredil vojaški kontroili elek-trarske, prometne, telefonske in druge javne in javnonaprav-ne uslužbence in delavce, vsled česar se niso mogli udeležiti stavke, ker bi se s tem postavili izven zakona. Namesto pričakovanih pet milijonov delavcev je tako zastavkalo samo nekaj nad milijon delavcev v Parizu, Marseillesu in drugih večjih mestih. Vodstvo Splošne delavske zveze je že sredi dneva priznalo, da se je 24-urna generalna stavka izjalovila.
Kaj bo sledilo, se še ne ve, jasno je le toliko, da je v Franciji triumfirala reakcija in da se bo Daladier zdaj skoro gotovo naslonil na desničarske elemente, kajti socialisti in komunisti so naravno prešli v o-pozicijo proti njemu. Tudi grozi Daladier z razpustom komunistične stranke in s sodnim postopanjem proti delavskim u-nijskim in političnim voditeljem. Tako se je znašla tudi Francija v vrsti odločno reakcionarnih držav.
AGITATORJI
M DELU
I december je izšel v posebni nie čase priliko slišati tudi ra- spomiflski iz(laji in je posvečen 1
zne predavatelje iz tujih de-1 Cankarjevemu spominu .Ta šte-žel, kjer ljudstva trpe pod dik-, vi|ka je izredno bogata in jo
tatorsko peto. \ petek 18. no-	toplo priporočam vsem. ki še
vembra je predaval v Public	ni80 naročniki, da si jo naroči-
Auditonumu nemški pisatelj	jo Vsa ameriška Slovenija je
0?car Mana Graf, ki je spiral	lahko ponosna na to literarno
Komentator nima prav nič tega, da bi vtikal prste v zrja-proti temu, če je nekdo vesel, da živi v deželi, ki si je doslej znala ohraniti politično demo
kracijo in razne svobodščine, na katerih temelji; sam je vesel, da živi tu in ne v Evropi; ijna pa ugovor proti temu, da
iz rvetovno znane operete Faust. V slovenskem prevodu se glasi: "Le tisti si zasluži svo-
vico za te ali one. ampak če bi	bode kot življenje, kdor si mo-
imel priliko govoriti z Diesom.	ra to dnevno osvajati." Te be-
bi možu povedal, da igra t\e-	sede so bile in ostanejo večno
gano igro; če se njegov princip	resnične in mi vsi bi jih morali
sprejme, bodo namreč kmalu	imeti vedno pred očmi za vsak-
na vrsti vsi politiki, vključivši	danjo vzpodbudo, človek sam njega: njemu utegne kdo oci-|si ustvarja boljše življenjske
že 20 knjig in zlasti vzbudi! pozornost s knjigo "Wir sind
ustanovo, posebno še metropola. Jaz nisem nikak lokalni pa-
GLEJTE, DA SI PRESKRBITE
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
za leto 1039.
25. letnik
Vsi, ki ga že imajo, se zelo pohvalno izražajo o njem.
t
Pohitite z naročili, kajti zaloga se hitro krči!
POSAMEZEN IZVOD STANE 75c. PRI VEČJIH NAROČILIH POPUST.
INarorila ponljitr na na*lov:
UPRAVA PROLETARCA
2301 So. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
čer močno deževalo in je bil zato shod slabo obiskan. Shod je aranžirala Nem&ko-ameriška kulturna zveza, ki se bojuje proti fašizmu in ima svoje postojanke širom Združenih držav. — V nedeljo 27. nov. je pa govoril v češki dvorani na Clark ave. sudetski Nemec dr. Kari W. Deutsch, delegat na svetovnem mladinskem kongresu v New Yorku. ki nam je t^idi povedal mnogo zanimiveara. Tudi tu bi bila lahko udeležba boljša. Shodu je predsedoval znani češki odvetnik dr. Palda, ki je dejal, da bi morali čuti tega mladega moža mnogi tisoči Amerikancev. — Ta predavanja omenjam zato, da pokažem, koliko prilik je slišati nekaj poučnega, ako se hoče človek potruditi in obiskati take shode. Z obeh predavanj je poslušalec odnesel vtis, da tudi Ameriki ne prizanaša fašistična hidra, ki jo skuša pogoltniti; le če bomo čuječi, ji lahko prekrižamo njeno namero.
Zadnji teden se je mudil med nami s. Frank Zaitz, urednik "Proletarca", ki je na dveh shodih predaval o položaju delavstva v Jugoslaviji In drugih evropskih deželah, ki jih je bil prepotoval letošnje poletje. Njegova predavanja so bila zanimiva in so pokazala, da je ' predavatelj dober opazovalcc.
Gefangene . Mož je rodom Ba- triot vendar se mi vi(Ji da je vareč m živi v pregnanstvu., na^a cjeVelandska naselbina I Najprej je zbežal v Avstrijo, gilno prjdobila na ugledu, od-( po "anschlussu" pa na češko in kar izhaja v naši sredj ta lepo_I
od tam je prišel pred kratkim s|ov|lo znanstVena revija. Zato v Ameriko. Njegovo predava- je na;,a doižno;?tf da v nedeljo nje je bilo zelo zanimivo in po- popoidne napolnimo dvorano učno. Le škoda, da je tisti ve- NarodneKa doma in pokažemo,!
da znamo ceniti ne samo to, temveč tudi veliko delo. ki ga je iz\rsil pokojni Ivan Cankar za izboljšanje usode hlapcev Jernejev.
Slava Cankarjevemu spominu! — Joseph Jauch.
Zaitzevo predavanje v Collinwoodu
Cleve'and, O. — Predavanje. ki ga je imel s. Frank Zaitz v Slov. del. domu na VVaterloo rd. 1. dec., je bilo dobro obiskano, čeprav ni bilo mnogo časa za oglašanje. Prer d a vatel j je prišel k nam precej prehlajen, ker ga je zalotilo v Pennsylvaniji izredno slabo zimsko vreme, in jaz sem se bal, da ne bo vzdržal; ali on je kljub svojemu prehladu vzdržal poldrugo uro ter nam podal ob*e»žno sliko današnje Evrope in ša posebej Jugoslavije. Povedal nam je, v kakšnih mizer-nih razmerah živi jugoslovansko delavstvo in kmečko ljudstvo in kako se dr. Korošec odlikuje v zatiranju svobode govora In tiska in drugih svobod-ščin. Ljudje smejo Čitati le to, kar .iim dovoli KorošČev cenzor, ki često spravlja urednike v obup. Cenzura tudi ne dovoli listom pisati proti Mussoliniju in Hitlerju. (Ameriški Sloven-
Klubovo veselica
Blaine, O.—Tukaj se je raznesla govorica, da se je pri klu-bovi veselici dne 30. aprila sto-čilo mnogo sodčkov piva, pa ni bilo nobenega prebitka; in nekateri ljudje so sprejemali to govorico z odprtimi usti in na-tegnjejjimi ušesi. In smo res stočili deset sodčkov piva in napravili 65 dolarjev prebitka. Danes ima klub št. 11 JSZ nad $150 v blagajni, iz katere smo že veliko prispevali v politične svrhe, za Tom Mooneyja, v podporo delavskim listom in v agitacijske svrhe. Toliko v vednost tistim, ki so nasedli neresničnim govoricam.
V soboto zvečer 10, decembra bo klub "Naprej", št. 11 JSZ, spet priredil veselico, to pot v korist ,*Proletarca,\ ki se nahaja v težkem finančnem položaju in potrebuje naše pomoči. Vsak zavedni rojak, ki mu je količkaj za poSten delavski list, se bo odzval našemu vabilu ter prišel na našo vcsclico. Tam vas bo čakalo tudi nekaj novega: peli bodo kanarčki s Kanarskih otokov ter vas razveseljevali s svojo melodijo. Servirale se bodo okusne domače klobase, ki jih boste lahko zalili z dobrim vinom. Torej: na svidenje v soboto 10. dec. v dvorani društva št. 338 SNPJ.
John Vitez.
