PmtnTni pftCintf ? fo*o?lnL
UtO UL JtCV, 49.
v uawwm v ura zi. imm iszb.
Cena Din r
^^^k        ^H         ^^m   ^H     ^^H^H      ^^^^H         ^^^^B^H        ^^^^         ^^^^A         ^^m                  ^^^^A^h       ^H^^I        ^^H^^t       ^H   ^^l      ^H   ^^1   - * *
Izbaja  vsak  dao  popoldo©*  tivieniAi oeđetje   to   praznike.   —   Inserati   do   SO petit i 1— Din. do 100 vrst 2J5O Din. *e£ji inserati   p^tit   vr*U   4.—   Dio.   Popust   po dogovoru,   Inaeratni   davek   puoebei.
>S)o*eo*ki  Narod«  veija  letno « Jugoslaviji 240.—   Din.   sa   inozemstvo   420.—   Din.
UpravniStvo: Knafiovs aflca li *. pritlftlt. ^ Tttefoa 23R4.                                                         '                                                      Uredništvo: Knaffiovi ulica *L 5, L nadstropie. — Telefon 2034
V pričakovaniu zasedanja Narodne skupštine
G. Vukičcvić se boji kritike opi žici je. — KDK pripravljena o obstrukcijo. — Del radikalov simpatizira z opozicijo.
— Beograd, 28. februarja. Jutri se testane po daljšem odmoru Narodna skupščima, ki je za časa vladne krize bila skoraj mesec dni na n$3rostovoljnih počitnicah. Vlado najbolj skrbi, kako bo spravila pod streho proračun, ker se dobro zaveda. da bo pričo stvarne kritike KDK le težko zagovarjala krivično razdelitev bremen, a še bolj krrvičmo razdelitev in zapostavljanje prečanskih krajev pri državnih dotaci-jah. KDK je napovedala najostrejšo borbo poslabšanemu Vukičevićevemu režimu v drugi izdaji in zato vsi politični krogi z največjo napetostjo pri-čaikirjejo dogodke v Narodni skupscini.
V zvezi s tem se je vršila včeraj popoldne prva seja odbora šefov vlad-nih strank. Glavna razprava je bila posvećena spremembi skupščinskega poslovnika. G. VukiČević se že doigo bavi s tem nacrtom, upajoČ, da mu bo na tak nasilen način, po katerem se sploh odlrkuje njesrov režim, uspelo prepre-Čiti kriti<ko KDK, ki se je najbolj boji. Upal je tuđi, da bo Z- Davidović po svojem skoku iz tabora združene demokracije v tabor kleroradlkalov z odobravanjem spreje! njegov predlog Zdi pa se, da si g. Davidović vendarle rtoče zapreti vseh vrat do KDK in se zato protivi od g. Vukrčevića prelaganim s'premembam poslovnika, ki bi napravila iz Narodne skupščine fašistični parlament, kjer poslanci sploh nimajo besede, marveč se morajo slepo pokoriti žetjam in zahtevam vlade.
KDK je odločena, da se takemu na-srlju upre z vsemi sredstvi. Ce bi g. Vukičević   našel   za svoj   predlog po-
trebno večino in bi se nameravano nasilje nad opozicijo res izvršilo, bo KDK zapustila parlament in odSla Iz Beograda in uvedi a akcijo ▼ naroda, da en krat za vselej odstrani z vodstva državnih poslov nasilje In njegove predstavnike.
Postopanje g. Vukičevlća pa izvaja tuđi v radikalskih krogih ogorčenje slasti radikalski centrumaši ne sogla šajo z metodami g Vukičevića in odo bravajo stališče KDK. Zatrjuje se ćelo da so pripravljeni podpreti akcija KDK v Narodni skupščini m tuđi v radikal skem klubu izzvati padec g. Vukičevića Predvsem pa se radikalski centru->naši strinjajo s KDK v tem, da je pv, trebna temeljna sprememba si-stema in režima. V zvezi s tem se zatrjuje, da je med KDK in radikalskim centrumom že dosežen sporazum v glavnih toČkah bodoće državne politike. V svrho izvedbe tega nacrta je potrebna predvsem revizija volilnega zakona v cilju r ^rave favoriziranja srbijanskih po k Jin. Obenem naj hi se izvedla revi-£ija zakona 0 obi a ston ih samou-prav fi tako, da bi se ustvarile večje samoupravne celote in postavile na trdnejsV f: 5no podlago. Revizija razdelitve države na obla«K bi bila seveda združena z revizijo ustave Radikalski jjh-trumašt raČunajo s tem, đa bo VukiČe-vićev režim doživel polom že tekom proračunske razprave in da bo tako* po sprejerju proračuna prišla na krmilo nova vlada, ki naj bi izvedla nove vo-litve ter dobila tako od naroda odobrenje za izvedbo omenjene revizije.
Konferenca Male antante
v Ženevi
Pred sestankom sveta Društva narodoT se bo vrfila t Ženevi konferenca Male antante« — Razpravljalo se bo o vseh aktualnih političnih zadevah srednje in vzhodne Evrope.
— Beograd 28. februarja. Zuna-rrji mimister dr. Marinković odpotuje v pe-tek dne 2. marca v inozemstvo v svrho lečenja. Do Ženeve ga bo spremljal šef kabineta g. Stanoje Pelivanovič. V Ženevi se dr. Marinkovič sestane z ru-munskim zunanjim mmistrom g. Titu-lescom in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. BeneŠem. Na konferenri ministrov Male antante, ki se bo vršila pred sestankom sveta Društva narodov, ki prične dne 5. marca, bodo zunanji ministri Male antante razpravija-li o političnem položaju v Srednji Evropi, ki se je od zadnje konference Male antante v Jahinnovu znatno -spreme-nil. Ker bo redna letna konferenca Male antante, ki bi se imela vršiti tekom prihodnjega meseca v Rumuniji. radi bolezni dr. Marinkoviča odgođena za nedoločesn ča«, bo irnela konferenca v Zenevi značaj redne konference Male antante.
Konferenca Male antante se bo predvsem bavila z italijansko-madžarskim til -tapstvom orožja v Monoštru ter določila sta-lišče, ki ga bo v tej aferi zavzela Mala antanta. Mnenje Male antante bo zasto-pal pred svetom Dru-štva narodov rumunski zunanji mini-ster g. Titulescu, koi član Sveta, ki se bo ob tej priliki ponovno dogovoril z dr. Benešem in dr. Marinkovičem 0 vseh zadevah, ki so s tem v zvezi.
G. Titulesou bo istočasno obvestil jugoslovenskega in češkoslovaškega £unanjega ministra 0 svojih sestankih z MussolMiijem, Briandom, dr. Stresse-mannom in drugimi vodilnimi evrop-skimi politiki, dr. BemeS pa bo poročal o svrhi m rezultatih obiska avstrljske-ga zvezmega kancelarja dr. Seipla v Pragi. Jugosiovenski zunanji minister dr. Marirrkovič pa bo obvestil ostala dva predstavnika Male amtante 0 položaju, ki je nastal po skienitvi franco-fckojugoelovenske pogodbe z dne 11.
novembra latnskega leta ter o pogaja-njih med Jugoslavijo in Ha lijo, ki so v teku.
Razun tega se bo konferenca Male antante bavila z vsemi vpraSanji, ki za-nimajo Malo antanto kot politično ce-loto. f^ad dr ^m so na dnevnem redu vpraSanja, ki se tičejo nadžarske ire-dentistične politike v sploŠnem, nadalje vpraša-nje stališča Male antante napram Avstriji in Poljski ter vprašanje odno-šajev med Bolgarijo in državami Male antante, zlasti pa med Jugoslavijo fo Rumunijo. Razun tega se bo konferenca ba\ !la z vpraš-rijem gospođarskega sod 'jvanja držav Male antante in s politika M 'j antante napram sosećnL-i javam.
2enevs>kemu seslairku Male antante p-'pisuji v vseh polHiČnth krogih v tJk pomen, ker je pričakovati tekom leiošnjega leta v Srednji Evropi večjih zapletljajev, ki nujno zahtevajo popol-no solidarnost Male antante, kot naj-iačjega poritičnega faktorja v Srednji in Vzhodni Evropi.
V dTptomitskih krogih vlada naj-večje zanimanje za stališče Male antante glede madžarsfco-italijanske tiho-tapske afere v MonoStru, s katero se bo bavilo Društvo narodov na svoiesn prihodnjem zasedan-ju.
MUSSOUNIJEVA   MEGALO-NUA
—   B«4inp«it^ 28   februarja.   Danaioji futranji  listi  poročajo, da  bo MusaoHn! » htcval  takojšnji odstop državnega  konoelar Ja dr. SeipU. M 4m amatra akser poravna vo spora ca oamogoCo.                            - -
KRVAVA BITKA Z V AHABUl
—  London, 28. febrtiaria. AnffleSko zračno  brodovie  Je  fzvr$tlo  včerai  napad na vahabitsko ozemljc Dri Iraku. Vahab!rt so imeli okrog 50 autvih in zek) mnogo ra-
Nečuveno izzi van je
italijanskih fašistov
Fašistični Ksk Je naperfl zđa| svoje kopje proti Mali antanti in Društvu narodoT. — Predsednika DN zmerja s kitajskim prite-
pencem. — Leviti Mali antanti
— ftia. 2a febniar|a   Fa*istidni tisk. ki j«» zadnja dni  oajhujie napada)   Avgtrtjo. ]» lanen  to   kampanjo  pfcpolnoma  opufttil   ler ae  inova  obrnil   proti   Mah   antanti    V  oči ^led  konferem-**  Male antante,  ki »e bo »r Sila   Se   pred   zasedanjein   Dra^tva   narodu^ «   2enevi   in   ki   m>   bo  bavila   tuđi   z  mano 3tr*ko   Mhotap^ko   af^ro.   je   v   italijanskit krckgih oči vidno savladala bojazen. da bi bi) •Jtid   pr*»iskave.   ki  jo   bo   moralo   pod   prtti *kom evropske  iavnonti  uv#»gti   Društvo  na rodov. ta  Italijo dokaj neusod^n    Fa^isti^n' Mf«k   vidi   v   tem   seveda   samo   intrige   Mat? antante.   kf   da   hoće   Škndovati   Italiji   in   \*-cato   iz   neznatnega     tihotapetva      napravil:. mednarodno  politično afero.
Ofk-ijozni cPopolo d* Italta> najostrejS«-oastopa proti temu. da bi se DruStvo naro lov kaknrkoli vmešavalo v to ^adevo in tali predsednika Društva narodov e psovko ckitajski pritepeneo. ki se sploh nima vmeiavaii   v   evropske  ladeve    Razume   «e..
da   italijanski   tisk   najodlo^nej^e  brani   Ma •Ižarsko.   oagla^Hjoč   da   je   Madžarska   z  za plembo   in   uničpnjem  oroija   ^adevo   popol n^ma     uredila.     Vsako   na'laljno   preiskavu smatra   Italija   za   popolnoma   odveč.   ker   je %e   itak   Madžarska   sama   storila   vse,   kar   je bilo   potrebno    Zagnzenusi    tr^h    ali    štirih
driav   proti   razkosani   in   razoroženi   Ma
fiarski   je   tiranska.
Predno     Mala     antanta   nastopi   proti
Madžarski     bi    morala   sama    izpolniti    vse ■<voje   obveznosti.   če§   da   imajo   Iržave   Ma le   antante   mnogo   ve^j*»   armade.   kakor    pa bi   jib   smele   tn»*»ti   po   mirovnih   pog«>dbah Nevarnost   Rvrope  je  v   dveh   taborih:  eden je   neoborožen   in   br»z   mo^i.   druga   pa   j«" skupina do zob oboroženih  držav   Mala an 'anta   ne   »me   pozabiti.     končuje     cPopolo
'i' Italta>.   da   se   imajo   njene   države   za hvaliti  za  svoj obstoj edinole zmagi  itatijan <kega   orožja   (pri    KobarMu!)    Pariški   tisk naj  se  raje  bavi  9  transporti  orožja  iz Tou-lona  v Jugoslavijo.
Demokratski klub
—  Beograd, 28. februarja. Dopotdne od 10. do 12. se je vršila seja demo-kratskega poslanskega kfuba. G. Davi-dovič je podal uvodoma obširno poro-čik) o predstojećem delu Narodne skup-§či<ne   ter  pozival  poslance, naj  osta-nejo vsi zbrani. Pasi. dr. Stevčič je na-to   v daljšem govet u  grajal  aroga«ncn rnintstrov, ki sploh ne odgovarjajo na vprašanja poslancev ali pa dajejo po-ma»njkljive odgovore, ^ahteval je, da se osnuje poseben odbor, ki naj vodi točno   evidenco  vseh  stavljenih  vprašanj in  interpelacij ter kontrolira  odgovore ministrov. Po datjši debati je bil predlog  odkkonjen,   paič  pa  je   klub   pozval ir inistre, naj redno odgovarjajo na vse interpelacije.
Seja ministrskega sveta
—  Beograd, 28.  februarjm. Danes dopol* dne od   10.   do   12.30 se   ic  vr§ila  seja  mi* ntstrskega  «veta,  na  kateri   je odbor  mini* struv,  ki   je  bil  v   to  »ivrho  izvoljen,   pred« ložil osnutek zakona glede prehrane pasiv* nih  krajev.   Predlog   je  bil  z   manjšimt   iz» premembami odobren  m  bo k dancs izro» 5en   predsedst^ru   Narodne   »kupšćinc   tako, da priue i'   na  lutrišnji seji na dnevni red kot nujni predlog.
