Stev. 289,
V Ljubljani, petek, 23. decembra 1921.
Leto 1.
Izhaja vsak de-avnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K ! 44*— za pol leta K 72*—-
NOVIC
Uredništvo in upravništvo • Ko pilarje*! ulici štev. 6 — Telefci ureSništva štev. SO — Telefot «= uptmištva štev. 328 «=
CENE PO POŠTI
za četrt leia K 36'— «a en meseci S 12*—
UPRAVI STANE MESEČNO K1©’—	1LMST	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	@@	VIN
Osebiti retine.
Iz Belgrada slišimo, odkar je ustanovljena naša država, dan za dnem očitek, da med Hrvati in Slovenci vlada »avstrijski mentalitete. Mi smo »avstrijakanti«, smo neslovanskega duha, prožeti z germansko hulturo itd.
Zdaj pa poglejmo v Belgrad. Kdo tam Vlada? Ali vlada parlament kot vrhovno in suvereno zastopstvo ljudstva? Ne, marveč mi vemo, da je naš parlament samo marionetni teater, ki od časa do časa igra pred ljudstvom, da ne bi kdo prišel na misel, da Jugoslavija ni demokratična ustavna drža-'vja- Vladajo drugi brez parlameta, in sicer Vladajo osebe, ena, dve ali več, morebiti
družba, skratka mi imamo danes pri nas tisto, kar so v Nemčiji pred vojsko imenovali »osebni regiment«, v Avstriji pa »ka-marilo«;. In kakor tam nihče ni vedel, kdo a Pravzaprav vlada, tako je tudi pri nas 0 vprašanje zavito v nepredorno meglo; Samp to vemo, da ne vlada ljudstvo, ampak ae-ii tajni nevesekdoji.
Ali vlada Pašu ? Zdi se, da ne. On vla-aa tako dolgo in tako, dokler se to osebnemu regimentu dopade. Ali vlada vojni mi-Mster Žečevič? Najbrž ne, ker tudi on bo 'ffel, če se bo to tajnemu krožku zahotelo. Morebiti pa vlada Balugdžič, ki se je baje {a dni pripeljal iz Aten v Belgrad? Morebiti.
Tako je bilo tudi v Nemčiji. Zdelo se je, da vlada kancler, pa ni vladal, ampak izvrševal tujo voljo. Ko ni bil všeč osebnemu regimentu, je šel. Ali je vladal Hindenburg? Tudi ne, kajti celo za tega zaslužnega moža je prišla njegova ura. Ali je sploh vladal kakšen politik ali general? Morebiti B Vladal kakšen pisatelj ali pa umetnik ali kakšen gledališki igralec, bogve; le ta-f°zvano ljudsko zastopstvo ni vladalo, to 16 bilo vsakemu človeku znano.
je bilo v avstro-ogrski monarhiji, tudi tu je obstojala zasebna tajna družba, 0nhVj'e, kjer so se pri taroku storili najvaž-aeJsi sklepi, katerim so se morali pokoriti Parlament, ministri in generali. Kdo je to aružbo vodil, je še danes neznano in bo naj-brž tudi neznano ostalo. To je bil tisti germanski duh«, tisto »avstrijsko ozračje«, ti-su »pruski mentalitet«, ki je tlačil narode.
Zdi se, da se je ta duh preselil zdaj ^ bratsko Srbijo, koje državniki imajo v f°kah vodstvo Jugoslavije. Morebiti pa je ‘a duh tam vladal že preje in sicer popolnoma kot vzorec iz Dunaja, ki je imel ved-110 velik vpliv Da Belgrad. Na vsak način Caruio zdaj v naši državni centrali »avstri-imiščina« v vsem svojem sijaju. V tem duhu ae »rešuje« tudi sedanja ministrska kriza. Parlament je izginil. Vrše se tajinstvena Posvetovanja, zaslišavanja, kamarilske indige. Vse se suče okoli dveh, treh oseb. Kakor da živimo pred dvemi stoletji. Kaj a°cialna postavodaja! Kaj izboljšanje državnih financ! Kaj srednjeevropski blok in jfcala ententa l To vse ni nič. Glavno je, ali Žečevič gre ali ne. Glavno je, da bo imel Prvo besedo Jankovič ali Balugdžič. Glavni10 je, da ostane osebni regiment. Glavno če naj ostane bela ali črna roka. Glavno i6ivSolunski proces, dasi nas to sploh čisto aiČ ne briga, ker danes nismo več Srbija, ampak Jugoslavija in imamo druge skrbi naloge. Morebiti pride še tako daleč, da bodo pogrevale kakšne srbske afere iz (,asov Milana in Aleksandra Obrenoviča in Se ustvarile kakšne krize na tej podlagi.