Va« naročnin«, ki jili pošljejo sa* • topniki in drugi agitatorji Prolotar* ca, »o itate na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki pnilj« eno caloletno, ja sabelešen v tem tesna* mu s dvema polletnima.
ci, ki sprejemajo odlikovanja Nadalje moram omeniti, da.od te vlade, res nimajo biti na
Sava se zahvaljuje
Chicago, III. — Zadnji koncert "Save" dne 27. novembra je uspel v splošno zadovoljstvo občinstva in Savanov. Mnogi so se izrazili, da ie bil program lepo izvajan. Zadovoljstvo s koncertom je bilo razvidno tudi iz dobrega razpoloženja občinstva po programu. Sava se vsem udeležencem iskreno zahvaljuje za naklonjenost, predvsem pa marljivim delavkam in delavcem v kuhinji, za baro in drugod. Kuhinjo je imela v oskrbi Mary šifrer, za kar ji najlepša hvala, kakor tudi njenim pomočnicam.
Savani so na zadnji seji zaključili, da vlijejo zboru novo življenje in poskrbe še za boljše programe v bodočnosti. Sk lenili so zboru pridobiti novih moči in ga postaviti na višjo to*ko, kot je bil kdaj v preteklosti. Na pristop vabimo vse, ki jih veseli petje in imajo glas in posluh. Vaje so vsak torek »ob osmih zvečer v Slovenskem delavskem centru. Pridružite se Savi! — Odbor.
Frank Zaits, sap. Pa. Jennie Dagarin, Cleveland, O. Ckas. Pogorelec, Chicago, III. Jos. Oblak, Chicago, 111. John Kotin, Girard, O. Joteph Snojr, Bridgeport, O. Frank Podboy, Parkhill, Pa. Joteph Ovca, Springfield, III. Frank Barbič, Cleveland, O. J. H. Krsisnik, Kemmerer Wyo. John Resnik. Hostetter, Pa. John Vites, Blaine. O. Joseph Lever, Cleveland, O. Jacob Roiič, Milwa«kee, Wis. John Langerholc, Johastcwn, Pa Andr. Vidrich. Johnstown, Pa. Msrjr Ersnožnik, Red Lodge, Mont.
John Rak, Johnstown, Pa. Jennie Jerala, Craflon, Pa. Anton Tratnik, Diamondville, Wyo.
Vinc. Yaksetich. Mclntyre, Pa. John Marolt, Mineral, Kans. Ed Tomsic, Walsenbnrg, Colo. Frank Boltesar, Pueblo, Colo. Frank Bisjak, Chicago, lil. Joseph Cvelbar, Sharon, Pa. Anton Jerant, BurgetUtovv n, Pa
19 HH 8 7 6 6 6 6 4 4 4 4 4 4 , 4 3
3 2 1
2 2 2 2 2 1 1 1
Skupaj v tem iskasu (4 tedne, od 5. nov. do 3. dec.) 120H polletnih •»--•»čnin. Prejšnji ickas (4 tedne) 149H.
KDOR spozna potrebo kakšnega dela in pravi danes "Hočem," jutri se mu pa že ne idi važno, pojutrsnjem se mu pa ne ljubi, ne bo nikdar storil nič velikega.. Ne odlašajte tistih del in nalog, ki morajo biti da-ca" že obnovili?

FENCL*S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawnda!e Ave Chicago, III.
Tel. Craurford 1382
Pristna in okusna domača jedila Cene smerne. Postreiba točna.
* i
i
Ste ai že naročili Avne« riaki družinski koledar?
ftIMMttllMMMMIMIM
PRISTOPAJTE K	J |
! SLOVENSKI NARODNI I! I PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE ST DNEVNIK
:-PROSVKTA"!!
» Stane ta celo leto $6.00, J | j	pol leta $3.00	< >
|	Ustanavljajte nova druitvs	<»
■ ►	Detet članov(ic) je trebs za	\\
! !	novo dm*tvo. Naslov za list in	« >
''	za tsjniitvo je:	! !
J) 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
i »Mi
ZASLUŽNI M02JE
FRANK S. TAUCHAR
mu so se vršili periodično skozi dvu stoletja, predno so Turki prvič vpadll v evropske kraje.
ICdo je torej prvi izzval te boje? Katera stran je prva za
zaslužnih mož sedanje dobe, ki imajo sposobnosti, voljo in vrline, da saj delujejo v to smer. V dveh desetletjih je on več naredil za pravilno uredibo človečke družbe, kot pa so
Ker so pred stoletji Turki j nit mož z velHcim duševnim ob- čela vsiljevati svojo vero iz- j-prelatje in svečeniki vseh ver
morjem in povsem vreden viso- ven svojega ozemlja ter obe- skezi tisočletja s svojim bega-
napadali jugoslovanske pokrajine in ropali, pobijali in v »ui- ke pozicije, ki jo je mnogo let I nem pobijala in ropala ibliž-nost odpeljavali slovenske de- obdržaval v svoji domovini, nje in oddaljene sosede? Kri-vojke in fante, je potrebno, da t«vedeči sodobna zgodovina o žurji so poslali prvo armado pogledamo, če ima »kak Turčin razvoju Turčije v povojni do- proti Palestini cb koncu 'enaj-kaj zaslug. O tistih res rnaode- bi. Reformiral je mohamedan- tega stoletja, nakar je sledilo polnih časih od štirinajstega stvo, .ločil vero od države in še sedem drugih skozi dvesto pa do osemnajstega stoletja ne odvzel precej politične moči let do konca trinajstega sto-bomo razpravljali, ker so -pač duhovništvu. Na Timkem je letja. K0 je bilo kr^čan. ko kra-pretekli in ker so bili prekruti1 zdaj precej dtbro razvito svo- i I jest vo v Jeruzalemu ponovno
p re potrebne '1lcšeftM je
za naše pradede, da bi fih tu ponovno oživljali. Pregledali pa bomo nekoliko sedanjo Turčijo in nje državno, ekonomsko in socialno vodstvo, da se prepričamo, Če ima dandanašnji kdo kaj zaslug tam doli v Mali Aziji.
bod< rniselstvo, liberalizem In o\rženo leta 1291. po moha-
verska svoboda. Nadalje je u-	nedanstvti, je bilo konec kri-
radno upeljana monogamija,	žarskih vojn, in "sveta dežela"
to je enoženstvo — dasi jih	ie pe tem zopet paila v roke
imajo nekateri še vedno po	"brezvercev" za celih šest ste
več, in to javno, s posebnim dr-	let, namreč do svetovne vojne,
žavnkn dovoljenjem skozi pre-	ko jo je "rešila" Anglija ... hodno dobo sedanje generaci- Turki so prvič vpadli na
Upoštevajoč, da so med pr- je, ker so jih imeli že prej kot	Balkan in pozneje v naie tkra*
votni araib^koturški rod zase- je prišel preobrat in z njim	je nekako v sredi štirinajstega jali precej slovenske krvi naši nove postave. Evropejci in A-'stoletja. Takozvani Otomani pred tremi ali Štirimi stoletji merikanci pa ne zaostajajo —jali poznejši Turki so pribežali
ugrabljeni otroci, smelo pride- morda celo prednjačijo v tem	v Malo Azijo s severovzhoda
mo do zaključka, da mnoge oziru ... seveda malo na drug	pred Džingis khanovo mon-
dobre lastnosti, ki jih opaža- način'.. Postranske ljubice	golsko armado v prvi polovici
mo zadnja desetletja na Mla-|obdržavajo tajno. Seveda se	trinajstega stoletja, ob času
zadnjih evropskih križarskih v padov v Palestino, ter so na to v polstoletju organizirali oto-mansko ali turško cesarstvo,
njem o posmrtnem življenju, v katero v veliki meri in večini niti aami ne verjamejo! Kljub tem j pa so vedoma šuntali
v ak svoje pristaše proti ljudem drugih ver. da bi jih pridržali v svoji sekti za njih
kolekte — kajti gešeft" . . . po-nebno še, ker polje avečeniških Žetev postaja z vsalcim novim dnem — manjše...