HUDA ZIMA V TURČIJI
—   Carigrad.   ^8   februarja    V   vsej   zapadni Turci)*  razsalajo silni  snežni meteži Temperatura  je  pad]a  lako globoko, da  je imrzniln te mnogo ljudi   V Carigradu zna Aa  temperatura  ZO »toptn] pod ničio   Carigrad je od zaledia skoraj popolnoma odrezan,   ker   )e   promet   večinoma   ustavtjen Simplon ezpress Je včerai obtičal  v snegu 50 km  pred  Carigradom   V mrnuH  noći  le £amrznil  tuđi  Bospor   česar  že  sto let  ne beleži canjrajska kronika.
Naši trafikanti v borbi za obstanek
V nedeljo se je ▼rStl v prostorifa restauracije >Lloyd< občni cbor Udrtiienja tobae-nib trafikanta* ta Slaven i jo Udeleiili «o *• ga ne samo ljubljanski marvei tuđi mnojji podpielski trafikanti invalidi, kakor tuđi delegata ngreblikega Udruženja predsednik g Miloković in tajnik g Mafija Korijan Zbor je otvori] prednednik od rušenja g rV-linč na kar je bil na njegov predlog izvoljen u predajnik* g Miloković, ki je na to vodil «borovanje fo debato o teScem ma terijalnem polofajn trati kan tov v državi ftploh. zlanH pa v Sloveniji.
Predaednfk Ui mirniji traffkantov xa Slovenije g Belinr je podal prav zanimivo porocilo o borbi traftkantov ta xboTjSanje težkega gmotnega poloiaia In o delovanjo glavnega odbora. Z veseljem je konutatiral da se je organtearifa v Sloveniji izpopolnilfl in da «o po večint le vsi trafikanti organi tirani Glavnema odboru je končno aspe lo da se je prtealo z omejitvijo podeijeva oja novib trafik. ki ao nedavno po vaeh kra-jih Slovenije raatle kot gobe po defja. To akclfn ao moralno ^elo onHprli tađi ZagreJ»-6aal Med traffkantt je nastalo veHke ogor Senje, ko ae je bre» Mttnib raxlogov ml tala prodajna ptovtzija ari 5 na i rnint(«tke Proti znffemja provfeij« sr je vrlfl v Beogradu protestni sbnd zastopnikov trafikantov a ćele driave.
ljubljanski glavni odbor Jo iaW sadnji
ćas   zbira ti   od   po^ameznih   trafikantov     bi lanČne   podatke,   ki   bo   jasno   pokazali,     da nima   vefitia  trafikantov   pri  4odstotni     prodajni   proviii   *   ianuarju   I.   1.   oobeuega  do-hirka. pa«1 pa še iicubo. ker  -e ne    morejo kriti   razni   režijski   *troAki    Ta   konstatacija je  izzvala   med  zborova In   proteste   ker za hleva država,  naj bi trafikanti na svoj rizi ko   razpeČavali    razne    monopolske   pre*1me t«.  To zahteva od  ljudi, ki so po večini  voj ne žrtve,  invalidi, vdove  in sirote,  ki  bi   iih morala  vlada   pr>Hpirati v borbi za  obstanek. ne pa da  iih  sama  tira  v  propast.
0Wni zbor je nato oglasno sprejel daljSo rew»lu«"ijo. ki ugotavlja. rla se jt položaj trafikantov zara«1i %oižanja pro<iajn«* provizije ^krajno posIabSal. in da bodo tra-fikantje. zlasti oni x dežele. če se provizija ne zviSa. vrnili »voje kom*esijp t*»r organizirali primerno nkrijo • »vojo /<a£čito Z ozi-rom na neznosne razmere zahteva resoluri-]a. naj se provizija povija na 8 odstotkov. ker bodo drugare trafikanti primorani ***\ po skrajnib sred«tvitv da n\ pribore zbolj-Sanje a^notn«»Era položaja Ob^ni zbor ie H-ri»kel <*e^ianjpmu atrilnemu elavnemu odboru saupniro. na kar je bil t v^klikom izvo-Ijen n««l*»dnji odbor: Fran Belinc, Fran Hit-ti. Vinko Resnik. ea Zalka S^ver. Ra Marijana Novak, ga Ana Novak, ga Ana Grajzer, .lurij Lt»gar, ga Klander Amalija, ga. Pe»lir Franja, Ivan Grazer, Mihael Be-lak   in   St ine   J.
Nesreće in poškodbe
Danes okoli 2 30 zjutraj ie rešilni voz pripeljal v iavno bolnico s policijske siraž-mce na Dunajski cesti vojnega invalida h'ranceta Bergmana, ki stanuje v inval:d-skem domu v LioiĆevi ulici. Invalid Berg-man ie danes izpovedal. da se je snoći ckoli 23 na povratku v invalidski dom na-hajal na Dolenjski cesti K njemu ie pri-stopi I neki neznan človek ter sa s trdirn predmetom udaril po glavi. Začel ie krva-veti. Udaril ga je po čelp nad levim oče-som. Kaj se je putem ž njim zgodilo, ne ve Okoli 2. ga je stražnik pripeljal na stražnico na Dunaiski cesti. k.ier so ga naiprei zašli-§ali m nato pokliča li rešilno postajo, da ga ie odpeljala v bolnico. Stvar je precej zagonetna. Invalid je. kakor da bi ga luna nosila, hod.il vso noć po mestu... •
Zagoneten slučaj nezgode ali ćelo za-hrtnega napada se je snoči pripetil na Brezovici. V obcestnem jarku so našli lju<ije, ki so šli s postaje, ležati v nezavesti 131et-nega Franceta Nagiiča, sina železniškega kretnika na umosnil postaji. Dvignili so ga ter zapazili, da na glavi močno krvavi. Obvezali so ga za silo in danes ziutraj pre-peljali v javno bolnico. Oro^niki brezoviSke pCiStaje skušajo zagonetni slučaj pojasniti. Deček sara nič ne ve, kaj se ie ž njim zgodilo.
štefana Kosa, 30!etnega posestnikavega sina v Logu pri Vrhniki, so pripeljali v ljubljansko bolnico, ker ima težke notranje poškodbe. Kos je bil vCeraj popoldne zaposlen v gozdu ter je pri delu tako ne-srečno pade!  da se je notranje po$kodoval
^podrsm)  ie v globokejso grapo.
•
AKho CHobukar. 161etnJ deček železnU ^kega čirvaja v 2aIni pri Višnji gori, se je včeraj popoldne dona igral i malo otroško flcbcrtovko. StreUal ie Po nakliučju pa je krogSa radela njegovo staro mater, 851etno Mariio, od rađaj v hrbet ter tam obtičala Poikodba sicer ni težkega značaja, toda Marija Globukar je danes prišla v bolnico, da ji izvlečejo itroglo.                            ...
Živelo narodno gospodarstvo!
V <*Sluzbenih Kovinah* je bil ne* davno objavljen oglas monopolske uprave, v katerem ta vzorna državna ustanova naznanja, da se bo prodala na temelju zakona o driavnem računo* vodstvu 25. marca na javni dražbi ko* bila, ki jo cenijo strokovnjaki na 500 dinarjev. Do tu je vse v redu. Državna kobila ne more zahtevati, da bi ji pri* sodili strokovnjaki večjo vrednost, ker bi drugače ne bila državna.
Taksa za trikratno objavo tega ogasa pa znaša ISO Din. Kobilo bo prodajala po zakonu o državnem racu* novodstvu posebna komisija, obstoje* ča iz treh članov Komisija pa ne po* sluje brezplačno, zlasti če pospe&uje narodno gospodarstvo $ prodajo klju* set. Država bo morala plaćati komi* šiji najmani 100 Din, tako da dobi dr* zavna blagajna za kobilo v najboljšem slučaju 20 Din. Lahko se pa tuđi pri* peti, da se bo morala dražba ponoviti. V tem primeru bo država še plaćala dotičnemu. ki bo hotel predelati njeno kobilo v salame. Pa naj še kdo reče, da nimamo vzornega narodnega gospo* darstva!
Iz ljubljanske kronike
Ljubljanski avtomobilisti imajo koncem tega m*»se<a mnogo sitnosti, ker si morajo do 1. marta t. 1. na policijskem ravnateljstvu prt'skrbeti nove legitimacije in*Stevil-ke. Komisar. ki ima referat o avtomobilih in vodi njih evidenco, ima v«*ak dan polno posla in v njegovi sobi se sedaj vrste &o-ferji in lastniki avtomobilov, da dobe pred-pisane nove listine Komisarjeva soba p* je tuđi spremenj^na v pravrati muzej, kjer so sh ranjene mnogoštevitne pločevinaste tablice 8 številkami Do dane? je prejelo okoli 150 avtomobilistov legitimacije. Vsak dan pred policijo uradno plombi rajo deSci-ce na avtomobile Prijavljenih je v Ljubljani okoli 4O0 avtomobilistov za nove legitimacije Kdor 1. marca nt* bo ime! legitimacije, ne bo smel voziti po Ljubljani Avtomobilisti se bodo sicer ježili. to<la vzrok ti-či v tem. ker so do zadnjega trenotka odlagali   s   prošnjami   za   legitimacije.
•
čuden karambol se je vferaj okoli 17. pripetil na Dunajski cesti preJ hi&o 5t. 41. ličila gta skupaj ugledni avtomobilist in znani aportnik na motornem kolesu g. Roman, ki s svojim vozilom vcasi dirja po ljubljanskih ulicah. V avtomobilu je sedel ravnatelj centralne vinarne 6 soprogo in So-ferjem Ernestom. Pred omenjeno hiSo *ta avlo in motorno kolo trčila skupaj. Nastala, je materijalna škoda in sh-er ima avto škode za 500 Din. a kolo pa za 600 Din. Nastalo je nato najprej prerekanje, kdo je ta-krivil karambol Interveniral je picer Mrai-nik. toda besedni prepir se je spremenil v pretep. Padle so krepke zaušnice Sofer »• je postavi) v bran za svojega gospodar ja. Toda konČno ae je dognalo, da je prvi začel dnliti zaušnice vrocekrvni Roman in feo-fer Lrnst je sara dejal:
—    Dal   mi   je  tako  močno  zauSnico,   da sera   padel   in   se   pri   padcu   poškodoval   na levem   očesu.
Nepridiprav Stanko se nf hotel uCttl m*> haniške obrti, raje je skušal denar pridobiti na lahke način. Nabiral je po mestu darove za revne dijake. Bil je nedavno are-tiran in mladinski sodnik ga je obsodi! na teden dni zapora Kazen je prestal ravno na pustni ponedeljek. Ni se vrnil k svoji skrbni materi, sel je samo k svoiemu go-spodanu, mehaniku Kozini na Resljevi ce« sti, ter se tam kratko poslovil, rekod:
—   Gre^i  po svetu!...
Od tega dne ga pogreSak*. Stanko )• mladenić 16 let, bledega obraza, srednje in šibke postave.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA   BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.89, Đerlhi 13-57—13.60 (13.585), Bruselj 0—7.92.45. Budimpešta 9i>l— 9.94 (9.925), Curih 10.935— 10.966 (10.95). Dunaj 7.9985—8.0385 (8.035), London 277.1—277.9 (277.5), Newyork 56.75 —56.95 (56.85). Pariz 0—223.82. Praga 168.17—168.97 (168.57), Trst 300.20—302.20 (301.20).
Efekti: Celjska 164 d. Ljubljanska kreditna 13S d. Praštediona 880 d. Kreditni zavod 165 d, Vevče 135 d. Ruše 265—280 d, Stavbna 56 d. Šešir 125 o\
Les ni trg: Tendenca nelzpremenjena. Zaključena sta bila dva vagona desk smreka, jetka III., fco vagon meja po 400.
ZAGREBSKA BORZA.
Devize: Dunaj SOI.35, Berlin 13.585. Milan 301.20, London 277.50, Newyork 56.85 Pariz 223.85   Praga 168.57, Cimib 10.95.
INOZEMSKE  BORZE.
Curih: Beograd 9.13125. Dunaj 73.2S, Berlin 124.07. Praga 15-39. MiTan 27.49, Pa-rii 20.43, London 25.3375, Newyork 519^5,
Stran V
•SrOVENTSKT   NAROD. 3ne M. fcbrotrl« 10A
»•*.   49
Kako ruši SLS avtonomijo
Ljubljane
Klerikalci kličejo nad Ljubljano izjemne odredbe. — AK so sklepi občinskega sveta nezakoniti? — Neutemeljeni «Sk>Ten-čevi» napadi. — Ali je sporazum za stvarno deki Se mogoč?
«Slovenec» nadaljuje s polno paro svo* Jo ganjo proti Ijubljanskemu občinskermj B\etu. Pod bombastičnim! naslovi «Demo* komunistična anarhija v Ljubljani», «Ko* niumsti m demokrati "rilijo v razpust», «K<>» muništi delajo v stvari za gerentstvo» — skuša v svoji ncdeljski štcvilki prikriti taj* re namene SLS, doseći razpust ljubljanske-pa obćinskega sveta, ter kliče na pomoć dr* žavno oblast v boju proti ljubljanski občin* ski avtonorruji. Imenovanje dr. Korošca za ministra policije jim je vlilo novega po* guma.