Ampak to vendar ni mogoče. Kajti mi mno čisto nova, jugoslovanska, demokratična, ustavna in parlamentarna država kakor n. pr. Anglija. In glavno besedo ima Pri nas »jugoslovanska demokratska ®iranka«. Torej ne bodimo pesimisti, saj čuvata nad nami — črna in bela roka.
lovjeisk« republika v Mehiki.
Mehiko, 22. dec. Delavci v Puebli so Proglasili sovjetsko republiko.
V—	________________
UGRABLJENI OTROCI.
Belgrad, 22. decembra. Presbiro poroča iz Aten: 1800 armenskih beguncev je Prišlo v Atene. Pričakuje se prihod nadalj-jij1« beguncev. Vlada je dovolila nov kre-
za pomoč beguncem. Po vesteh iz Smirne so kemalisti odvedli iz mesta Sparte J°0 grših otrok od 10. do 15, leta-
Božični „dar“ ZeSezaKarfeiB — ncizpolBlzas
»bljnbe.
Člani vrhovnega koaBIcilskega e&hm® »pustili
BeigrsscS.
Belgrad, 22. dec. (Brzojavka N. Času.)
Člani vrhovnega odbora železničarske koalicije se odpeljejo danes domov, ne da bi se jim bilo posrečilo doseči kakih uspehov.
Svojim organizacijam bodo mogli poročati
le to, da železničarji v bodoče ne smejo imeti prav nobenega zaupanja več v kakršnekoli obljube raznih merodajnih gospodov in ministrstev.
13© ssilElBEsaa ddHce iss
Na C@ihosflGvašknm — n® pri nssS
Praga, 22. decembra. Češkoslovaški senat je odobril 130 milijonov češkoslovaških kron za podporo invalidov in za sta-
rostno zavarovanje delavcev. (130 milijonov češkoslovaških kron je skoro pol milijarde naših kron!)
Kiacetaks prsblualsfsu Milčraie feaplfslizetsg.
Belgrad, 23. decembra. (Izvirno) Načelnik ohridskega okrožja je poslal na ministrstvo za poljedelstvo poročilo, da je ta-mošnje prebivalstvo napadlo skladišče kapitalistične družbe za izrabljevanje ohridskega jezera in njegovega ribjega bogastva ter jih popolnoma izropalo. Česar pa
množica ni mogla odnesti, je razbila in uničila. To društvo je s svojo konkurenco gospodarsko popolnoma uničilo tamošnje prebivalstvo, ki živi večinoma od ribolova. Načelnik prosi, da se podvzamejo koraki v zaščito tamošnjega prebivalstva proti tej kapitalistični družbi.
Bal Ki bas« is £sm robe se nadsCM«.
Belgrad, 22. decembra. Pašič je danes poročal radikalnemu klubu o pogajanjih z demokrati v vprašanju vojnega ministra. Demokrati so stavili kompromisni predlog, po katerem naj bi prevzel vojno ministrstvo Pašič. Pasic ta predlog odklanja iz vojaških razlogov kakor tudi iz ozirov na pravice krone. Pašič zastopa stališče, da ostani vojni minister general Žečevič. Radikalni klub je Pašičevo stališče odobril Pašič je nato odšel na dvor ,da poroča kralju. Potem se je Pašič obrnil tudi na predsednika skupščine dr. Ribarja in ga prosil, naj sporoči demokratom sklepe radikalnega kluba. Nato je Pašič začel čakati na odgovor demokratov pod grožnjo, da bo izključil demokrate končnoveljavno iz svojih računov pri sestavi vlade, ako se topot ne pokore njegovi želji. Demokrati pa imajo z osebo vojnega ministra svoje posebne namene. Hočejo doseči revizijo solunskega procesa in pomiloščenje tedaj obsojenih častnikov. Temu pa nasprotuje poleg radikalcev tudi krona sama. Položaj je torej za demokrate težak, tem težji, ker je topot Pribičevič na dvoru precej izgubil na tleh. Demokrati se skušajo izviti na vse načine in bodo končno nedvomno k vsemu pripravljeni, samo da ostanejo na vladi. Doslej so se baje v toliko udali, da prepuste določitev vojnega ministra radikalcem pod edinim pogojem, da ne ostane Žečevič. Radikalci pa hočejo ravno tega. Gotovo je, da se bodo oboji zopet pobotali.
Muslimani so za vse slučaje predložili Pašiču in Pribičeviču svoj račun vnaprej. Imeti hočejo edinstven verski avtonomni zakon, 300.000 dinarjev za verske potrebe in takqjšno izvedbo agrarne reforme v Bosni in Hercegovini.