Vse to omenjam zato, da •bodo čitateljl razumeli, zakaj k mat ram in prištevam celo Turka med zaskižne može. Sprevideli smo, da sta samo veri v napotje — eicer »mo pa prilično enaikl ljudje v slovenskih gredicah, ali pa v turških mejicah ...
FALCON (O It NE It
doturkih, izvirajo iz naše tu pa tam pripeti, da poči ka-zdrave slovenske krvi, ki je ka pištola — nakar z denar-bila takorekoč protivoljno jem žrtve perejo škandal na vcepljena v turški rod že pred sodišču ... To primerjam sa-
stoletji... Naša kri je torej mo zato, da *,previdimo, da s podjarmljenjem domačinov vzrok mlado turškemu revolu-.med zapadno in vzhodno civi- najprvo v Mali Aziji, potem pa cionarnemu gibanju, ki se je lizacijo dandanašnji ni več po- še v precejšnjem deliu Evrope, pričelo že ;pred svetovno voj- sebne razlike.	Ker je tiste čase mogočni
no ter po vojni pometlo s R so m| y mojjh otr^kih mongolski imperij pričel ra«- JT	J***™. kok'
turškim sultanom in kalifom v ,etih ^ ^ prip0ve<i0vali o Padati zaradi nevrednih na-, blu* NaPar» vam povejm, da eni osebi in organiziralo repu- t h \ur{k]h vnadov v tednikov Džingis khana, je nwm nec perneava domu ... Vi-v,n* -	i-	*	i... . .	. dla s m dost zverine n strelala
sm ket bla vojska, pa ni neč padi. Ksm use patrone ponuca-va, sm pa domu šva. Klukc se mje smejav n pa norca delov, zato sm mu flinto ke u roke vargla n hiter domu šva večerjat, ksm bva tud že pošten la-
bliko, v kateri je postalo žen-!naše jcraje in sem AQ po. hitro začelo rasti novo in moč-stvo rešeno mnogoženstva in o- zneje v te'm znanju bolj	turško cesarstvo. Moha-
braznega zakrivala. Sodobno p0(jkrepil s čitanjem Mi.klove medanel. sinovi "prave in či-so Turkinje bolj enakopravne ^Ic jn drugih podobnih spi-' ite" vere» dasi Je ta le nekak-
z moškimi kot pa so marsika
tere Evrcjpejke.
Pri vsem tem napredku na Turškem je imel, posebno zadnja desetletja, največ zaslug Kt^mal Aiaturk, vodja Mla-doturkov in že večletni predsednik turške republike, ki je pred kratkim umrl. S pr vega so ga vsi no vino pisci ime novali enostavno "Kemal Pa
sov, sem hipno zadobil takol*«* 2me* judovske in katoli-mržnjo do Turkov, da ibi bil	z njih angelji in hu-
takoj na mestu vsakega ustre- vred« 80 kmalu potem u-lil, če bi bil imel •'flinto" v ro- stanovih novo armado, ki je kah in kakega Turčina pred P°1 stoletja postala strah čna. Zdej po večerji pa to stor-
sabo — kar bi bil seveda smatral za zelo krščansko delo. *Te zločestnike in oskrunjeval-ce ne le naše zemlje in blage
in trepe; sosedov. Tako je Tur- jo pišem, čija postala skozi nadaljnjih	sej zgodi tkule:
600 let močan faktor v Aziji in
VČASIH JE LUŠTNO BLO...
Piše Spela Potovcen
Ket sm djala zadr. tedn, tok tik, ket star sovdat, pa hiter sm nardiva šva sm na jago. po mer m — takat sej pa nekej Na vejm kok sej zgodi da sm čudnga zgodi—men I spet gver Šva glih Klucka prašat, če bom padu z rok — "Klukc!" sm za-
upiva ... mercina se j pa po-stavla na zadne noge. n pogledov* mej strašn gerdu sem Čez garm, pa gobe i ategnlva tku na šerok, deb lohk an cev hlev šov noter. Jest sm začeva mencat, pa so ble kolena tku švah, da nism mogva nkamer. Poj i pa začeva še hosta pokat — jest pa u kolop! Jojmene kok sm laufala!
,Tok cajta sm leteva, de sm padva — pa sm kar obležava; sm mislna sej tok usega konc K niblu neč n me ni ubedn po-hrustov, sm se previdn pobra-va n poČas šva nazaj po gver. Pridem tam, pa niblu nker neč. Pobrala sm flinto, pa spet bel korajžna šva naprej. To sem i čudn zdel, zakej b na mogla glih iest nč ustrelt. K tku precej cajta spet hodm n ubene zverine ni blu nker vidt, sm pa začeva kar ke u an fenc strela!. Sem i fajn zdev, sam dej fest pokal.
Ancajt i to slu fajn. Hmav • sm na slišava, kej adn začev
flinto posodu. Ki oj dobiv, me ne hrija. Djav je, da joj kupu kf ie u kolmajnah delov. Tam ?o blez zmerej na jago hodil, k so pot a več m štapal. Men i useglih kij flinto dobiv, sam dem joj dav. Patrone sm pa mogva »farna kupt. Puša i toplar-ca, toj na dva rola. če s ta pa-rum šusam fališ, lohk še koj ankat zakurš za nim, toj za tisto žvaljo. ks cilov najno pa mistov.
Kj<m še nova reportarca, bom
Meeting Notes—Two Nevv j Members; Visitor's Night; Rehearsal
Th«* JSF Junior Guild, m wly or ganlzod unit of Branch 1 JSF. held pn regular w»«ekly meeting Frldiy, December 2 Ht the Slovene La!»or Cfntvr,
Two new memb<TH vvere ac<vpted, theKe are Stanley Kuznik and Robert Kelar. '
Plan« vvere made for what pr »mi.so ; o be a lively sesnion on .lanuary 6. the date of tht* next meeting. It vvill be Vkitor'« Nijfh*, and friend« of ihe members are expeeted to be present in Ifirire numberi.
Reheai Mila for ihe FNPJ Feder«-tioh ChrininisM party?program on December lH ®re well tinder-wny. The Falcon Comrade« a« \vell hm <he Junior Guild vvill rontribute to the prog.am «s unit*. They promite to bi*
«uod, if one can Judge from the en-4hus!rbm at rehearMals.
Anne B«nig«r.
Orchid*
To Jo ephine and Angeline Pluth, the two little Faleon members vvho Kave HUth a supeib performance at
Sava's Concert on November 27th.
• Wt- f ca red for a moment that little Angeline vvould burst her throat but, no, it wa» on I v a foollnh fear for Mhe
in a horn little actre** and singer vvith a million dollars worth of courrige.	•
AH thst vve knovv from the FaU con'« weekly rchearhals point to a very interesting Falcon contribution of sor.g, dance and music for the pro-gram vvhich the Chicago SNPJ Fe-deration i« preparing fo,> its juvenile merrber« on December 18.
This is the one big, happy, party that the juvenile mimbers look for-ward to each year, for, here, Santa Claus< is sure to be, vvith presents and «rifts for ali. — D.

tisnjene več izvodov kot obi- i čajno in kdor ui še naročnik j Cankarjevega (jlasnika, si jo lahko naroči, če pišp na nailov: Cankarjev Glasnik, 6411 St.j Clair ave., Cleveland, O. Posamezen izvod stane 30c. Naroč-1 nina je $3 na leto in $1.75 na pol leta.