Predvesm skuša klerikalno glasio doka* rati, da občinski svet ljubljanski ni dela« zmožen, češ, da ho-čejo imeti «SDS, komu* msti in socijalisti revoluoij<rnarno, nezako* rito stanje na mestnem magistratu ljub« Ijanskem in da zato po določenem nacrtu izzivajo Lzjemne (!) odredbe, ki so za od* travo nezakonitosti brczpo^oino potrebne.«
Kako utemeljuje klerikalno glasilo to svojo trditev, ki očividno razkriva klerikal* no stremljenje po rarpustu ljubljanskoga občinskega sveta?
V prvi vrsti s tem, da ni prišlo do spo* razuma med SDS in SLS za skupno sode* lovanje, kakor bi bilo samo od takega spo? razuma odvisno zakonito stanje v občinski i'pravi. Pri tem moramo vsekakor popra« \iti nekatere očividne netočnosti, ki jih «Slovenec» v tem pogledu navaja. «S!ove» i:ec» popolnoma pravilno navaja, da je SLS Tri pogajanjih za sporazum zahtevala zase r.iesti podžupana in predsednika upravnegu fdbora Mestnega hranilnice, netočno pa je, da je SDS pristala na odstop mesta podžu* fana, ne pa predsednika Mestne hranilnice. hDS je izjavila, da je pripravljena odsto* piti eno ali drugo mesto, ali podžupansko eli predsednisko v Mestni hranilnici, ni'ka* kor pa ne obeh. Čeprav pa ni prišlo do sporazuma, je kljub temu napredna većina volila v upravni odbor Mestne hranilnice rastopnike vseh strank, tuđi SLS, za pred* s-ednika tega odbora pa dr. \'inka Greg>ri* Ca kot ne\ ralno osebnost. s čemur je do« l.umcntjrala, da bodi važni denarni zavod upravljan popolnoma neprisirunsko in da naj rte služi nikomur v strankarsko eksplo* liiacijo, kakor je  to zahtevala SLS.
Pokajanja za sporazum so se vlekla nad mesec dni. Očividno je bilo, da jih SLS liamcnoma zavlačuje, ker je pri vsakem se* stanku prišla z nov im i predlogi in zahte* vami. Hotela je pač počakati, da bi kc raz* mere v Beogradu razčistile. Dogodilo S€ je ćelo. da predsednik mestne£a odbora SLS dr. Jerič ni pnšel na dognvorjeni sestanek ter se pozneje izgovarjal. da ni imel časa in ti a je na napovedani sestanek po-zabil. Ker nišo bili izvoljeni odseki občinskega sveta, je seveda vs-e delo stalo, nujnost reštfve raznih perečih vprašanj pa ni vt?č dopušča-* la odlašunja. Zato župan ni mogel več no« s\t\ odgovornosti za to zavlačevan'e in je postavil na dnevni red druge seie obeliske* ga sveta volitev odseka ne glede na to, ali se doseže sporazum ali ne. Volitev naj bi se izvršila proporcionalno po občinskem redu, ako se sporazum ne doseže. Se v zad« njem trenutku je kazalo, da bo sporazum dosežen, toda klerikalci so postavili nove nesprejemljive zahteve. Znhtevati so zase većino v polovici najvažnejših gospodarskih odsekov, v drugi pt>lovici pa mesta načel* nikov. Većina bi na ta nnčin sp-oh ne imela nobene besede. ražen tega pa bi bila izktjtis čena od sndeloi-anfa tuđi socifalistična manjšina Jasno je, d*i na take pog.n'e ne bi mogla pristati nobena stranka, ki hoće varovati  svoj  ugled.
Ker do sporazum« ni priftlo, je sklenila većina, naj »c voiirve ođ*ekov vrše strogo po občinskem redu na podlugfi proporca, pri čemur se je izjavila pripravljena dati t>a svoji tišti odgovarjajoče zastopstvo to* cijulistični numjUni. Ako bi se SLS udele* žila prvih volitev, bi dobila v posam crnih odsekih prav tako po 4 zasKrpnike napram 5, kakor jih je pozneje pri dragih volitvah, ki jih je izsilila z odlokorn velikega župana.
SLS ie scved-a s svojo ahstinenco pri prvih volitvah odsekov hotela onemogočiti njihovo konstituiranje ter tako dokazati delanezmožnost občinskega sveta rn provo* cirati njegov razpust. To se ji seveda ni posrećilo, ker se je volitev udeležik> iztned 49 občrnskih s^etnikov 30, vsled česar je pozneie izposlovala od velikega župana raz* ve! javljen je volitev. čeprav je jaSTio, da ne more i meti zastopstva v odsekih stranka,  ki   se  mu  sama  odrečc.
Postopanje pri volitvah v odseke je bilo torej povsem zakonito in čeprav bi more» biti bil odlok velikega župana upravićen, vsaj druge volitve nimajo niti sledu kake nezakonitosti, kl bi kotičkaj upravnčevđta kake edzjemne odredbe*, kokršnih si želi «Sloi'enec».
Smešen je očitek zahrbtnosti tn r>elo* jalnusti od strani klerikalnega glasila na naslov SDS, ker župan ražen volitev odse« kov ni postavil na dnevni red tuđi volitev noveoa podžupana. To bi bilo Ic mogoče, £ko bi se dosegel sporazum in bi sed*anji podžupan cdstopil. KlerikaJici vendar ne morejo zahtevati podžupanskega mesta, ako  sporazum   odklanjajo!
Neutemeljena je tuđi trditev, da je ▼ ljubljanski občini že en mesec nezakonito gospodarstvo, ker se gospodari z dvanaj* stmami, ki jih občinski red ne pozna, ter pobirajo davščine in doklade, ki jih občdn« ski svet ni zakonito sklenil in jih ni odo brila nobena nadzorna oblast. Dejstvo je, da dotoCa občinski red, da se ima do spres jetja novega proračuna gospodariti v ok\ri* ru starega proračuna, kar potr ju je tuđi sta* lišče finančnega minr»trstvof ki pravi v svojih navodilih, da se ima v tem slučaju gospodariti v oicviru dvanaijstin starega pioračuna. Občinski red nasprotno ne po* zna nobenega posebne ga proračunskega provizorija, za katerega bi se imelo zapro« siti za posebno dovoljenje od nadzornih ob* lasti, kakor so ga zahtevali klerikalci kot tezaščitniki ljubljanske občinske avtonomi« je», Doslej se tuđi se nikdar ni postopalo drugače in ćelo vladni komtsar lansko leto, ko je bil odobren proračun sele 1. oktobra, ni gospodaril drugace, pac pa ćelo preko proračuna. Sicer pa se je o tem govorilo tuđi že v občinskem svetu, kjer so bili ti klerikalni  očitki  temeljito zavrnjeni.
Dejstvo je, da je klerikalna zahteva v nasprotju z občinskim redom, dočim se stali&Ce većine v obrambi občinske avtono« mije ž njim strinja, vslcd oesar je trditev klcrikalnega glasila, da tepta vejma občin* ski red, iz trte zvita i-n povsem neuteme« ljena. «Slovenec» naj navede določbo ob« činskega reda, ki govori o proračunskih provizorijih, ako more!
Kar navaja «Slovenec» proti Ijubljan* skemu obeinskemu svetu, je stvarno neutemeljeno in brez vsake podlage. Na noben nezakonit sklep občinskega sveta ne more pokazati. Ali »o morebiti pritožbe proti od* Ioku velikega župana nezakonite? Kax po* oenjajo klerikalci, je običajna demagogija, s katero hočejo prikriti svoje rovarenja proti ljubljanski občinski avtononriji.
Naši trgovci v obrambo svojih pravic
Gospodarska kriza ljubljanske trgovine na višku« — Stališče trgovcev napram raznim oblastnim in avtonomnim bremenom. — Trgovci in občinski svet« — Slabo gospodarstvo komisari-^                     jata* — Razni predlogi.   ,     .•
Llubliana,   28.   februarja.
Snoči se je vršii v beli dvorani hotela Union redni občni zbor Gremija^trgovcev, aa katerega je viadalo veliko zanimanje. Zborovanje ie otvoril predsednik g. Gre-gorc, ki je najprej pozdravil zastopnika inestnega magistrata kot o-brtn-e oblasti mag. tajnika g. Cchuna, dalj<e tajnika Zbornice TOI g, dr. Plcssa, zastopnika Zveze trgovskih gremijev in društva »Merkur« g. J. Kavćića, ravnatelja gremijalne sole g. (iruma, zastopnika trgovskih sotrudiiikov K. Zemljica in koneno zastopnik^ dnevnega tiska. Spominial se je v topJih besedah u-mr!ih članov, na kar je podal pregledno in zanimivo poroč.Io u gospodarsko - finanč-ffiern po'ožaju ljubljanske trguvine vseh pa-riog.  Paročilo  med drugim navaja:
Mnogo nad se ie po!a«a!o spomladi lanskega leta v aktiviranje oblasinih sa-mouprav. Tada sedaj lahko rečemo, da gospodarski kroffi nišo povsem zad-ovoljn. z delovanjem oblasinih skupščin. Kar ie fi-rančni minister storil za olajsanje javnih tiremen s tem, da je uknil nekatere trošarine in taks« ter maks:m;ral doklad«, so radomestile to oblastne sa-mcuprave z no-vimi davščinami, taksarrri in doklaciami tako, da nimamo izgleda, da bi se s.ploina težka obrememitev našega trgovstva v do-glednem čas-u bistven-o zbolišata. Žeieti je, da se iim prči uvede zakon o avtonomnih financah, ker smo irugače v nevarnosti, da se nam lahkn v^ak hip predpišejo nove do-klade in davščine.
Gospodarska kriza ie dosegla  vrhunec.
Danes čutimo vs\, da nas nekaj tišči k tlom in nas hoče ugonobiti in to ne po naši krivdi. Skrajni čas je, da se naši poslan-ci in ministri spametujejo fn preprečijo u-sodne posledice zavoženega narodnega gospodarstva. Sicer še nismo izgubili zadnjega upanja v boljšo bodočriost kljub temu, da kaže število kooikurzov žalostno sliko težkega položaja naše trgovine. Pri seda. tiji stagnaciji pa je pričakovati še huiš-ih žrtev. Težko breme za trgovca je krivični davek na poslovni prorret. Ta davek ie danes   popolnoma   nezmagljtv   in   neznosen.
Prcdsedniško poroči'o dalje precizira stališče trgovstva napram raz.nim občin-skim dokladam. Doklade na državno trošarino so po nekaterih občinah višie kot državna trošarina. Nujna ie akcija ljubljanskih trgovcev, da se uredi vprašanje trošarine Grem jalno načelstvo je oa magistratu v Času komisarijata ponovno interveniralo, toda bre2uspešno. Većina proračuna se prevali na pridobitne kroge. Bremena raznih doklad so za poslovne kroge preobčutna. 2al ie dobilo načelstvo iz zane-sljivejra vira poročik), dm se bodo aorale rsled zarožene cospodarske In finantee politike komUtrlJata ivjutl dalatte ie xi 100 %.
Načelstvo rreiflla fsfrreno želi, da se na mestnem magistratu ustvari dm prej de-lazmožen občinski svet, ki naj bi Imel na-logo skrbeti samo za gospodarsko, kulturno in socijalno povzdigo našega mesta, V
bodoCe na] bi se oMnake doklade pređpl-
sovale k v sporazumu z fotpodftrsfcimi korporacija«!. Vsa občinska bremena pa i« treba raodelrci na vse panoise prebival. stva. V ob&ioi ^tojitno pred re£<tvifc> valnih gospodarskih vpraiani. Ta ima reirtf ^tdanji obCinski svet. Moramo t>iri zato Cu-ječi, da se pri rešitvi vseh perečah goap^-darskih vprašanj. ki jih smatramo v kofisi Ljubljane za nirne, ne bedo prevalila bremena na pridobKne kroče. Trtovci ne odre-kajo mestni obciai svojih daj a te v, ki pa morajo biti zmasliive.
PoroćHo dalje t obfak>van]em konstatira, da Je Uub jansko trgovstvo letos doziv elo iznenađenje v prvi vrst* od strani oblastne samouprave, ki uvala ra& pomanjkanja dircknv za pravilno financiranje razrte doklade in rakse, ki trgovstvo c6čut-no teže. Nadalj.io poročilo ie bilo posvećeno notranjemj dolu gremiialnega na-Čelstva.
ZborniCni tajnik g dr. Pless Je pozdra. vil obftni zbor v imenu Zbornice TOI ter je v markantnih potezah ocrta' težavni položaj na&e trgovine, navajajoč med drugim, da ie bilo v Ljiibljarri preteklo leto 80 konkurzov, od teh 35 protckoliranih in 45 neprotokoliranih ivrdk. Promet v nekaterih trgovinaft je ^ »pustil za 50 %. Lrub-Ijanski trgovci in tuda drugi morajo pred vsem zahtevati, da se ćim prej urede naši zumanjepolitični odnošaji, da se zlasti urede zunanjetrgovski, oscbfco s sredozem-skimi državami, v prvi vrsti pa s Turčijo, Boljcarsko in Rumunijo. Drugače ni prida-kovati, da bi se kriza r>m;lila.
V imenu Zveze trgovskih gremijev je občni zbor pozdravil poslevodeči podpred-sednik g. J. Kavčc. ki ie obžaloval, da se ljubljanski trgove, še premalo zanimaj« za svojo organizacija. Dvo-rrri, da bi se novi dav&n-i zakon pov^od enako iz\rajaJ, kakor je zam-ršljen. To potrjuje okolnost, da rrru je nekoč pravost>drii miniSter dejaU da obstoja zakon o pobijanju dragrnje za vso državo, da se pa izvija samo v Sloveniji. Tajnisko p^roćllo.
Občni zbor je z odobravanjem spreje! tzerpno poročilo tajnika g. Smuca, ki je bilo tiskano razdeljeno med člane. Iz njega posnemamo da napreduje Stevilo članstva od Irta do leti in da je koncem I. 1927 štel gremij 13S4 članov, od teh 486 protokoli-rani"h in 898 nep^otokoliranih. Po sirokah je bilo naj več trgovcev s sadiem in zele-rtjavo (213), trgovcev z me5a<nim blagom 152, sejmarjev 126 špeceristov 62, manu-falcturistov 65, asenrur 95 Itd. Oremijalno solo noseća letos 305 vajencev ozToma va-jenk. Za napredek te Sofe je doHej prispe. vaJo ljubljansko trgovstvo nad 700 000 Din, dočim je država dala od L 1918. do 1927 Ie borih 20.000 Din.
Po odobrenju računskega zaključka rn proračuna so prišli v razpravo razm predio^. Teh je bilo stavljefrh 0 in borno o njih poročali prihc.dnHć. Razvt'a se je ra-nimiva debata o grenftjalni $ci\. Sprej-et je hil predlog šolskega odbor*, da se poviša šolntna od 250 ni 500 Din z dodatnim pred-logom, g. Fabianija, da se morajo kot tr-govski vajenci sprejemati Ie oni, ki so z dobrim usj>chom dovršili III. razred srednje, ne pa meščanske §o!e. Nato so se vršile volitve noveaa načelstva, v katero so bili po večini Irvoljeni stari funkcijonarii, s čemur je oheni zbor nitm fzreke! zaupni-co in prizmatije za njih požrtvovalno delo.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledaliSča v Ljubljani.
Drama.              - „ ,,, ,
28.  februarja, torek:  Zaprto.
29.   febr.,   sreda:   Nedeljski   oddih.  C.
1.  marca. četrtek: Zaprto.
2.   marra, petek:   Sestrična  iz Varšave.  A.
3.  marca, sobota: ob 15. Pe»pelka. Ixv. Otro-
Ška   predstava     pri     izredao     zniianih dramskih cenah.                      ©^ ■.#,■**..,?
Opera.
28.  febr., torek: Zaprto.                ;.        *
29.  febr^ sreda; Fidelio. A.
1.  marca, Četrtek: Marta. C.
2.   marca, petek: Zaprto.                   !
■ - BeethoTen: Fideli«. To inamenito muxikalno in operno delo, ki se je koncem lanske sezone samo dvakrat upriiorilo na našem odru, pridp v sredo lopet t ljubljanski operni repertoar in sicer se uprizori prva predstava za abonente reda A. Letošnja zasedba   je   deloma   spremenjena,   da   skoro
nova. ker so vse glavne vloge po vefini na novo zasedene. Zasedba je sledeča: Ministra Don Fernanda poje jf. Retetto, guvernerja diiavne iece Don Pizzarra — g. Holo^ikov, jetnika Florestana — 8f Kovač, njegovo so-progo Leonoro, imenovano Fidelio — ga. Mitrovieeva, Rocco, jefar, je g. Rumpelj, njegova Mi Marcelina — ga. Ribi?eva, vratarja poje g. Mohorič, oba ietnika g^. Rus in Jan-ko ter castnik« g. StmonČW. Opero dirigira ravnatelj g. Polič. Med tretjo in četrto sliko se izvaja velika Beethovnova avertura opus 72. ki je znana r»od imenom Leonora. Na to predstavo opozarjamo glasbo tjubeJe ob-Hnstvo, ki ho^e uživati re?ni?no umetnino, ki je priznana od vsega sveta.
Otroška pred-tara pri iireilne mila-nih eenah. Da ustreže gledaliSka uprava našim mal?kom. uprizori v soboto, dne %. marca ob 15. v ljubljanski drami po izredno rrilžanih cenah >Pepelkrx kot otroiko predstavo. Cene so iste kot zadnjih pri »Snefrul-firi< od 10 Din oavzdol sa poeamezne tmfah že. Predprodaja vstopnic od dane* naprej pri dnevni blagajni v operi.
Glazbena Matica f Mu»ljaaJ priredi ▼ ponedeljek. dne 5. t m. • unionski dvorani veliki koncert, na katerero soielujeta poleg naSega najboljSega pianista profesor ja Antona Trosta tuđi Ie orkestralno drulrvo OUt-hene Mntice, pomnoteno t godbenimi elani muzike dravske divizijske oblasti ter perskl zbor Olasbene Matice. Sporcd )e sledeti: 1.) Schnbert: Uvertura ? italijanskeai tlo-sa 2.) Janae>k: Is svite ta fodalni koncert. X) Jakob dali us a) Musik noster amor: b) Ave Maria; c) Laos et perennis gtoria 4.) Rahmaninov: Drugi klavirskl koncert v C - molu Klavir prof. Anton Trost. 5.> Stra-vinskij: Iz suite: Zar ptica. Pretprodaja vstopnic ▼ Matični knjigarni
Pisane zgodbe iz naših krajev
Krrara bitka radi dddeta. — Senzacijonalna aretacija t Viu-korcilL — Lažna grofica s KaTkaza. — Grozna smrt pod Tlakom. — Straien umor iz osvete.
Ix Mostarja poročajo, <U se pred ta-mošojtin MjOisčcm voui razprava proti \4 mladenićem iz vast Goranić in (Jrabove Drage. Mladeniči so se stepli zaradi neke devojke. Med prettpom so fantje rabili tuđi orožje. Padlo je več stre.ov in obleialo ie na bojni poljani nekaj ložje in težje ranjenih. Nikola Raić je pa podlegel težkim poskodi)ain-Fantje iz Ooranića so že delj ćasa ži-veii v so\ra6t^u ^ iauti u va^i Uralx)-va Draga. Fredlanskim so prišli mlade-nići iz Grabove Drage na žegnanje v Goraniće. Goranićani so jih pa spodiii domov. Vse je že bilo pozabijeno, toda fantje iz Grabove Drage so snovah o-sveto. Nedavno so se mladenidi iz Grabove Drage napotili v Goraniče. Bilo je zopet žegnanje in najboij^a priutat za osveto. Fantje so imeli seboj različno orožje. Da bi ljudje ne opazih. da so oboroženi, nišo šli v cerkev, mancC so se skrili pri cerkvi za plot, ko je končala masa in so domaći fantie za-puščali v gruii cerkev, se ie začul ne-nadoma oster žvižg in na to salva stre-lov izza plota. Pred cerkvijo je nastala panika. Obležalo je nekaj mladeni-čev ranjenih. Niko Raić se je pa zgru-dil na inestu mrtev 2adet naravnost v srce. Na razpra\*i so zasli^ali Stevilne priče. Gla\T>a krivda na pokolju je pad-la na mladeniče iz Grabove Drage, ni pa mogoče dognati, kdo od njih je ubil Raića. Razprava je bila predvčerajš-njim prekinjena, d:a S€ zaslšijo nekatere nove priče.
V Vinkovcih se je pripetila v noči od petka na soboto pustolovšeina, ki zveni kakor kaka napeta scena iz kri-minalnega ali detektivskega romana. 2e lani je redarstvo v Vinkovcih dobiio v roke anonimno pismo, naslovljeno na vdovo Gutmann. V pismu je nezna-nec zahteval denar ali pa življenje. Pred dnevi sta pa dobila dva meščana podobna pisma. Vinkovski velepo^st-nik Stjepan Henn je dobil pismo, gla-seče se:
Poštovani gospodin Henn!
Živim v bedi in se obraćam na vas, da mi izročite 2800 Din. Caka me ne-izogibna srnrt. vi pa ljubite svojo hčer-ko; Ce mi ne daste denarja, jo umorim. Će me ovadite, bo še slabše. Dajte mi denar,  da  ne   napravim   neumnosti.
Nočetn  vam  povedati. kdo seni. Od Velike noSi vam bom   vracal  vsak me-sec po 200 Din. Drugo p smo je dobil pek Fran Koprinski. Glasi se: Gosp. Koprinski!
Rabim denar in se obraćam na vas, da mi daste 900 Din. Denar položite v ovoju na okno, če ne, ubijem vas ali vašo sestro. Okno pustite odprto in po-noči pridem po denar- Če se to ne zgoda do pondeljkH. ne boste več prodajali rogljickov. Življenje ali denar J. U. S.
Po naročilu policije je pek položil ovoj z denarjem na okno. Stražniki so prežali iz zasede. Po 10. uri, ko je vla-đal po ukicah popolen mir, se je oknu približal neznanec, da bi odnesel ovoj. PoČil je strel in alarmiral stražo. Neznanec se je spustil v beg in kričal: Ne približajte se mi, vse vas postreMm! Oddal je več streiov na stražnike, ki so ga k'ljub temu kmalu ujeli. V ujetniku
so spoznah 20-letne#a Josipa Ncubcr-gerja, si:ia tamošnjega u&ledtiega obrtnika Mise Neuhergerja. Vc>t o senzacionalni aretaciji se je bliskovito razši-rila po ma^rtu. Josip je bil v borbi i stražnoki lahko ranjen. Pri zaslišanju je mladenič izjavil. da je \idcl take prizore v filmu in čitaj v detektivsk h ro-manth.
Pred dn^i Je prinese! sekcijs&i Sci v po1rfoju dr. Milan Roje zagrebški policiji brzojavko iz Koprivnice, v kateri ga neznana grofica Masa Kra^kovic -N>egovan nu.-no prosi, naj ji da 8000 Din. ker je v denarni stiski in je potrebna pomoli Naslov »groficee }e bi! naveden. Stanovala je v hotelu >KriŽ€ v Koprivnici. ZagrebSka kriminalna policija je obvestila koprivni&o in ta k uvedla prei^kavo te»r ugctovila. da ;e »groficat neka umobolna ženska. V Zagrebu so po dakt lografskih odtisilt ugotovili, da je lažna grofica identična z Juliano Črn(»krak, rojeno I. 1876 v Metki v Liki. Cmokrakiova se >e predstavljala za bogato grofico s Kavkaza, kjer poseduje ogromna posestva. Iz hotela >e odpoSiljala različnitn odi čnim osebam brzojavke in prosila denarja. S tem je metala tuđi hotelskomu a obja in gostom pesek v oči. Prevarila je ved gosruv, neki za^ri-bšKi trgovce ji je po-^odil večjo V5oto denarja. Crnokrako-vo so včeraj odvedi i v Zagreb in od* dali v  umobolnico.
*
Včeraj so našli na žeJezniški progt na Savski cesti v Zagrebu strahovrt3 razmesarjeno truplo neznanega moŠke-ga. Kolesa lokomotive so mu odrezala glavo, ki je ležala blizu železniškega nasipa v grmiću in je bila vsa krvava ter sparena. Okoli trupla se je zbralo mnogo radovednežev. Prišel je konCiru Udl stražnik, ki je obvestil policijsko direkcijo o strašni na;dbi. Na progo je dospel kmalu avto z zdravin^ka-policiisko komisijo, ki je ugotovila identiteto nesrel-neža. Piše se Ivan Hnndrić, rojen leta 1898. v Zagrebu. Po legi trupla sodeč je Mundrić izvršni samomor. V otmpu je legel na progo in položil glavo na tračnice. Komisija j« odredila prevoz trup'.a v mrtvašnico.
*
PredvČerajSnjim >e bil izvršen na cesti med Parafinom in vasjo Batinac strašen umor. Premožni kmet Janko Vujanović je bil s svojo ženo ves da a na sejmu v Paradnu. Odpravil se je domov popoldne z ženo in prijateljem Jovanovićem. Med potjo sta jih napad!a dva maskirana moSka in oddala takoj na Vujanoviča štiri strele. Seljak se je zsruđil težko ranjen na cesti. Nato sta roparja oddala na ležečega m nezavest-nega Vujanoviča še en dum-dum strel, ki mu je popolnoma zdrobil g'avo. Med tem je žena pobegnila z Jovanovićem. Blodila sta po gozdu in naletela n^. orožniško patruljo, ki je takoj za6e'a zasledovati morilce. toda bre^ uspeha. Preiskava je dognala, da je Vujanović leta 1926. v prepiru ustrelil seljaka Pau-novića in Pe tro vica. Ker so pri umorje-nem našli ves denar, se zdi, da gre za strašno krvno osveto. Oblasti na<dalju-jejo preiskavo in zasledovanje morikcv
Stjepan Radić v Ljubljani
Stjepan Radi« se je odzval vabilu ljub-Ijanskega akademskega druStva la Društvo narodov in prišel predavat o položaju naše države v Podunavju, srednji Evropi in svotu. Vest, da priđe Radid v Ljubljano, se je bliekovito razSirila po mestu. O Radiću imamo Slovenci različna mnenja. Vsi re«-nejšl, ki pazno zasledujejo RadićeTO politično Življenje in udejstvovanje v naši driavi, so nedeljenepa mnenja, da je v vsem njejro-vem delovanju neka izredna logika in do-slednost, čeprav se površnerau opazovalcu zdi, da ta veliki državnik operira z demagogijo. Kdor je Radića videl tn posluiaL, se lakoj prepriča, da je ta mo£ globoko pre-pri?an o vsem, bar govori in da ima vsaka njegova izjava globiji pomen. nego se na prvi mab idi. V Ljubljani je Radić redek post, zato je vest o njegovem prihodu vxbu-dila veliko pozornost Tuđi tišti, ki imajo o njem najslabše ranenje, so sklenilit da ga gredo poslušat. TU je pa Ie! se je stišalo po ljubljanskih ulirah.