Avtomobilisti posvarjeni
ChicaŠki varnostni svet je naslovil svarilo na avtomobiliste, j češ da se je približala zimska doba, ko karbonov monoksid (strupen plin, ki se dela pri izgorevanju gasolina) začne pobirati številne človeške žrtve. Avtomobilisti so bili posvarjeni, naj ne poženejo in ogreva-! jo (warm up) motorjev v zaprtih garažah, če jim ni do tega, da bi njihovi avti prešli v druge roke, oni sami pa v po-grebnikove. -
r lcl ™ n iaRl r , r m Z j utre j sm zavila par send-	i,., ♦
_________________________ Evropi. Ko pa so. največ PO | vWov n STn jeh uteknila u ^a-!nekpJ r€nta^t n k,€t noter u
" ga naroda, pač pa tudi naše zaslugi Rusije, bafckanake dr- velk t0{U u mojm žeketu ktr J*rdu, "kdo, hudiča, mu kure i svete vere, je treba na vsak na- j žavice zopet dobile samostoj- sm imeva tU(, patrone ^iter P°biJa: " Zame i blu glih prov,
ime 'Kemal Ata Turk", "kar ! =Poznal pravo svetovno zgodo-se je zadnje čase spremenilo [vino !n s tem zaJobil nekaj pa-
v enostavni Kemal Ataturk ~ I »«ti v bučo. so se mi oči odpr- socialno acjro upravljani
ki ie vsekakor za katereea-1Sprevidel sem. da so "vi- žava. Ljudstvo je v novih ai je vsenaKor za Katerega- r^_______^^^^______merah z a dovoli no. To d<
koli Turka zelo častno ime. V turščini namreč "kemal" pomeni pravi, oziroma perfekt- iiaPadatl muslimane ni; "ata", oče (to besedo »mo skozi sedanjo Turčijo Slovenci sprejeli od turških vpadnikov, ker tudi mi rečemo očetu "ata" — kadar želi-
tezi" evropskega krščanstva merah zadovoljno. To potrju-brez vsakega povoda pričeli Je nazor, da je več zadovolj-napadati muslimane na poti
sicer mala, toda ekonomiko ta i perjallca Pepca, k ma karo, socialno debro upravljana dr- m€J »>a memgrede pelala von
raz- na kontro k je šva na farmo po jajca. Tri ure sm jagava, ona mej pa čakava u farmarjov hiš,
v "sveto
stva tam kjer ni narodnostnih deb pelala domu mene n u*o in verskih vprašanj, čeprav je nastreleno zverino, deželo", katero so hoteli iztr- država po števiKu prebivalstva Koj ksm paršla u germovje, gati "nevernikom" in "krivo- in obsegu zemlje manjša, i nekej zašmel tam za garmom vercem" iz rok. To so bile tol- Ljudslvo v,aj lahko obdrž' u iistju. sm tok nervtls, da mo kai od nies?a) * in "tutk" pe vojaških pustolovcev na-i*v°jo kulturo in jezik, čeravno sm kar sproživa ke u listje/« še reda TUTfc To naše to ime branih ir vseh evropskih dr- mora v ekonomskem oziru p le-! kter/a i skočiva ana ulika kro. ZTv celoti črnini, "Per- fav. ki so si nadeli za takrat "P* godbi takozvanih vele-• Glih takat pa zagledam ano fektni Oče Turkov" ali bolie • I silno bliščeče ime: "Križarji Zato naj tudi ceni ne ot>- Vevarco;1c je skočiva ?: ane veje
"Pravi turški oče"/	' za »veto vero!" Ti pohodi kri- ZSv ^^oin krožek n* drujr°' 'Tokr 1 I1drdiva
Da je bil Ataturk res krema-i žarskih vojsk proti Jeruzale-| Sz\nr-ivične\&c bi bilo da ja f1,nta n vevarca » Pa se
hitrejš poskakvava naprej.
Priprovite svoj obed za praznike tako,
;	i #	• ' I • •	'
DA GA BOSTE LAHKO VESELI!
2e letos in potem leto za letom boste lahko uživali, če boste pripravljali jedila na
i	< v %. . n	i
PLINSKEM
ŠTEDILNIKU
^larlboro Iniveranl
Zajamčeno brezhibno dr'u* joči plinski štedilnik
SAMO
$11900
*
in va« stari štedilnik
MAJHNO PRVO VPLAČILO
bo /h mrtrrcv ra»a zti od/pln-teranjf. \folevko*tvi prhio*. ni *trnAki jiri plačevanju na ubrokr.
bi dobil vsak narod zase avtonomijo, vsi pa naj bi bili potem skupaj združeni v svetovno državo, kjer naj bi ne bilo državnih mej in carin, ne oboroževanja za vojne, pač pa en
"Špeva, dva patroua sta že šva per hudič!" sm se parkrat perdušiva. Gver sm spet hiter naladova, pa sm šva po jagersk naprej. K pridem ke akul anga
PUBLIC SERVICE STORE
Public Service Comp*ny of Northern Illinois
denar za vse, in v šolah bi uči-	griča, jo pa fejst perbriše an
li samo dva jezika, domači in	dolgouše gor po an stez — jest
svetovni — o vseh verah pa	pomerm, "bumf!" nakar zaje
naj bi bili tiho. nakar bi odpa-	še hu jš leti, pa še an "bumf!"
dle vojne in vsa druga zločin-	ki zaje glih nesu pete gor čez
stva, ki zdaj prepajajo ves	^e, n poj ga nism nkol več vi-
8Vet ...	dva. Štirje patroni so že šli u
Ko so monameaanci postali	ift, pa še neč u bisag! močni, ni čuda, da so takoj sle- Kuga se nuca jezit? Flinto
dili "lepemu" katoliškemu vz	sm spet naiadovat pa 8m *Va u
gledu križarjev ter pričeli po	udnijr0 do|Jtlo> Tam sm hmal Evropi moriti nedolžne ljudi,
ter ropati in pustošiti njih zemljo. Vse to seveda v imenu Alaha prav tako, kot so pred njimi delali križarji na Turškem v imenu Kristusa ... Iz vjetih mladih slovenskih fantov so potem vzgojili izvrstne janičarje, ki so bili na poznej-šišh pohodih krutejši od Turkov samih.
Toda po stoletjih je baš ta zmes turške in slovanske krvi privedla do njih sedanjega si-milarnega socialncga življenja ...
To so seveda le mimoidoči pogledi na zgodovino, o kateri f-ploh nisem imel namena pisati. Briga te kolone je samio pojasniti par zaslug, ki jih je Ataturk resnično pridobil s temeljito prevredbo svoje države, kar ni le dobro za domače ljudstvo, pač pa koristi naprednemu razvoju tudi driu-god po svetu.
Današnji vni pametni ljudje vedo, da narodnost in vera ne pomenita nič; razum, inteligenca in kooperativnost pa nudijo vse, kar je treba za medsebojno prijateljsko življenje vseh narodov na vseh kontinentih in otokih sveta! Kemal Ataturk je torej eden izmed
vidva anga prov leDga fazana. Biv i samo dvejst šritov ud mene — jest pomerm — pa mej u tem trenutku tok mil pogledov, dem i kar flinta umahniva. Ancajt srn ga gledava, pa nism ve-dva kuga b nardiva. čez nekej mnut i pa ud nek perletela se negova babca fazanovka, pa sta se začeva tku lpu klunčkat, da som kar sovze parsle u uči, pa gver mje z rok padu. Tku sm ratava mehkge srca, da nism mogva strelat na celo četo zajcov, kso glih takat pertacali mem u toplrajn formaejon, Zdej k to pišem sem zdi, da so se ankter zajci clu men pos-mehval kso šli mem. Jest jem bla že dava, če bm flinta glih pred z rok na padva!
Ksm se mav upomogla ud fazanovga lubimkanja, sm pobrala pušo n spet šva naprej. "Anga zlodja pa mofm listre-ltt!" sm rentačla na tihem. "Brez neč nasmem domU* pa če čeprov zverina še tku per-jazn ekta," sm dajava sama seb korajžo.
Kse ubarnem spet mav akul, sm pa vidva ano uliko zver, k je zlo gerdu gledava zad anga garma. Pušo prec varžem fer-
čakava da me domu pele.
"Ki maš pa jago?" mej prov skor jezn uprašava. "Tku i pokal, ket bla tavejč vojska, pa neč na perneseš."
"Hiter na karo!" sm djava; "tm že use povedova med po-tja!"
— I biv že tud ta zadn cajt za ujet — kajti tadrug farmar i že ronov sm čez travnk, deb me sfiksov zarad kur.
Na jago nam nkol več šva! Sej še dobr da sm flinto nazaj perr.esva. Eh, pa nej za ankat bo, r.ej druge tud sam košta k na jago grejo, čeprov učas ka-šnga kumernga zajca pernese-jo domu.