Rad i 6 je velika oaebnost in Vot tak vpli-va naravnost sugestivno. Pri nas Ie ob izreku njegovega imena postane sleherni r»°-zoren. To je vpliv mogoifne osebnosti. Ra-dićevo vlogo v nalem političnem življenju slutijo pred vsem SirSe mase. In nedvomno priđe čas, ko bo hrvatskemu oarodnemu voditelju omogo?eno, da se razmahne v vsej svoji sili in uveljavi svojo osebnost z vse-mi mofrai ▼ dobrobit države in njenega prebivalstva. Saj naia driava bol eha zlasti na pomanjkanju močnih oaebnosti, ki bi spravile drlavni vo* ▼ pravi tir.
£• na kolodvoru, ko j« dospel z brzovla-kom iz Zagreb« v tpremstvu svojega sina Vlftdimirja in dr. Mačka, so ga pritakovali ttrrilnt radovedneti. Vilek oMudovanja je p« dofivel v hotelu mionv kjer je tedel ? drufbl demokratskih in kmetskih prijateljev la Slovenije in novinar je v. Izgledat je utrnjen. Najbrl ga !• volnja malo tde-laU ui f* naporno poliU2oo delo zadnjega £as*. Kdor ga posna samo po slikah, je bil nemalo ta€uden. Da je ie tako osivel, nišo vedeii v»i. V <Unionu> je bil bolj redko-beseden. Zri je predse in videlo se je, da premftljuje. Le tn pa tam ie je ocri po kavarni. Radić odgovarja v kratkih stavkih.
VpraSuje v Se bolj kratkih. Da je globok psiholog in poznavalee floveSke duie, do« kazujejo njegova vprašanja. Tako se je nn pr. tinima! prex1 predavanjem, iz kakSniH glojev so zastopani gosti v dvorani, lirecno je vprašal, ali so med poslusalri tuđi ien-ske in koliko jih je približno. R-^dić je modno kratkoviden. Vidi se mu, da se zato lem bolj opredotočL Sploh dobi 51ovek v njego*, vi družbi vtis, da živi mož svoje notranj« življenje, da snuje neprestano v svoji glavi in duši in se le od fasa do ?asa odpre in strne z Ijudmi, ki ga obdajajo. Radić je tuđi filozof. Obraz se mu ureani 1© redko* Kavadno mu igra okoli oči in usten lahek nasmeh, ki je zanj tipičen. «_^mm^ Ko so ga peljali v dvorano, se je m**dl potjo spomnil edinole svojata stenografa. Kakor bi se necesa važnegra domislil, se je obrnil in vpraSal, kje je stenograf. <Da se mi ne izgubi,* Je dejal in bil je vidno po* mirjen,  ko  ga  je  ugledal  za  seboj.
Vea drugraf«>n je Radić, ko stopi na go vorniški oder in zafne govoriti. Tedaj oživi. Oči se mu 2aiskre in obratna mimika ter njegove živahne kretnje pričajo, da govori s prepričanjem. Govornik je odliven in če bi imel močnejSi glasovni organ, M bil mogoče Se odlifnejSI. Ali p« tuđi ne. Kadar se nekako poigrava z lastnlml misli mi in Čustvi in rezonira, govori kr>ma| sliSno, kakor bi pripovedoval posluS^alcera kako naivnost. S tem pripravlja razpoloie-nje kakor seljaki pod lipo ob nedoljah po» poldne, ko gtianejo glave in li zaSapetajo, ko pojrruntajo kaj po?ebne<fa. Potem pa z oj^Senim simpatičnim glasom podcrta rezultate komaj sliSnega reroniranja. Radić ne grovori Sablori!«ki. Tako individualnega ori-ginalnega govornika menda pri nas ni.
Od {asa do Sasa j« med govorom hspft polirek mleka. To je storil navadno med aplavaom. Nekolikokrat se je med burnim odobravanjem popraikal za uSesi, kakor bi hotel reči ploskajoftm: Sem jo pogodil, ali ne?!
PoftluAalci so gm poalukdi % odprtimi o?mi in usti. Med govorom je Radić popol-noma ▼ svojem elementu. Misli mu teko kakor tz neizčrpnefra vrelem in govoril b4 nnjbrfe lahko *e ve€ ur in povedal v vsakem stavku kaj zanimivega, Be bi nekaj pred osmo uro ne pristopil previdno k njemu dr. Majfek in mu poftepoiU da je odU nierjeni Sat ie potekel          .
Slev. 49.
•SrOVEFTSKT   NAROD* 3ne 28. februari* I92&
Sfn« 5.

tKMBDMrf)
Dnevne vesti.
—   Novlnarjem!   Glasam   obvestila   centralne  uprave JNU so četrtinske železniške legitimacije   podaljšane   do   31.   marca.   No-ve se bodo izdale še le tekom marca.
—  Profesorski kongres. Po sklepu lan-•kega kongresa se bo vršil letošnji profesorski kongres ni iSušaku.
—   Stanovanja  za  železničarje  v  Sara« fevu. Pro.netno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 2,120.000 Din za veliko stano-vanjsko  hišo,  v  kateri  bodo  stanovali   Že-leznfčarji   sarajevske   direkcije   s   svojimi rodbluami.  Hiša  bo zgrajcna Še letos.
—   Januarski  izpiti  na učiteliiščih. Pro-svetni minister je odredil, da se morajo u-vesti letos v skladu s pravili o maturah na srednjih   šolali   tuđi   na   učiteljisčih   januarski   izpiti.   Dijaki   učiteljišč,  ki   v   septembru padejo   v   enem   ali   -dveh   predmetih,   bodo odslej ponovno potapali izpite v januarju.
— Protestni shod stanovanjskih na-Jemrtfkov v Zagrebu. V nedelio dopoldne se je vršil v Zagrebu protestni shod s\ano-v&Rjskih najemnikov. na katerem je bila soglasno sprejeta resoluciia, ki so jo poslali organizacija najemnikov včeraj prcd-sedstvu Narodne skupštine in ministru za socijalno politiko. Resoluciia zahteva, da se ustavijo vse odpovedi stanovanj. da mora veliati stanovanjska zaščita za vse na-iemnike  brez  razlike, da  naj   se  prepove
preureditev stanovanj v lokale, da nifrče ne srne imeti dveh stanovanj, da je trčba pregledati nehignenična stanovanja »n da mora mestna občina voditi statistiko pntz-nih stanovani.
—    Vozne   olajšave   za posernlke Primorja. Kakor srno poročali, stopi  1. marca v   veljavo   nova   železni^ka   tarifa   za   pre-voz  potnikov,   prtljage  in   expresnej?a   blaga. Po novi tarifi bodo imeli posetniki Primorja   b   kopališč   na   povratku   polovično vožnjo  od   1.   iunija   do  39.   septembra  in čctrtinsko vožnjo od 1. oktobra do 31. maja in sicer pod s-cdečimi pogoji: Ce so bili
V Primorju ali v kopaliJču najmanj 10 in največ 90 dni, Če so plaćali pri prihodu ce-lo voznino, izvzemši deco od 4. do 10. leta, ki plača polovico, če so pri prihodu na dotično postajo izročili vozne listke na postaji in dobili tozadevno potrd.lo in če po-kažejo na povratku to potrdilo, na katerem je uprava kopališča potrdiia, da so prebili določeno število dni v Primorju odnosno koparišču.
—   Protesten shod dobrovoljcev. V ne-deljo  dcpoldne se je vršil   v  Bački  Topoli velik   protestni   shod  dobrovolicev,  na  katerem je bila spreieta za naše razmere zelo značilna  resolucija. Dobrovoljci  namreč zahtevajo, da se vlada pobriga, da j;h resi bede, ki jo moralo trpeti odkar so se vrnili v domovino, za katero so se borili. Če bi pa  vse  prošnje   m   protesti  ni-č  ne  zalesli, naj  jim oblasti  dajo  potne  liste  in  izplača-}o potne stroške, da  odpotujejo v  Ameriko in da ne bodo niko.nur več v napotje. Konč-no ugotavlia resoluciia, da za s>'# ij, če bi se  ne  našla  nobena  solucija,  vodstvo do-brovoljcev odklanja vsako odgovornost  za posledice, ki utegnejo nastopiti pri dobro-volicih,   ki   si   bodo  morali   na   drug   način priboriti svoje pravice. Prišli smo torej tako daleč, da morajo oni. ki so bili pripravljeni   žrtvovati   za  državo  svoie   življenje, groziti isti z odkrito borbo, ker jim je postala mačeha.
—   Straže društva za zaščlto  žlvall  in rastiin. Na prošnjo društva za za&vito iivaii in   rastlm   je   pTOSvetno  ministrstvo   dovo-lilo, da se smejo dijaki gimnazij, učiteliišč in pomorskih akademij organizirati v straže   omenjenega   društva,   nositi   društvene znake   in   scdelovati   pri   zašciti   živali   in rastlin.
—  Iz prosvetnega minlstrstva. Prometni minister je imenoval za načelnika   pro-računskega   odseka   prosvetnega   minis::-stva g. Pavla Herć-ta. ki ]e bil do'so vrsto let referent  za  slovensko  osnovno  Šolstvo.
—   Gradbena direkcija  v  Ljubljani  opo-zarja vse interesente na I. ofertno licitacijo   za   dcbavo   'n   montiranje elektrčnega dvigala v poslopiu ministrstva za poljedcl-stvo in vode, in šume in  rude, ki se  vrši dne 27. marca 1928 ob 11 v računskem od-delku ministrstva   za  gradbe  v  Beogradu, Natančnejši pogoji o tei licitaciji so razvidni   iz  oglasa,  ki   ie  nabit   na   uradii   dcs*<! gradbene   direkcije   v   Ljubljani,   Turja'ki
trg St. 1-T. —
—   Bnska  pl«*allia  Kars**ir*  v Heojrra. fin   ZaČotkom  marc^ nastopi v beoffra]«kem Kpn.dnpm gledali&u znamenita ruska balerina Kamavina.
—   AmeriSkf  ohladi   »Sejo  ra*1i   IzplneV vnnja tavarovnlnine bivSega ameriSkesra vojaka   B**rwinn   Nlkovert   niin*   Georga   Roch. Ko se je vpiwl v ameriSko vojsko, je nnve-M, An njegova mnti Mnrv Rorh živi v Beo-graHu. Navedeni je star okoli 40 let in ima na levem očesu majhno brazgotino.    Napro-
Sajo se vsi, ki bi mogli dati kakSne podatke o identiteti in bivaligČu navedenoga, naj to pri ja vi jo, sklicujoČ se na Stev. 4827/28, izse-Ijeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita u lira 15.
—   Zavrtanje   rsenSiliške   komisije.   Vle-r*;  w> se zopet  privele sej-3 v*eu5iliškfc  ko-utifije. ki se posveluje b'i1i3 konfne stilizacije  zakona   o   univeraah.   Sol^č   po  doseJa-u'tciv  poslovanju vseučiliike komisije, je bo nniei primereu način reši'^e pere^ga vpia-šar.ja  c-kinitve  naših   univerz  tako,    da  &e štavilo Tnl-uitet ne bo 7.niž;ilo, aa irugi slra-n:  r»a bo usfreženo ludi zahtavara finanfne-pa niiDi&trslva. VseufiliSki kr«-*jy? «=e zrlo za-nimm.o,   kak^no  stali^Če  zavza*ae  v  tom  pr i,l«vhi  t cvi  prosvetni  minis* »r.
—   Volilni red za Delarsko ibornieo. Na lanski skupštini DZ t Mariboru je bil spre-jet  nov  volilni   red  za  zbornico,  ki  je  bil nato   predložen   mi A istru   za   socijalno   Politiko  v  odobritev.  Ta   volilni   red  je  z   rialimi spremembami   potrdil   še   prejšnji   »ninisfcr za socijalno politiko dr. Gosar.
—   Dve obsodbi radi razzaljcnb    kralja. Pred sarajevskim »o«tiščem sta se    vršili v soboto  dve  razpravi   radi    žaljenja    kralja. Obtoiona  sta bila  težak  Milan.    Pereule    in po<ljetnik   Hamid   Mušanovif.     Oba   s!a   bila obojena vsak na tri leta težke ječe.
-------VALČKOV VEČER-------
v soboto 3. III. na Taboru. — Priredijo stari fantje in mlada : - :             dekleta,              : - :
!? Ljubljane
—lj Zelemifarske stanoTanjske hišc ▼ Ljubljani. Kakor znano, je £eiexniška uprava najela pri Državni hipotekarni banki veČmilijonsko posojila v svrho gradnje že-lexničarskih stanovanjskih his po raznih centrih železniškega prometa. Za ljubljansko direkrijo državnih železnic je bilo od tega posojila določenih 5 do 6 milijonov D. Žolezniška direkcija je že ob Vodovodni cesti za 2>Stadionom« zgradila več malih stanovanjskih hiš z vrtovi. V ten hi šah bo stanovalo 18 rodbin. Hiše so ie dograjene in sh prifno rodbine v kratkem že vseljevati. Oi železniške uprave pa so nadalje že odo breni stavbni nacrti za 4nadstropno stano-vanjsko hišo, v kateri bo 16 komfortnih stanovanj. Hiša bo zgrajena na stavbišču, ki leži ob Pražakovi ulici me<1 Ljubljanskim dvorom in pokojninskim zavodom. Gradbo te biše prevzame Stavbna družba in so stroški proračunani na poldrugi milijon D. Ta stanovanjska hiša, ki se prične graditi v marcu, mora biti do 1. oktobra t 1. dogra-jena. Ljubljanska direkcija bo dalje ogradila za železničarje stanovanjske hiše aa Ra-ktku, v Novem mestu in Mariboru.
f—Ij Predavanje v >Pravniknc. V §redo, dne 29. februarja t. 1. bo predaval na se-stanku društva >Pravnika< g. univ. profesor dr. Aleksanđer Bilimović o predmetu: >Prou?avanje konjunktor in gospodarska prognoza«. Predavanje se bo Hkalo novejših metod proučavanja gospodarskih konjunk-tur s pomodjo matematične statistike, ki poda ja pri gotovih pogojih tuđi možnost s pre-cejšnjo verjetnostjo prognoscirati potek po-sameznih gospodarskih pojavov in celotne gospodarske konjunkture. Ka koncu svojega predavanja pokrene g. predavatelj vpraša-nie o tem, kako bi se dalo organizirati proučavanje konjunktur v Jugoslaviji. Ti aktualni problemi bodo najbrž zanimali tuđi širše gospodarske kroge oziroma različne gospodarske organizacije. Predavanje se bo vršilo ob pol Šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba »tev. 79. K obilni udeležbi vabi odbor.
—lj  Zatiranje  gosenic in đrugega  §kođ Ijivega  mrfesa, Mestni  magistrat  ljubljanski ppozarja   posestnike   in   najemn'ke   zemljilč in vrtov na tozadevni razglas. ki je nabit po mestu.
—lj Pravljice la dero »e jutri v sredo 29. t. m. radi raznih ovir ne vrše. — T. K. D. >Atena«.
—lj Cdrnienje jngosioTenskib inlenjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vrSilo v petek, dne 2. marca ob 20. nri v lastnem druiabnem toknlu na Kongresnem trgu 5t. t (II. nad-stropje). Predaval bo g. ing. Stanko Sonc o >Zgodovini razvoja IJubljanake elektrarne< Vabljeni so Članl in vsi, ki se ta ni majo.
—lj Vreme. Vreme Ie ie vedno !epo in toplo. PreJSnjl teden vladali mrat ie nekoliko ponehal. Snočf ob 20. Je kazal baro-meter 775.2, termometer 3.3° C pod nlčlo danes zjutraj barometer 773. tćrmometeT 3P pod ntćlo. Dopoldne Je bilo jasno, brei megle Dunajska vremenska napoved pravi, da bo milo vreme tragalo Se dalie.
—lj LinbMansho Narodno dedaliSC« v letu 1928. Pod tem naslovom iz"de pred veliko nočjo v upravi  »Razgledac knjiga, ki
bo vsebovaJa pole« prvorvrstnih scenskih slik In portrejev vsega dramskeea, cper-nega in baletnega osobia tuđi ocene, živ-ljenjepisna poročila in gledališko - tehnične razprave. Knjiga bo tiskana na 96 straneh najfinejSe^a iiusiracijskeca papirja ter bo stala trdo vezana Din 40. Kdor naroči kni-2O takoj, dobi ob iziđu knjigo za subskrib-djsko ceno Din 30. — Knjiga je prva te vrste in je zaradi svoje bogate opreme m vsebine najlepše darilo in vnet posredova-lec med obćinstvorn in i^ralci. — Naroča se v upravi »Razgled«, Ljubljana, Selenbur-gova ulica 7-II., in velja do 31. marca t. 1. subskrbc'iska cena  D:n  30.                lQSn
—Ij Obrni ibor pođriifnire Jn?o«>loTen-ske Matire ta kolodvorski okraj se vrši ▼ ponedeljek dne 12. marca t. 1. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma, Mi-klošičeva- cesta 5 t, navadnim sporedom. V slučaju nesklepfnosti se vrši občni zbor cb vsaki   udeležbi     uro  pozneje.  CMbor.
__lj   Predavanje   i»   vrtnarstva.     Vabimo
Članstvo podružnice Sadjarskega in vrtoar-ske^a dru5tva v Ljubljani. <!a se ffotovo urle-ležf predavanjft. ki se vr$i danes, v to-rek. ob dvajsetih v dekliški me^nnski Soli pri Sv. J«-ikobu. Predava ffdč. Zemljanova o »pripravi  relenjadnih jedile.
__lj   Dvorska   knjižnica   se   zadnje   čaše
spopolnjuie   z  naimoderneiš:mi   doli   mle   in
netrške kniiže\-no5ti. zato se ?vojim cenj. odjemalcem  naitople^e priporoča.
—li  Rezervni oficirji se  vabi5«,  d^   se
Udcleže predavanja, ki bo v sredo. 29. t. m,   v   dvorani   oficirskega   doma.   Predaval
bo načelni 5raba Vomande dravske div;7ii-ske oblasti, generalštabni polkovn'.k g. Ko* sta  Adamović.  —  Pododbor Uub1;ana
— li Konec gerentstva pri Mestrl hra-nllBtd. V uradnih prostorih Mestne hranil-nice v PreSernovi ulici je včerai ob 17. iz-ročil dosedanji Kerent hranilnice odv. tlr. Jure AdleSič vodstvo in posle te^a dcnpr-nesa zavoda novomu, dne 7. t. m. od cb-činskega sveta izvoljencmu upravn^niu td-boru in sicer njega predsedniku z. -r. Vinku  Grezoriču.
^lj Tatvina kolesa. V Hrenovi ulici st. 8 stanuio^emu mizarskemu aiojstru Luki Akačiču ie včerai okoli 11. dopoldne od-pe 1 jal neznan tat iz veže OUZD na Mikloši-čevi cesti, ko se ie mudil v uradu, popalno-ma novo/crnopleskano in 1600 Din vredno kolo znamke »Tribuna«. Kolo ima tovarni-ško Stev. 579.665. Tat je s kolosom iz^inil biez s!edu.
—li Drobiž policijske kronike. Policija je od včeraj do danes tretirala 4 osebe, med njimi dve mladi ženski zaradi manjsih policijskih in kazenskih deliktov, nekega mla-deniča zaradi nedostojnega vedenja na ulici in nekesra starejšesa moža zaradi splošnesa suma. Policiji sta bili orijavljeni dve tatvini, 1 karambd, 1 napad in lahka telesna po^kodba, 7 eseb zaradi kaljenja ročnega miru in pijan-osti, 3 lastniki psov zaradi pasiega kontumaca, neka gosulni-čarka zaradi prekoračenja policijske ar-e in kcmč.io 13 a\ to.nobi'Mov. ozTorra vodnikov iti kolesarjev zaradi prestopkov cest-nopoliciiskega reda.
~      Iz Celja
—c Čelika porota. Za pomladansko za-sedanje celjske porote, ki se prione v po-
tjc<ieljek, 5. marca, so doslej razpi?ane »lf-dece razprave: pondeljek 5. marca Aolon fepiier, uboj; torek, dne 6. marca Ivan in Fronc Gaber, tatvina in Ljudevit Kovači?, tatvina. Dvoje ali troje slučajev bo Su raz-pisanih!
—r Ou^larski prvak Tana«ije VuPi# bo na pvoji turneji po Sloveniji nastopil livii 7 Celju in to predvidoma v sredo, ilne 7. uiiirta.
—c Konkon je razglašen nafl iracvino Ferda Dt 5mana v Celju.
—c Obfni ibor Celjske sokolske župe se je vr?il v ne<1eljo ob udeležbi delesntov iz vpeb 22 drnštev te župe. Potek ob^n^a rborn je bil zflo lep. Pri volitvan je bil starostom župe izvo!jen Jože Smertnik.
Sport
; Občni zbor SK Jadran
Agilni sportni klub Jadran je imel v ne-deljo svoj redni občni zbor, na katerem so klubovi funkcijonarji podali bilanco klubo-vega delovanja v pretekletn poslovnem letu. Zborovanje je vodil predsednik g. Zajec, plavno porobilo pa je podal tejnik. Iz poro-tila je razvidno, da se je klub v preteklem letu zelo trudil, da sanira svoie finance in da dvigne svoje moStvo na boljSi nivo. Važen dogodek je bil pridobitev igri^a v Koleziji. Lani je bilo igrišče pplanirano in posej ino s fino angleško travo, tako da bo eden naj-lepših v Ljubljani. Nacrte za ureditev i?ri-5ra je a napravit arhitekt Ple^nik. Ograjeno bo z I'epo zidano ograjo in stebri, zaradile se bodo tuđi prhe in garderoba za igrače. Za vse to je potrebno okoli 100.000 Din, de-nar namerava klub pridobiti z razni mi nabi-ralnimi in drugimi akoijami. Z ozirom na njegovo le^o in ker je kopa!i>ce v blizini, bo Jadranovo icrrišče naravnost idealno, upo-stevati pa je tuđi, da leži skorarj sredi me-sta in je od pošte oddaljeno približno toliko kakor  ilirsko igri5ee.
Iz poročila blagajnika je bilo razvidno, da je klubu, ki je bil poprej precej zadol-žen, uspelo svoje finance skoraj popolnoma sanirati, tako da je dolg, ki ga se ima, zelo minimalen. Pri voiitvah je bil izvoljen ve-?inoma stnri odbor, in nirer ta predsednika e. Albin Zajec, za podpredsednika BoStjan-?i5, za blagajnika Mntjašič, za tajnika Gart-ner, za knjižni far ja Možina, ra gospodarja Kalan in v odbort MlekuS, KloMaver, prof. ftarabon. Za načelnika nocometne sekcije je bil izvolien g. r*erne. Obfni zbor. ki ie po-tekel v prav lepi termooiji, je bil eto zaključen.
— Stanjfe   prreiMtT« v Zajerebnt      " •>»'*> prvenstva * Zagreba }* iledeife:
Ha5k                    7   5   0   2   18:9     w
OradlansM            6   4    11    W:13     9
Croati«                  ?    n   S    1    14:8      9
Vikforih               7   «   2   2   15:7       8
Concordijt             7   S   1   3   13:2       7
Derby                   7   0   3   4     5:16     3
Željezničar            ^0   2   5     7:19     2
—  Jo^?UTiJA — lUaiar^ka.    Madžarski nogometni »avez je ponudil našemu Savezu, da odigra 25. marca naša driavna reprexea-tanca   v  Budimpešti  proti  Madiarski.   in  ii-cer proti njeni drugi garnituri, ker igra prva z Italijo. JXS ba najbrž ponucibo sprejel.
—  Stanj«   prvenstva  na   Dunajn.     Stanje prvenstva na Dunaju je sledeČe: Na Čelu ta-
bel« Je Ie redno Admirm, ki Je ▼ 14 tekmah dosegla 25 točk, na drugo me»to se Je po-oiaknil Wacker, ki ima odigranih 15 tek em in doseženih 2*2 točlu nato Flede Rapid 15. 18, Vienna 14, 18, Au&tria 15, 16, liertha 14, 15, FAC H, 14, Slovan 13, 12. Sportklub ta. U, Hakoab 15, 11, VVAC 14. 9, Bac 15, 8 in Simmering 15, 7.
Varšavo caka usoda Pariza
Rapidno nazadovanje porodov v VaršavL — V enem lc!u za 4000. — Bojazen poljskih socijolegov.
Pred dobrim letom je prekoračila i Varšava prvi milijon prebivalcev, zdaj I se pa že čujejo glasovi, da caka poljsko prestolico usoda Pariza, kjer je število prebivalcev do najnovejšega časa rapidno nazadovalo. Ta bojazen Pol.akov je sicer nekoliko pretirana, vendar pa statistika kaže, da VarSavi res preti nevarnost depopulacije. Uradno štetje je namrec pokazalo, da števik) porodov vsako leto sicer prekaša število smrti, da se pa ta prebitek dosledno krči. Leta 1926. je znašal še 7078, lani je pa naza-doval že na 4836. Iz tesa bi se dalo sklepati, da ie nazadovalo ti*di število novih zakonov. Toda številke govore nasprotno. Leta 1926. je bilo skienjenih v Varšavi 7815 zakonov, lani pa že 8038. Število zakoncev torej vsako leto narašča. število porodov je pa konstantno oziroma ćelo vsako leto manjŠe. Leto 1925. je bilo rojenih v Varšavi 22.725 otrok. Predlansko leto je bilo v tem pogledu manj rodovitno. vendar je pa dalo poljski prestolici 21.659 novorojenč-kov. Od pred'anskesa leta pa število porodov v Varšavi stalno nazadnje. Lani je bilo rojenih samo 17.000 otro-k in prvih šest tednov letošnjeza leta kaie, da bo število porodov v Varšavi letos še bolj nazadovalo. Sicer pa dela poljskim sociologom hude presrlavice že samo dejstvo. da je nazadovalo Število porodov v enem letu za nad 4000.
Sociolozi in statistiki dokazujejo, da je bilo 1. januaria 1927 v Varšavi 1 milijon 2S.982. 1. januarja 1928 pa 1,044.128 prebivalcev. S tem pa nevarnost depo-pulac;je Varšave ni odstranjena kajti ta porast prebivalstva gre na račun ve-
l?keja dotoka podeželskera prebivalstva v prestolico. Varšava spada po vojni med ona mesta. ki tvorijo za oko-lisko in podeielsko prebivalsUo splah pravi magnet. Z dru?e strani pa pre-vladuje med strokovnjaki prepriO:anje da je človeški materijal, ki prihaja v prestolico s kmetov, kulturno, družah-no, gospodarsko in socijalno manj vrc-den. Tuđi fizično zdravje ne prihaja pri tem v poštev.