Jest m spet rajš šva akul biz-musmenov pozvedvat, če me prov spet kašn ven varže, bom še useglih mejn strahu uživa. Zato bjo drugo rajžo moje novice spet z mesta, pa čeprov me rof tretajo. Na konter i blu še več ket rof ...
U an reč sm pa zdej prepričana :
če nabo z mojm reportm začel (>it boiš —n to prov hiter — m hmal spet mogla jet u šapo delat, kar b blu zame orajt, sam čeb dev res dobiva.
Na svidenje drug tedn na mestnih štritih!
NASE REVIJE
Cankarjev glasnik za december je posvečen spominu velikega pisatelja, čigar ime nosi — spominu pred dvajsetimi leti umrlega Ivana Cankarja. Vsebina te številke je zelo zanimiva. Prispevki v nji so: u-vodnik "Enajsti december", pesem "Človek" (Ivan Zorman), spis "Ob dvajsetletnici Cankarjeve smrti" (Angelo Cerkve-nik), "Novi hlapci" (Ivan Molek), "Tom Mooney in njegova pravica" (Ivan Jontez), "1893-1838", prizor "Rojstvo hlapca Jerneja" (Ivan Vuk), "Enajsti november", "Cankar v angleščini" (Anton J. Klan-čar). "Za narodov blagor \ pesem "ln smrti ni" (E. K.), "Lu-I Žarica", '*Opera #Hubička, v Cievelandu", zgodba "Moralo-, meter" (Saša LiČin), spisi o I Cankarju "Kje...?'\ "Kolo sej obrača", "Cankar na našem odru" (V. J. G.) in "Senčna ali sončna stran" in več drobnih j stvari. — Te številke je bilo na-|
TISKOVNI FOND PROLETARCA
Na apel za podporo Proletarru, kateri je uprava naslovila na dru-Atva naprednih jednot in ivez,. klube JSZ in posameznikom, *o »e do zid-nje sobote odzvali sledeči:
III. IZKAZ
Chicago. III. — .Tohn Thaler $1.50; Vinko Loč ni* kar $1.20; po $1: John B. Mihelich, Frank Bt-nchina, Jacob Muh«; Franro* Godina 50c: no 25c: Paul Vesel, Louis Slamnik, Ltonard K. Alpner Jr. in Anton Trojar; Anton (Jiadiiek 20c; Oftcai B. Godina 15c, skupaj $7.55. (Nabral Chas. Po-' jforelec.)
Cicero. III. — St. 449 SNPJ $2.0«, j Frank Marjrolle 50c. skupaj *2.50. j (Poslal Frank Martrolle.)
Chicago. III. — Neimenovan $1.00; po 25c: A. And res, Fr. Omahen, M*th Ojrrin in Al. Valetich; L. Steblay lOc,, skupaj $2.10. (Nabral Joseph Tur-, pin.)
W«st Aliouipp*. Pa. — Št. 122
SNPJ $2; Mike Zakrajsek ml. 50c; po 25c: Andrej Antoncič. Georsre Smre-1 kar, Anton eiroznik, Frank Simoncič,; I Mrs. A. Antončlč in T. Gerzel; Tho-j mas Medved 15c; |>o 10c: John Ste- j glasa in Mr«. J. Steklasa; po 5e: John Sercel, Frank Strubel in Frank Smre- 1 kar, skupaj $4.50. (Nabral Anton i Grožnik.)
Forort Citjr, Pa. — Frank Gerštelj 50c; po 25c: Anton Drasler st., Martin Medved, John Murrich, Frank Kotar, Louis Ostanich, Anton Drasler ml.. Valentin Gerin in Louis Sasso; i Mike Jagrich 23e; Joe Jereb 5e, sku- | pa j $2.78. (Nabral Avgust Gostisa.)
Chicago. III. — Anton Putz $5; Anton Garden $2; Podbokovski $1; po 50c: John Thaler in Anton Putz; Luka Groser 25c: Neimenovan lOc, skunaj $9.35. (Nabial Frank Biziak.)
Shrborgan, W»a. — 344 SNP.I $2; po 25c: I/eo Milostnik in John ( Spendal; po lOc: T. Matevžič, F. Butcbar In T. Modic, skupaj $2.80. I (Poslal Leo Milostnik.)
Elm Grove, W. Va. — Po 25c: Vic- j tor Sustaisic in John KraAevec; po I5c: Mike Burnik. Joe Matos st., Paul NaberKoy in Joe Matos ml.; po lOc: Frank Kosem. John Peternel, Vinc. Peternel, Tony Selak, Tony No- 1 vak in Mary Koaem, skupaj $1.70. (Poslala Mary Kosem.)
Kemmerer, Wyo. —• Anton Tratnik $1.05; John H. Krzisnik $1: I,ouis i 8ajovec 70c; po 50e: Frank Moličnik, Frank Pečnik, Albin Zakotnik, Ho^e Peternel in Jack Turk; po 25e: John Kržiinik, Joe Kallster in Emilija Kru-sloh, skupaj $6.00. (Poslal Anton Tratnik.)
Chicago, III. — Frank Groser $l;j po 50c: Osear Godina. Frank S<tdnik, Donald J. Loti ich, Jack Groser, Er- j
nratine Ju{fK, Angela Kobal, Joseph Dra»'er, Vincent Cainkar in Fred PU-hutnik; no 30c: Kiijren«* Godina In Rdivard Lahen; po 25c: John Simon, Joaeph Zibert. Millie Jakse, Krnest Dreshar, Pauline Drasler in Mory Bernik; Helen Arko 21c; po lOc: Kniil Hrast in Frank Lotrich, skupaj $M.01. (Nabrala Frank Sodnik in Os-car Godina.)
Zap. Perra. — Anna Ban $1; po 25c: Anton Zornik, Mike Klopčič, Frank Simok, John Bukovinski, Louis Palčič in Ivan Celin; Mr.tt Marovicn I5c; po 10?: John Strvasnlk. Mary Zornik. John Klanlesar, Louia Sleber, Mike Stern, Frank Bregar, M. Gosen-ca, Anton Sere, Anton Pajk. John Kristan, Lewis Breftar, Frank Shu-ster, Loui« Gorenc, Georfe Steplch, J<»hn Pushnik, Frank Primozich in Antor. Potisek, skupaj $4.86. (Nabral Anton Zornik.)
lmperial. Pa. — St. 106 SNPJ $3; no 50t: Mary Ei^en, Anna Gorenc ln Frank Auffuttrn; po 26e: Frank Ur-bas, Anton Pol&ak, Joaeph Jamnik, Steve Zafron, John Maufar in Steve Krečvn; po lOc: Louise Perper, John Virant. Anton Bonač, Frank Vidrich, Luka Kokel, skupaj $6.50. (Nabrale Mary Polšak in Anna Gorenc.)
Murray, Utah. — St. 12 SNPJ $2; John Malich 25c, skupaj $2.25. Cucfahy, Wi,. — Št. 520 SNPJ $1. Cleveland, O. — Št. 5 SNPJ $2. Gross, Kansas. — St. 206 SNPJ $1.50; John Shular 25c. skupaj $1.75. Dvluth. M«nn. — St. 205 SNPJ $2. Pinejr Fork, O. — Št. 176 SNPJ $1. Elizabeth, N. J. — Joseph Oblak $1.00.
Eaton. N. Y. — Frank Omerso 25c. Port Washington, WI>. — Po $1:
st. 485 fcNPJ in Frank Leskovshok, skupaj $2.00.
Chicago, III. — Marv Svetlik 50c. Boone, Colo. — Mike Pogorelec
COc.
La Salle, III. — St. 2 SNPJ $2.00. Eaport, Pa. — št. 317 SNPJ $1.
Skupaj v tem izkazu $75.49, prejšnji izkaz $182.46, skupaj $257.95.
Ne kupujte ničesar, Icar je bilo izdelanega na Japontkem!