Ti pomisleki so dali socijologOTn povod za trdiiev, da bi bilo mno.so bolje, če bi poraslo v Varšavi število porodov, kakor pa če se selijo Ijudje tru-moma s kmetov v mesto. St;veda se Število porodov v me:4u ne more pomnožiti, ker žive delavski sloii in srednja intel genca v ze!o teikih cmotTrh razmerah. Tuđi v VarSavi vlada velika stanovanjska beda tako, da morajo stanovati mladi zakonci večinoma pri svojih roditeljih ali pa v mesečnih sobah. Da v takih razmerah m'adi zakonci ne moreK) misliti na potomstvo. >e jasno. Po!eg tepa so pa tuđi v Varšavi \ct\ med zakonci zadnja leta tako zrahlja-ne. da so razporoke na dnevnem redu.
Statistiki pa gredo v svojih računih dalje in trdijo. da bo imela Varšava leta 1935. samo en tisoč parodov. če se razmere ne rboljšajo. To bi pomenilo, da preti VarSavi ista usoda. kakor je zadela Pariz. Poljska prestolica se bru-ni dotoka podeželskega prebivalstva. sama se pa ne more razvijati. VpraSa-nje depopulacije je stopilo v ospre-die zanimanja varšavskega občinskega sveta.
Senzacijonaien proces v Parizu
Te dni se prične pred pariškim civilnim sodiščem senzacijonaien proces, za katere&a vlada med Parižani splošno zanimanje. Bivši mornarički ćasin'.k N. Thierry zahteva o<l iraneoske vlacte od-
škodn:iio v znesku 3.700,000.000 iran-kov. Mož lahko namreć na podlagi rodbinskih dokmnentov dokaže, da je po-tamec Jeana Thierryja, ki se je preselil iz rojstnega kraja Chateau-Th!erry v Bre<*C'e, kier je postat ushižbenec boga-tega trgovca z umetninami Athanasia Pipaidija.
Francoz je bil svojemu gospodar ju tako udan, da ga je Pipaldi določil v oporoki za univerzalnega dedića. Umri je 1. 1675. v starosti 96 let in zapustil svojim dedičem y Chateau-Thierry 57 milijonov beneških skudov. Notar, ki mu je bila poverkna izvršitev oporoke, je o-dpotoval v Francijo. toda med potjo so ga napad'.i trije neznanci, ki so mu odvzeli dokumente, tičoče se ogromne dedščine. S temi dokumenti so stopili pred beneške doze in zahtevaH, naj jim izpdačajo Thierryjevo zapuščino. Toda beneško sodišče jih je dalo aretirati in obsojeni so bili na smrt.
Ogromna dedščina je ostala nalože-na v beneški banki »Fecca«, ki je bila obenem državna banka beneške republike. Napoleon je to premoženje kon-fisciral za državno blagajno. Zdaj za-heva potomec bogatega Thierryja od franeoske države, naj mu izplača ded-ščino. ki je bila zaplenjena v korist Francije. Vprašanje je seveda, če mu bo sodišče po tolikih letih priznalo ded-ne pravice, kaiti Francija bi morala v tem primeru gk>bok poseii v svojo blagajno.
Tragedija slovenske rodbine v Seljaku
V hotelu Moser y Beljaku se je ie dni odigrala pretresijiva rodbinska tragedija, čije žrtve so postali naši rojaki. V soboto zvečer je prišla v omenjeni hotel neka Betucnikova iz Celovca in se tam nastanila z obema svojima otro-koma. Naročila je večerjo za vse tri in takoj plaćala. Drugo jutro okoli 10. je sobarica potrkala. Tedaj se je BetuČni-kova odzvala in s slabotnrm glasom je odvrnila, da ne potrebuje ničesar. Ker se pa Betučn kova le ni pojavila, je so-barico obšla zla slutnja in odšla je po vratarja. Iz stranske sobe sta nato oba vdria v sobo.
Betucnikova je sedela na robu postelje, tla so bila okrvavljena. Obeh otrok ni bi-o vidett. Na vprašanje. kaj se je pripetilo, je Betucnikova s slabot-nim glasom odvrnila: »Vse vam povr-nem, o jaz nesrečn?ca!€ Imela je prerezane žile na desni r.ogi. iz katerih je curljala kri. Kasneje so našli hotelski uslužbenci oba otroka mrtva v postelji pod odejo. Betucnikova ju je zadavi'a, zadrgnila jima je vrat s platnenim trakom. Nato se je hotela obesiti. toda vrv se ji je utrga^. Trupli obeh otrok so nato prepeljali v mrtvašnico, nesrečno ženo pa v bolnico.                                  \
Betucnikova je žena učitelja Bctuč-nlka iz Celovca. ki se je pa ločil od nje. Bil je tuđi radi nepoštenih manipulaclj odpnščen iz službe in Živi zdaj v Nem-čiji. Žena je bila na^emnica neke gost ilne v Ce'ovcu. Njeno stanje je povoljno in bo kmalu okrevala. Kot vzrok tra- *
gedije je navedla. da je b:!o življenje ne-znosno in da je morala radi moža veliko pretrpetu
Kastracija duševno bolnih v Ameriki
Vprašanje evgenetike je postalo z!a-stt po vojni zelo aktualno, ker se vedno bolj množe primerL da sklepajo zakone fizično ali duševno boln; ijudje, ^ijih potomci ne morejo hiti zdravi. Ćlovcška družba skuša v lastnem interesu prc-preciti zakone, ki ne nudik) njbene garancije, da bo potomstvo sposobno za življenje in prodirktivno delo. V vseli naprednih državah je opažati prlzade-vanje. da se iztrebi iz ćloveške družbe vse ono, kar ji je v breme in napotje. V veCini kulturnih držav evgenettCna indikacija sicer še ni priznana kot argument za odpravo telesnega plodu, vendar se pa zakonedaja vedno bolj pribli-žuje stališču on:h, ki pravijo, da je treba čkrveško družbo zakonitim potom ozdraviti.
V severoamerrški državi Kentucky je razpravljal te dni državni zbor o ostiutku zakona, s katerim bi bilo do-voljeno duševno bolne, ki so internirani v utnobolnicah, kastrrrati. Državni zbor je s 65 : 10 glasovom ta zakon sprejel. To je menda edini primer v zgodoviui, da je bila kastracija uzakonjena.
Tuđi v AngHji so pokrenili slično akcijo, da preprečiio umobolnim sklepn-nje zakonov. Izvršni odbor združenih s\'etov anglesTdh grofij je te dni skienil predložiti vladi osnutek zakona, po katerem se duševno bolni ne bodo smeli ženiti. Odbor smatra, da bi bilo zdaj Še prezgodaj razpravljati o kastraciji duševno bolnih. Zaenkrat jim hočejo pre-povedati samo sklepanje zakonov, če so pa to ne bo obneski. naj bi država uza-konila kastracijo.
Ruska   kmetska   buna   v   velefilmu
Tlačani
l'ride!                                    PrMe!
ELITNI KINO MATICA
Hilda Scheller mora iz Berlina
Afera Krantz je dobila svoj prvi od-mev. AVadinsko sodišče je pozvalo oće-ta Hilde Schellerjeve na razgovor, na katerem se je raznravljalo o nadalinji usodi mladenke, ki je že v svoji mladosti pokazala, da je moralno propadla. Sodišče je zahtevalo, da izroči oče svojo I6!etno hčerko do njenega 21. leta v kako prisino vzgajaJišče. Oče se je temu uprl, končno so se pa zedinili. da nio ra Hilda najmanj za leio dii zapustiti Berlin in da mora na kmete v kak sa-moten kraj. da se poboljša.
Filmska podjela pa še vedno §pe-kulirajo, kako bi Hiido pridobila za film. Njen oče je dobil te dni več ponudb in prošenj. da pusti dekle k filmu, toda Scheller je ostal ncizprosen. Neko pc<3-jetje mu je obljubilo ćelo 300 mark od-škodnlne dnevno In to za dobo več tednov. Tuđi drojrl b? radi iz tragedije kovali kapital Tako je 2e ve3 zaV>^n:5tev naprosilo o^eta. naj njegova hčerka napiše svoje spomine. Stari Scheller se j* pa temu odlo5no uprl.
5tr«n *.
-SEOVEMSKI   MAROO. ćfne 28. ?elm«rj. 192*.
Stev. 40
Petr SoU)urKt
žBoljševiški vohun
Poman
— Da, papa, Oeorg je moj edinl prijatelj, ponavljam edini, ki mi ga je do-ločila umirajoča mati   In ker se me je edini spomnil, ker je hotel ved«ti. kako se mi godi, ker je prihitel ves v skrbeb k meni, ga je moj oče tako bogato na-gradil. Da, papa! Nisem dete, da bi ne razumela,   da  zame  nimate  časa.  Ma-čehi se ne čudim in po nji tuđi ne hre-penim, ne razumem pa, kako ste mogli udariti človeka, ki me je prišel obiskat namesto vas.
Kingheadu ie zapiralo sapo. Srd ga ni tako zaslepil, da bi ne razumel po-mena hčerkinih besed Pa tuđi krivi-čcn ni bil tako, da bi ne priz-nal, da ima hčerka prav.
Iniaijator  mučnega   incidenta   d»r. Pratt mu  je pomagal iz zadrege.
—   Pozabljate,    miss    Kingheadova, da je prispel vaš oče na moje povabilo in da  je  spodil  gospoda — gospoda Georga    na   mojo   željo,   ka.:ti   vaše zdravje...
—  Hvala, gospod zdravnik, za vašo skrb. Zagotavljam vas, da bi Georgova navzočnost     več     koristila     mojemu zdravju nego vse vaše pastilie ifi praški.  In ker priznavate. da  ste vi krivi, da je moral Georg proč, vam svečano izjavliam, da se ne bom več dotatonila nobenesra lekarstva.
—   Miss Luisa, pacijent mora ubo-gati  zdravnika, —  je  dejal dr.  Pratt ves razburjen.
—   Če   hoče   ozdraviti,   da.   Jaz   pa nočem. Vrnimo se domov.
Vrnili se sicer nišo, pa tuđi Luise ništa mogla prisiliti, da bi odgovarja-la na njuna vprasanja. Kar je hotela povedati, je že povedala, vse drugo ie pa ni zanimalo.
Povratek v vilo je bil z«lo klavern. Oba, dr. Gratt in bankir sta čutila, da je igra izgubljena.
Drugi dan ob devetih je odhajal vlak v Pueblo, odkoder je imel direktor zve-zo z Denverom. Dr. Pratt je sproniljal bankirja, a vratar je nesel bankirjev kovčeg.
Ob pol desetih se je vrnil dr. Pratt v vilo. Nikjer ni bilo žive duše. Šel je čez vrt toda Luise in Bethy ni bilo nikjer. To se mu je zdelo tem bolj 6udnof ker sta sicer vedno sedeli na vrtu.
Luisa se od očeta spk>h ni paslovi-la. Morda je pa ostala v postelji. Dr. Pratt se je hotel prepričati. Stopil je v predsobo in odskoČU ves presenečen nazaj.
Ne zato, ker je zagleda! na preprogi spečo komornico, marveč ker je zagle-dal skozi odprta vrata mrtvaško bledo miss Luiso v taki legi na postelji, ka-kor da jo ie zadela kap in se je zgrudila na bi a zine.
Planil ie knji in ji položil z drhtečo roko na čelo. Ćelo je bilo mrzlo. Dvig-nil je njeno roko in Čntil, da je nena-vadno težka. Miss Luisa je bila mrtva.
Dr. Pratt  je   bil izkušen  zdravnik,
ki se bori 5 smrtio do zadnjega trenutka iti ne odneha, dokler uru življenje ne uide izpod rok. Ugotoviti je hotel vzrok in čas smrtL
Naenkrat se je spomtiii besed, ki jih Je izgovorila Luisa prejšnji dan, ko mu je od po v eda 1 pokorščino in izjavila, da noče živeti.
Miss Luisa je §la torej prostovob'no v smrt. Toda kako? Na tetesu ni no-bene rane, morala se je zastrupiti. Po glejmo, morda se najdejo znaki zastrup-Ijenja. Dr. Pratt je napel vse sile, da se prepriča o zastrupljenju, toda ves trud je bil zaman. Sumljivega vonja po strupu ni, dekličine ustnice so čiste, sledov kakih krčev ali bolečin ni videti nikjer, poteze na obrazu ne pričajo o pre&smrtnem strahu. A oko! Dr. Pratt je dvignil trepalnico in se zdrznil. Oko je živo!
Magnetično spanje! Dekličino življenje je klical k sebi nekdo, ki je bil močnejši od smrti. Dr. Pratt je proti svoji volji izgovoril ime: Mordet.
Spomnii se je, koliko energije je bilo treba, da je priklical takrat v ban-kirjevi palači blodečo dekličino dušo nazaj v divno telo in pot mu je oblil čelo.
Dr. Pratt je dobro vedel, kako pogubno je za zdravo deklico t spanje, ta oniedlevica, ta dozdevna srr*t. Ze tak rat, ko O ie Mordet hipnotizirah ;e ma)o manjkah, da ni umrla. Pgrsv-i'ati hipnotiziranje je bil nečuven zločin. Dr. Mordet ali kdo drugi je us^a val Luiso bi jo hotel namenoma "tit? seveda počasi. da bi ušel kazni. Pek'e podleže onemoglosti in razdraženim živcem ali pa zblazni.
— Zločin, strašen zločin — fe Se petal dr. Pratt in si lomil prste, da so mu v členkih kar pokali. — In zločinec se je splazil v vilo ter prežal na ugo-den trenutek, ko je ostala miss Luisa sama s komornico.
Ah, da. Betsy mora vedeti. kaj se je zgodilo.
Dr. Pratt se je hitro vrnil v predsobo. Na mizi v košarici je bilo kakih dvanajst zgodnjih breskev, kraj košarice Je pa stala steklenica vode. V pred-sobi je dišalo po bresvah. Vonj je bil močan, da se je zd«si zdravniku takoj sumljiv.     • '■' ;
Komornica Betsy se ni prebudlla, dasi jo je prije! dr. Pratt za roko in j*; poravnal glavo, da bi ne šmrcala in ne dihala z odprtimi usti. To ni bilo naravno spanje. Mladi, zdravi ijudje ne spe tako trdno in ne dihajo tako globoko. Vse kaže, da gre tuđi tu za močno uspavamo sredstvo in da je imela opraviti z Betsy ista zločinska roka, ki je uspavala miss Luiso. Toda kdo oi mo-gel to biti in kakšno sredstvo je rabil, da je obe deklici tako temeljito o^a-
mil? Komornica je nekaj rzpila ali snedla, kar jo je uspevak). O tem ne more biti nobenega dvoma. Dr. Pratt
je stopil na košcico. Dve drugi kuščici sta ležali na preprogL Betsy je torej je^ia bresve.
Dr. Pratt je segd po breskvah in jih poduhal. Dišale so nekam čudno. Ni dvoma, da je v breskvah u spava! no sredstvo. Prvič v življenju je bil dr. Pratt v zadregi.
Kaj naj ukrene? Ali naj brzojavi, da mora bankir takoj vmiti? Ali naj vpo-rabi kako sredstvo, da zbudi komornico, ali bi pa kazalo počakati, da izgubi uspavalno sredstvo svojo moč.
Zločinec je moral zapustiti v vifi ali v najbližji okolici sled. Dr. Pratt je pre« iskal vso vilo, vse sobe, hodnike, stop-nisče, klet in podstrešje, kuhinjo in shrambo, toda nikjer ni naŠel sledov. Morda bo imel več sreče na* vrtu, morda je vrtnarjeva žena koga videla.
Dr. Pratt je planil na vrt in se zelo začudil, ko je zagledal mlađega, elegantno oblečenega gospoda, ki je pri* ha jal od ograje in korakal mirno proti paviljonu.
Ves razburjen je dr. Pratt zakričal:
—  Ej. gospod!    Kam greste?    Koga iščete?
—   Prihajam k mrss Betsy m če mi bo sreća  mila,  se pok'onim  tuđi njeni prelestni gospodarici. Pozdravljeni, jso-spod doktor!
—  Stojte. gospod. niti koraka, sicer ... Danes je vaš poset izključen, — je dejal dr.  Pratt in stopil mlađemu gospodu na proti.                 ;
—  Zares? Zelo sem nesrečen. Vese-lil  sem  se misleč. da napravim dobro kupčijo. Prinašam krasne vzorce.
—  Ah   vi ste  trgovski potnik in že drugič pri ha jate v našo vilo. — je dejal dr. Pratt osorno.
•
Kot podjeten trgovski agent je Jaclc«
son ali Mac Lean lepi komornici obl'u-bil. da ii prinese drujri dan cenejše vzorce bi a ga na ogled. In res je prišel doT>oldne k ograji ter se oziral na vrt in na stopnišče vile misleč. da zagleda prijazno komornico. Prišel je pa menda ob
nepravem času. kajtl vrt je bil prazen in vila zaklenjena. kakor da njeni sta« novalci se spe, dasi je bilo devet in je solnee prebudUo gorski kraj že pred peto uro.
Naenkrat je podjetni agent zagledal visokega moža v lahkem plašču. Prišel je iz vile in stal nekaj časa na terasi. Nato je odšel za vilo in se ni več poja-vri na vrtu.
Mac Lean se je umaknil od vrat. kjer je zaman zvoniL in stopi] v senco, od-koder je videl na vrt in za ograjo. Cez dobre pol ure je opazil, da se bližata vratorn v ograji dva mo-ža. V enem je spoznal vratarja. ki ea je videl že prejšnji dan, v drugem. starejšem gospodu pa dr. Pratta. kajti že v hotelu se je infor-miral. kdo stanuje v vili rn kakšni so njeni prebtvalci. Kot trgovskemu potni-ku so mu radi postregli z mforrnaciiami, ker pač nišo mogli slutiti, da ima kake druge namene. Tako je Mac Lean zve-del, da stanuje v vili hčerka bankirja Kingheada. ki jo leci domaći zdravnik dr. Pratt.
Oba moža sta stopila na vrt in Mac Lean je takoj vedel. da gospodične ko-mornice ne bo na spregled. kajti bližal se je čas, ko Uudje. ki vstanejo zgodaj, radi malo prigriznejo.
— Pridem popoldne, morda bom imel več sreče. — je zatrjeval trgovski agent in se napotil nazaj v hotel, ker je bil tuđi on lačen.
Ko je šel mimo parka, je zahrepenel po hladni senci. Prihajal je od strani, kjer se je držalo parka polje in travniki v široki dolini. Naenkrat ie skocil S ceste kajti začul ie signal. Mac Lean se je ozrl in opazil. da se mu bliža avto-mobil.
Mac Lean je hotel že od mladih nag vse videti in vedeti. Ugotovil je. da je avtomobil temnozelen. da je šofer niz-ke postave in rdečega obraza in da sedi v avtomobilu mož srednjih let. Naenkrat je Mac Lean začuti!, da ea je zhod-lo v oči. kakor da ie švienila mimo njega strela. Takoj ie spoznal. da ie Đri-letela ta svetlobna puščica iz oči moža v avtomobilu. Mac Lean je vzdržal pogled in rmmosrede ie onazil bled obraz in dolfiro crno brado. Opazil ie tuđi. da se je opirala neznančeva roka na stran-sko steno avtomobila.
George O'Brien
znani  junak  ix  filma   »Ob zari«   v   svotem najnovefšem pustolova em filmu
Tri je pošteni lopovi
Predstave ob 4., * 6., H 8. in 9. ELITNI KINO MATICA                    Telefon 2124.
Civilizacija in kultura
Berlinski profesor dr. A. Friedlander je zbral zlnimive primere, po kate^ih labko ločimo civilizacijo od kulture, kar - rado zamenjrva. V občevna l Ijud-mi se lahko vedno prepričamo, ali imamo opraviti s civiliziranim človekom, če si zapomnimo naslednje primere, označene za civilizacijo s C, za kulturo pa s JC
C: če se zalethn v koza hi opra-vičim — oprostite, prosim.
K: če se v nikogar ne zaletim,
C: Govoriti mnogo jezikov.
K: Obvladati  materinščkio.
C: Govoriti otikano.
K: Molčati in poslušati, kai govore d^igi.
C: Pri kaSljanhi in kihanju držati roko na  u stih.
K:  Rabiti žepni  robec.              •
C: Ženi dajati prednost, toda
K: tuđi  doma.
C: — Kopati se pred zdravniškini ogledom.
K: Kopati se redno rn pogosto.
C: Čitati najnovejše knjige.
K:  Poznati  do-bro  tuđi  klasike.
C: Ljubiti svojo domovino.
K: Ne zasramovati domovine drugih.
C: PrešuStvo.
K: Ločitev nedostojnega zakona.
C: Kopičiti denar za potomce.
K: Dobro jih vzgajati.
C: Možnost, prepotovati svet v na-glem tempu.
K: Potovafci in dobro ogled(yvati.
C: Pred sodiščem govoriti čisto res-nico.
K: Nele pred sodiščem marveč ved« no in povsod govoriti resnico.
C: Opravičiti zakasneli odgovor na pismo s pomanjkanjem časa ali s slič-a!mi izgovori.
K: Odgovoriti takoj.
C: Zavrniti nasprotnika z zeovor-nostjo.
K: Prepričati ga z boljSimi arru* menti.
C: Iskati vplivnih znancev in zv«.
K: Izogibati se takih stikov.
C: Oskrbovati bolne zločince
K: in jih odpraviti na omi svet.
o c
v
c c
z
Kl J U t
oajboljše, naitraineiše zato najcenejše I
.KASHA'
letošnja moda
za plašče
in kostume
A. i 1. Skobernfc
Uubliona
lestnl trs Stev* 10
Spretno deklico
za ves hišni posd ražen prm* nja, ki zna samostojno kuhati, potrebu je   boljša    rodbina.   —
Ponudbe s fotoguafijo na: Sa* vo Niševića, trgovca, Novi Sad, Vojvodina.                    347
Sveže,  najfinejše norveško ribje olje
iz lekarne dr. G Piccoiijm v Ljubljani — te priporoća bie» dim,   slabotnim   oseham.    113/L
>•§>••••••§§•»>!••#§»••••••••»
Stanovanje 1—2 sob
s kuhinjo i$če dri. u radnik za takoj ali s 1. majem. — Po* nudbe pod Mirna stranka/364 na upravo «Slov.  Naroda*.
P. BOGDANOV A CO.
________SISAK               I
Poceni odđam sobo
a posebnim vhodom in elek# trieno razsvctljavo dvema go» spodoma. — Naslov ▼ upravi «Slov. Na<roda».                    367
Lesni trgovci poror!
Prevzamem večjo količino drr za izsekanje in kuhanje oglja. — Ponudbe z navedbo plače poslati na naslov: Matevi Kmc* tio.   Gabrijele,   Karmelj,   DoL
_______366
Hišo z več stanovanji
▼ Ljubljani kupim takoj proti takojšnjcmu plačilu. — Poare> dovalci isključeni. — Ponudbe pod cSolnčna lega/374» na upr. «Siov   Naroda«.                    374
Zračno sobo
t vso oskrbo oddam takoj so* lidnemu gospodu na periferiji mesta. — Ponudbe pod «Zrač* na »oba/372» na upravo cSlov. Naroda*.
Postrežnica
za popoldanske ure i&če (^elo. — Ponudbe pod »Postrežnica 370» na  upravo «SL  Naroda*.
Krompir     ,
Kupujem vse vrste krompir ja na ćele vagone — Več pove: Ivan Student Staro Petrovo selo, Slavonija.                         306
Večji trgovski lokal
z nekaj stranskimi prostori, na prometni cesti Ljubljane, isčcm za maj v najem. — Ponudbe pod «Majnik/314» na upravo •Slov. Naroda*.____________
Kupim trgovsko hišo
na prometnem kraju v sredfni mesta. — Ponudbe z navedbo cene je poslati pod Resno/313 na upravo «Slov. Naroda*.
Lovske puške
rlobert puške, revolverje, pištole m vse potrebščine za lov in riblji lov kupiš pri: F. K. KAISER. puškar, Ljubljana, Selenburgova ^ — Kupujem in pre-vzemam staro orožje v komisijsku pro 1ajo        „.c
Ni zdravja brez dobre prebove!
Ali čut rte pritisk rn napetost v želodcu po jedi, kisei okus v us tih? Ali trpite na zaprtosti, omotičnosti in pomanjkanju spunja? Ali Vas muči glavobol bolečine « želodcu id dimnah? Ali m:ate tzpuščnje, mozolje, nt* stale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se rudi Vi. da preizkušena zdravilna ^pecialireta «FIGOL» • eliksti ure ja prebavo in Vam vrača zdrav je «FIGOL» se dobiva po vseb lekarnah »zdclujc bj pa in razpošilja po pošti  s povzctjem   s  navodilom   vred   lekarna
dr. Z. SEMELIC Dut>rovnik 2
irvtrnJ  zabcjček  s 3 tteklcnicami  105  Dm. s 8 stekle« nicami 245 Dio.  Em  steklenica z omotom  m poštmnc
40.—  Din.
LJUBLJANSKI ZVON je izdal
JUBILEJNI ZBORNIK
za petdesetletnico OTONA 2UPANCICA
UredU Fr. Atbrecht. 121 strani in 8 slik v bakrotisku.
Zbornik obsega 10 člankov. ki so jih spisali Fr. AJbrecht. B Borko. Iv. Rozman. Jos. Vidmar, Miran Jare, [van Lah. Janko Gl&ser, A. Debeljak ia Janko Slebmger in ki osvetljuje s raznih strani pesnikovo življem« m de* lovanje Pridejana so zantrohra pisma Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja In Jos. Muraa 2upančiču. — Slike kažejo pesnika, njegove star&e, ženo, družino, rojstni kraj in rojstno hišo.
Knjiga velja broširana Din 42.—, v platno vezana Din 56,—, po&t*
ninm Din 3.—. — Naroča se v
KNJIGAKNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI
Preiernovm ulica 54, ali njeni podružnici  v   Mariboru,   Aleksaru
druva cesta 13.
<Jr«j<w Jo«p ZujMači«. — Za «Narodso tiskamo*: Fran Jezeriek. — Za upt&vo in u^cratiu dei Ikta: Otoa Omstot — Vai w Ljubljani.