Listen to th« Yuf oilav Radio Hour of
PALANOEGH'S TRIKI BUREAU AND FOREIGN EXCHAN6E
Station WWAE. Every Sunday I to 2
536 S. Clark St, Chicago. — Rar. »00«
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7;00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 \Vednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700
BARETINCIC & SON :
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
® Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu,
"	Ciceru in Bervvvnu.
■
! I*jirkvi<'*v LamidrT ( o.
*	FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika
■	Fina postrežba — Cene zmerne —• Delo jamčeno
■	Telefoni: CANAL 7172—7173
"	1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO, ILL.
\ Yugoslav Week!y Devoted tu the Interest of the VVorker*
OFFICIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1630.
PublUh«d W««kly al 2301 S«. L«wnd«U A V«.
CHICAGO, ILL., December 7, 1938.
VOL. XXXIII
ISOLATED ISOLATIONISTS
American isolationists now face the stern fact that isoia-tion ht-i not i<o!ated the United States from the world. It has nol prevented war, as we are now in thft initial stages of war with the fascist powers. When it is announced that the recalled American Ambassador to Germany will remain here and that the recalled German Ambassador to the United States will not return here, it ia evident that diplomatic relations of the two nations have been broken. Add to this the conference of na-tions of the VVestern Hemisphere in Peru and that one of iti most important issues will be that of checking fascist penetra-tion of this part of the world. Where is the isolationist in the face of these developments?
He has his back against the vvall. How much better would it have been had the United States in the early post-war years recognized that it is a vital part of a vvorld econom.v and had recognized its obligations to help stabilize this decaying world! Economic, financial, trade and currency cooperation vvoula have helped to restore a Europe we had helped to destroy. We stood apart.
The result? Out of a decaying Europe and impoverished millions of human beings came two Dillingers — Hitler and Mussolini — with a third one — Franco — forging to the front, and a fifth one — Japan — joining the other three. Little gang-sters — Poland, Hungary, etc. — imitate the big ones and begin to run amuck with gats in hand. Not until these gangsters and blcckmailers become a danger to this part of the world does our isolationist begin to awaken and recognize that it is a con-dition, not a theory, that confronts us.
VVashington, who lived in the eighteenth century, formul-ated the isolation policy, but it is of no more use today than would be the policy of one section of a city to refuse to co-operate in fighting a contagious disease raging in other sections because that section had ,/iot yet become affiicted with the malady. — New Leader.
SOCIAL STUDY CLUB MEETS FRIDAY
Chicrvo. III. — Memwn of the ^orial Study Club are urged to be prompt for the meeting thia Friday Jn order th«» our class may begin on time, M P. M.
Nothiag ia more irritating or dis-ruptive to the smooth functioning of our meeting* than to have members straggling in during the course of the meeting, or when it is almost ovei with.
The suceeas of our class will ae-pend primarily upon the responae shovr.i by our members. The benefit derivtd from it, likevrise, depend upon the interest and active parti-cinatiun of every member. Therefore, let's j.11 be at the Center this Friday, ind on time.
Defending the Western Hemisphere
The Increase of Nazi Brutality
Sam Baron'$ Testimony
Voltaire's Candide
Readers familiar with the writings of Voltaire, especially with hia Can-didt, currently featured in the daily "Prosveta" (the Slovene translation by Oton Zupančič, foremost Slovene poet and translator from the French) will be interested jn the circumstan-caa under which Voltaire, in the ahort period of three days, produced this masterplece of literature.
Persecution and disillusionment had vvorn down his (Voltaire's) faith in life; and his experiences at Berlin, and Frankfort had taken the edge from hia hope. But both faith and hope suffered most when, in November, 1755, came the news of the aw-ful earthquake at Lisbon, in which 30,000 people had been killed. The quake had come on AH Saint'c Day; the churchea had been crowded w;th vrorshippers; and death, finding ita enemies in close formation, had reap-ed a rich harvest. Voltaire was shock-ed Into seriousness and raged when he heard that the French clergy were explaining the diaaater as a pun-ishment for the ains of the people of Liabon. He broke forth in a passion-ate poem in which he gave vigorous expression to the old dilemma: Either God can prevent evil and he will not; or he wishes to prevent it and he cannot. He was not satiafied with Spin-oza's ansvrer that good and •▼»! are human term«, inapplicable to the un-Ivorse, and that our tragedies nre trivial things in the perspective of eternity.
A few months later the Seven Years' War broke out; Voltaire look-ed upon it as madness and suicide, the devastation of Europe to settle whether England or France should win "a few acres of snovr" in Cnnada. On top of this came a public reply, by Jean Jacques Rousseau, to the poem on Lisbon. Man himself was to be blamed for the disaster, said Rousseau; if we lived out in the fields, and not in the towns, we should not be killed on so large a scale; if we lived under the sky, and not in hous-es, houses would not fall upon us. Voltaire vras amazed at the popular-ity won by this profound theodicy;
MUSSOLINI STILL HAS 90,000 TROOPS IN SPAIN
While II Duce has given his friend Chamberlain a token withdrawal of 10,000 troops from Spain so that the English premier might have an ex-cuse for his pact with Italy, the fascist dictator stili has 90,000 men fighting for Franco. This was reveal-ed in documented figures obtained by Loyalists working in rebel territory, and using information obtained from official insurgent sources.
MOONEY ČASE N0W NEARS CLIMAX
Long legal battle to free Tom Maone.v, serving a life sentence in San Quentin prison for the 1916 San Franeiseo Preparedness day parade bombing, ia expected to reach a clim-ax at a hearing to be held some time after the firat of the year b j Culbert Olson. governor-elect of California, vrho haa indicated he wil1 pardon Moonejr. The labor leader has been in prison for 22 yeara, *ix CaHfornia governors having refused to pardon him. This iaaue has been political dyna:nlte.
and angry that his name should be dragged into the dust by such a Qui-xote, he turned upon Rousseau "that most terrible of ali the intePectual weapons ever vrielaed hy man, the mockery of Voltaire." In three days, in 1751, he wrote CANDIDE.
It vas his best work.—J. D.
i o-op«
In a Brooklyn pasteuriiing plant. early in the evening after most of the city has laid aside its work of the day, machinery starts to whirl and out comes a long line of green and white containers, each filled with milk and stamped with the label of the new Consumer-Farmer Milk Cooner-ative, of 215 Fourth avenue, New I York.
Hour aiter nour, containers con-tinue to come down the line. They hold milk that has been brought during the day from a country plant up-state owned by farmer members of the Cooperative. Since reaching the city this milk has been pasteuriz-ed in accordance with the require-ments of the Department of Health of the City of Nevr York. It is sealed in Co-op containers during the night. Earlv in the morning cases of these container* are packed in shinv new cream and rreen trucks and delivered to cooperative store agencies. one of which is probably located in your neighborhood.
The Consumer-Farmer Milk Cooperative began sellinflr milk experi-mentally last June. In those days the line of containers filled at the pasteuriiing plant vras not so long at it is now. Since June, in less than four months' existence, the cooperative has increased its distrbution five times over. The new organization. according to Mever Parodnec, nresi-dent, is now selling as much milk in one day as in the entire month of June.
The State C. I. O., at its first annual convention. September 17 to 18, in Nevr York CPv. ruw»ed a resolution endorsing the Con«umer-Fnrmer Milk Cooperative and commending the ntvr organization to its members. Endorsements have been received from a long list of local unions, American Labor Party clubs, settle-ment houses and other social agencies.
Committed to a policy of providing milk to its members at lowest pre-vailing retaU prices, the cooperative is now selling milk in Brooklyn, Manhattan and the Bron* for 11 cents a ouart. Members will receive the additional benefit of dividends divided two-thirds to consumers and one third to farmers. Groups are nnw organizing in Queens and Staten Island, and the cooperative milk will be on sale soon in these sections of New York.
Sam Baron went to the Dies Committee without consulting any Socialist. He went gladly, nominally under a fcubpoena which he cou'd have nuli-fied by warning the Committee that he would be a hostile witness. (This was done by Liston M. Oak.)
Whatever Baron's intentions, and however earneat might be hia pro-testations of k>yalty to the anti-fas-cist cause, his appearance at this ♦ime, before this committee, with the fanfare heralding him which appear-ed in several papers, wa> disastrous.
It vras, they think in Washington, the last straw to weigh down the scale against any governmental aetion, like lifting the embargo, which might have done justice to the Loya1-ista. Moreover, Baron defeated his own cause vvhich was, I presume, turning the light on Communist erimes and blunders.
AROUSED OPPOSITION
He aroused an indifferent opposi-tion which is naturally intolerant to any truth in what he might say. He made it harder for us to maintiin our Socialist position which is of course unehanged; devotion and ali possible aid to the Loyalist cause which is consistent with stalwart defense of civil liberties and workers* rights in Spain, and everywhere; and general sympathy vrith Caballero and other left wing Socialists.
Spanish left wing Socialists would, I think, be among the first to con-demn Baron's act and to second the obvious aetion of oui Spanish suh cominittee in repudiating test'mony heralded in advance in some New York papers by dovrnright falsehood* about Americans rotting in Spanish dungeons. — Norman Thomai.
The rebel Fascists of Spain have been, if anything, even more brutal than the Nazis of Germany, and no one can condemn the one without condemning the other—not without being grosnly inconsistent.
The rebel army, aided by Nazi Germana and Fasciat Italians, has killed innumerabl« women and children and other non-combatants by bombing the Loyaliat cities and vil-lages. No real military objeetive ia gained by thia villainy, as it does not destroy the morale of the Loyaliats. These killings are wanton, savage assassination, just as the attacks upon the Jews in Germany, and to an as yet lesser extent upon the Catholics, are wanton and savage.
Mr. Roosevelt's statement of con-cern regarding the sava«jery in Ger-many is concurred in by ali who are not vitiated with race hatred.
His accompanying statement that we must arm to the teeth for the pro-teetion of the VVeatem hemisphere ia not so well taken.
A just attitude toward the Spanish war would be worth more than a whole fleet of battleships in protect-ing the VVestern hemisphere.
The presidenfs attitude toward the Spanish war has been pro-Fascist almost from the beginning. It was early in 1937 when the administra-tiop pushed through congre:** the "neutrality" resolution which is in fact anti-neutral. It set aside inter-national law in order to prevent this country from selling munitions to the Loya!ists. It did this apparently on account of two influences: First, the British government, vvhich, along with France, has, through the hypo-critieal nonintervention committee, been' pro-Fascist in the Spanish con-flict ali along; second, the Catholic church, vvhich is also regr»*ttably. pro-Fascist in Spain although the Fascist bombers have rtoardered a large num-
ber of Catholic women and children, and although large numbers of in-dividual Catholics are oppose<l to the official Mtand of the church.
Now, it neems that England ia con-spiriug vvith Mussolini and Hitler to aid the Fasciats in completing the de^truetion of democracy in Spain. It W'expected that the British-Italian pact will be followed by the recogni-tion of bellifrerent rights of the Fasciat rebels. This would enable Franco legally to blockade the part of the coast now controlled by the Loyal-ists, in an effort to starve them into submission. Spain, if the plan sue-ceeded, would then be under the control of the Fascist*, and they would exercise a strong influence in favor of Fascism in South and Central America.
This is the reason we say that a just attitude of the United States to-ward the Spanish wir would be woith a whole fleet of battleship« in pro-teeting the Westero hemisphere.
President Rf>oseveIt might prevent the sacrifice of democracy in Spain. At least he could try. He could an-nounce publicly that he would ask eongrc&a to repeal the spurious neu-trality reaolution and let munitions flow to the Loyalists from tjiis coun-try. This might give pause to England in her determination to erush democracv in Spain. England needs the friendship of the* United States. And . as for the Catholic hierarcny, whose ho«pitality the president does not wish to incur, there are signs that it is beginning to realize that it hae made the same mistake in Spain which it made in Austria when it supported the Dollfuss Fascism and opened the v*ay for control by Hitler. Fascism in Spain would aeain op<'n the way for control by the Nazi enomy of the church.
—Milwaukee Leader.
CHAMBERLAIN AS AN OPPORTUNITY SEIZER
Premier Chamberlain, speaking at the lord mayor'a banquet in London, again defended his course in saeri-ficing Csechoslovakia. Turning to the future, he said the British statesmen must have "the viaion to seize every opportunity aa it comes," implylnf that he had done just that in the re-cent events.
A fevv more such seizures of the opportunity as it comes, and the British empire will be lost.
It was very evident that Mus?olini was not willing to fight, and that Hitler was bluffing. Inside information indicates that the people of German? were strongly opposed to war, as they knew they would be defeated, although some wanted war for that very reason, kno-wing that it vrould overthrovr Hitler. France, England, Russia and Czechoslovakia together could have crunhed the dietators. But they v.ould not have had a chance to do so, for there would have been no vvar; the dietators would Kave backed down and the democracies vrould have gained the victory. That would have been really seizing an opportun-ity as it came. Mr. Chamberlain hasn't even the vision to see past op-poitunities, much lesa those of the future.
MILLIONAIRES AT SEVEN YEAR PEAK
While anti-New Deal propagandists have flooded the U. S. vrith a hoat of stories and attacks on "that nut in the V. hite House" vrho, according to the top-hat gossip, ia out to WTeck the ccuntry vrith hia labor 1aws, the number of millionaJres !n the eoun-try has actually flrone up to its high-eat point since 1931.
BUND SET TO RUN CANDIDATE FOR PRES.
If plans of the American Nazi-fas-cint clique materiahze, there'11 be a swastika on the presidential ballot in 1940.
Agents of the newly orgnnizr»d, Fritz Kuhn-led, German-American National Alliance are touring Ihe rountry contacting ali fascist organizations, from the North Carolina Silver Shirts to the VVashington Christian Social Party, in an effort to set up the framework of a nation-al snonsoring group for a fascist candidate during the next presidential campaign.
American Relief Ship Safe in Barcelona
American vrorkers. nartioularlv those who made possible the »endin? of 8,^00 ton« of food snd medical supplies to Ix>yalist Spain. were hap-py to hear that the American relief »hip tlocked saf«ty at Barcelona, November 18.
The ship compieted its voyage in record time despfte a heavy bombard-ment and attempts of a fascist travv-'er to ?ton the S. S. Erica Reed in the S*rait of Gibraltar. The shin flew American colors and was manned by an American crevr, under the leader-ship of Capt. Harry Johnson of Oregon.
The eight thoussnd ton freighter was filled vrith food, clothing and medieul supplies, including five thou-sard tons of wheat puirhased from t ho Federal Surplus Commodities C »rporation, made possible by the contri^utions of the American people.
A plea for lifting the embargo on LoyaKat Spain vras made from the dečki of the American freighter and the thanks of the Spanish people to 311 American« for their gift was given by a number of government offi-cials and vrorkers' representatives vrho took part in cplebrating the oc-cas:on of the ship's arrival,
Meanvvhile Socialists, progressive and liberal forces in America rallied their forces for a concerted drive, »eoking to lift the embargo against Lcyalists. Telegrama, letters, delega-tions, etc. bombarded various agencies of the U. S. government, askir.g 'hrt the embargo be lifted.
Will Cooperation Work?
An Omaha -doetor returns from Eurone to say that cooperation is workir.g in Sweden and Norwmy, vrherc he visited, but that it !s "im-oractical for this country because \>f our political situation." Others who nd ni* that cooperation is vrorking in Europe say it vrill not work in this country because vre are of different nationalitiea. because our country is so laige, or because big business is so strongiy entrenehed.
But the refutation of ali these aasertions »hat cooperation will not work in this country is that it is vrorking. More than half the farm property in the United States is in-sured in mutual insurance companies —one of the earliest and purest types of cooperation in this country. The grain belt is dotted with successful cooperative elevatoi-s. Successful cooperative creamerie« are numbered bv the hundreds. On the consumer side are oil associations galore. Cooperative elevators are handling large quantities of farm supplies. And cooperative stores—the veiy thing the eold-vvater thrower» say we cannot run in this countiy—have been oper-ating succeaafully in numerou* com muniJes for many years.
Japan is considering an open door policy for China.
Provided that nohody except the Japnnese come in.
Do not try lying to yourself. It is hard enough lying to people who don't knovr you.
'STRAINED RELATIONS"
THE BIG T
When you hear some folks you know blovr a brag, you are reminded of the time vrhen the flea said to the elephr.nt: "Boy, didn't vre shake tliat bridge vrhen we crossed it."
Indifference is the invisible giant of the vrorld. — Ouid«
He who thinks hia plače below him will certainly be belovr hia plače. — SavilU.
Waate of time is the most extra-vagant and costly of ali expense*.
Tn« -rrrant inten- ification of the -ersecution of the Jevvs by the Nazis Iti Germany ia vei*y distressing to de-etnt oeople the vrorld over. It must al««o be very diatreasing to the non-Nazi and non-Jewish element in Ger-many, for tvro reasons, first on ac-rount of their aympathy with the per-secuted Jewa, second on account of the shame vrhich it brings upon their native Germany.
The kdling of a Nazi in Pariš by a young Jew vrho had been driven frantic by the persecution of his own relatives and the other Jew« was giv-er. as the excuse for the inten*ifica-tion of the persecution in Geimany.
Doubtless if the distraught youth had realized that his act would be used as an excuse for further brutal-ity by the Nazis, he vrould not have done it. His act vras gentleness per-sonified as compared with the hide-ous cruelty vrhich has been visited upon his race by the Nazis for over five years. If he vranted vengeance he did not take a millionth part of the vengeance that vrould be neees-sary if the acore were to be equal-ized in that manner.
Therefore, his act was no reason why there should be intensification of the persecution. On the contrary, if Nazis vrere reasonable beings they vroula have seen in his act a result of their own villainy and they would have modified that villany accordir.g-ly. But they are not reasonable beings; they are fiends.
P-iv mejudice is a badge of inferi-oi ty on the part of the person who feels it. By harboring race prejudice, thn Nazis prove themselves to be a lovrer order of—we almost said human beings, but it is doubtful ff they should be clasaed higher than the lower animals. There are lower ani-mals vrho have a total lack of morala combined with cunning and cruelty, exactiy as the Nazis have. Mobsters vrho lynch Negroes in America are of a similar specSes of sub-human bruc««.
In the face of the eriminal wickad-ne s* going on in Germany and Italy, Mr. Chamberlain speaks with oily kindness of the fuehrer and the duce, as if they vrere not multiplying 'he problcms, difficulties and danger« of the rest of the vvorld vrith their myth of Aryan exclusiveness.
There is no such thing as a pure Aryan race. If there were, that part of it vvhich ia Nazi and Fascist would be a disgrace to the Aryans of the rest of the vvorld. No genuinely sup-erior person or. people ever act« superior.
So long as there is race prejudice there can be no human brotherhood. Race prejudice is a vice, a blemish on the character of the person who en-tertains it. Race prejudice is what in religious language vrould be called a heinous sin. VVhoever is guilty of race prejudice should try to rid himself or herself of it.
Little Essays in Socialism
By John M. Work in the SOCIALIST CALL
Away back vrhen Maude Adams played Peter Pan there waa a junc-ture in the play where the life of a j fairy could not be aaved unless the folks believed in fairies; ao the folkb in the audience vrere imploringly asked, "Do you believe in fairies?" The anirwer was a storm of yesea, and they happily eried and laughed together because the fairy's life had ! been saved. It was aH good fun and I good drama, a dramatic moment long 1 remembered by those vrho took part ' in it.
I have no objeetion to anyone be-1 lieving in real fairiea—if you knov I what I mean—but I object to the1 current practice of believing fairy tales just because they are told by someone who has acquired a spurious popularity.
At the moment I am thinking of the fairy tale of the nevr-dealers to j the effect that they can bring about I an equitable diatribution of income vvithout making any essential changes in the system of capitalism. Mixin^ oil and vrater is easy by comparison. It can't be done. They have tried it and failed.
By establishing produetion for use, even on an incomplete scale, it vrould be possible to aboliah unemployment and bring about a somewhat fairer diatribution of income vrithout wholly abolishing capitalism. It vrould be done by the insertion of a socialistu element into the midat of the svstem.
The entire abolition of pove»-ty, however, avvaits the abolition of capitalism. The cause of poverty ia the private ovrnership of the great in-dustries. The cure is collective indus try, democratically controlled and operated for the benefit of ali. In such a set-up, everyone vrill have a high standard of living and there wil!'
indeed be a fair diatribution of income. Don't let anyone fool you vrith fairy tales.
Professors Wising Up
Orthodox economists have held labor to be a commodity but it differs essentially from al) other commodities, in that it is inseparable from the ovrner. Unlike other vrares, labor cannot be stored, nor can a sample be sent to a distance. Nothing, then, is more natural than that, as the or-dinary merchant can gain by t.empo-raiily vrithholding goods from Ihe markot, in order to obtain a higher priče, so vrould the laborer gain, if he could similarly, at times, hold back his commodity. Combinutions of labor »jive povrer to the members.
After Munich
Shares of ten leading armament ccmpanies in England jumped more than $100,000,000 since Septemoer 28. In four vveeks they jumped more than in the last five years.
CAUSES OF CRIME
First and last, people are sent to jail because they are poor. When the meat trust raises ihe priče of beef I do not know who is going to jail, but I know that a large number of people are bound to go. Wh<»never the Standard Oil Co. raises the priče of oil, I know that a certain number of girls vrho are seamstresses and wno work after night long hours for somebody else, will be compelled to go out on the streets and ply another trade — and I knovr that the Standard Oil Co. is to blame for that, and not the poor girls in the jails.
Clarence Darrow.
A BAD ČASE 0F THE JITTERS
Every little vrhile the Chicago Tribune relieves itself bv ranting about the l>a Follette civil liberties committee. No doubt it would have an explosion of ooison gas if it did *iot «nen the safety valve occasionally. The valvo was opened to the extent for nearly a column editorial re-cently.
What prets the Trib's goat is that the coirnnittce has not toadied to non-union and labor-hating empioyers but has shown them up. One sees this by reading between the lines.
Illinois, it crows, vras one state in which employers vrere given the pro-teetion of the lavv during the un-usual strike era. You will remember that strikers vrere clubbed and killed, in the suburbs of Chicago. The re-ports stated that the police were on the defensive and vrere merely defending themselves and the property of the company; but vrhen the La Follette Committee shovred the films of the melee, it became clear that ihe men were clubed and killed vrhile try-ing to get away from the police.
This uncovering of the truth and showing it stark naked to the public was one of the La Follette commit-tee's unforgivable sins. Another was the^nxposure of the methods used by employers of the Girdler type, the use of spies by employer.i, etc.
The Tribune also has & grouch because the National labor Relations board ordered that some strikers he taken back and paid for the time they were out, on the ground that em-ploycr vras in the vrrong. The Trib says they vrere rioting and destroying property and novr the employer must
nay the damage as the Nazis compel the Jevrs to pay the damage done to their propertv in the recent riots. You can readily see what a bad čase of the jitters the Tribune has.
Of course the Tribune loves the Dies committee which spouts so much nonsense. The civil liberties committee has not soouted nonsense but has done a good job of exposure of things that needed to be exposed. That is the reason it dravrs tho fire of re-actionary newspapers.
—Milwaukee Ix»ader.
DUM-DUM BULLETS
A working man a little dumh Made for n boss a little gun, A cartridge and a bullet, VVith point filed off to dull it.
Another worker just as dumh Made for another boss a gun, A ca.tridge and a bullet, VVith point filed off to dull it.
One day the tvro dumb workers met. Aimed at each others wooden heads, And each one sped a bullet, VVith point filed off to dull it.
t
Tvro bullets said dum-dum,
Dum-dum ....
T*o vrorkers tumbled over dead
And never knevv vrhat the bullets said.
-Hi-
FALCON CORNER
ON PAGE FIVE