Belgrad, 23. decembra. (Izvirno) Včeraj okrog 12. ure je bil Pašič sprejet v posebni avdijenci pri kralju in poročal o tež-kočah glede imenovanja vojnega ministra. Okrog 1. ure popoldne je bil Pašič ponovno dalj časa pri kralju. Z ozirom na to, so se v parlamentarnih krogih razširile vesti, da je Pašič vrnil kralju mandat za sestavo vlade, vsled česar je v demokratskih krogih zavladalo veliko razburjenje. Vendar pa so bile te vesti preuranjene in je bil tudi strah demokratov odveč.
Belgrad, 23. decembra. (Izv.) Vprašanje, kdo da naj postane vojni minister, še vedno ni rešeno in s tem je ostala nerešena tudi dolgotrajna vladna kriza. Demokrati zahtevajo, da mora Žečevič na vsak način pasti. Na zahtevo Pašiča so predložili imena onih kandidatov, ki bi bili po njihovem mnenju sposobni za vojnega ministra. To so generali Tusakovič, Živko Pavlovič in Svetomir Matič. Kakor se zdi, bi radikali mogoče še pristali na kandidaturo Tusakoviča, dočim ostala dva naj-odiočnejše odklanjajo .Demokrati so včeraj ves dan nestrpno pričakovali odgovora radikalcev, ki ga pa le ni bilo. Pašič je bil tekom včerajšnjega dne dvakrat pri kralju in se o njegovem uspehu še ne ve nič pozitivnega. Demokratski krogi so mnenja, da Pašič radi tega ne odgovori, ker čaka na to, kako se bodo odločili vojaški krogi, ki z velikim zanimanjem zasledujejo borbo za vojno ministrstvo, V drugih krogih se nasprotno zatrjuje, da pričakuje Pašič, da se bedo demokrati glede vojnega ministra zadovoljili in spoprijaznili s stališčem radikalcev. Mnenja so, da bo Pašič v nasprotnem slučaju zopet vrni! mandat in definitivno prekinil s pogajanji.
V splošnem pa se ta ničeva borba in neprestano zavlačevanje krize v resnih političnih krogih in tudi v javnosti najostrejše obsoja.
Belgrad, 23. decembra. (Izv.) Demokratski klub je glede vojnega ministrstva zavzel šele v zadnjem času tako odločno stališče proti generalu Žečeviču, in to na pritisje Svetozara Pribičeviča. Dočim je general Žečevič svoječasno podpiral z vsemi silami Pribičevičevo policajstvo, je za časa krize jako aktivno deloval na tem, da se Pribičevič umakne iz vodstva policije. Pribičevič je za to zvedel šele v zadnjem času in od takrat nastopajo demokrati s tako vehemenco preti Zeceviču,
Belgrad, 23. decembra. (Izv.) Včeraj je imel klub radikalnih poslancev sejo, na kateri je Pašič poročal o zahtevah demokratov in o stanju krize, Radikalni klub je dal Pašiču glede vojnega ministra popolnoma svobodne reke.
Včasih ie bila javnost neizprosen sodnik, pred katerim ni nihče obstal, ako je količkaj takega zagrešil, kar se ne da združiti z osebno častjo. Iz strahu pred tem sodnikom so ugledni ljudje popustili službo n svoje prijatelje in bežali v Ameriko, ako ne po najkrajšem potu iz življenja samega. Takih žrtev javnega mnenja je bilo tudi med našim narodom. A kako je danes? Dan za dnevom razkrinkava časopisje ministre in druge visoke dostojanstvenike kot špekulante, goljufe iti lopove, ki zlorabljajo javno oblast v osebne in strankarske svrhe, a s kakšnim uspehom? Dotičniki ostajajo na svojih mestih ali celo avansirajo. Če se proti komu tudi uvede kaka preiskava, že skrbe prijatelji na visokih mestih, da stvar potlačijo, a strankarsko časo* pisje jih pere in poveličava in drži na površju. Vasici in razni drugi »ičk, kdo bi jim vsem navajal imena, ki so jim v javnosti dokazana dejanja, nasproti katerim so tista, radi katerih so preje ugledni in za javnost zaslužni ljudje bežali v Ameriko, nedolžna igrača — hodijo okolu povzdignjenih glav. Znanci jim veselo pomežiku jejo in jim stiskajo roke, široka javnost jih občuduje in zavida. Zločinci hodijo v fraku in so pomešani med družbo kakor polnopravni člani. Legitimacija za družbo ni več osebna čast in poštenje, ampak avtomobil in lakasti čevlji.
Te dni se je v Zagrebu vršila razprava radi razžaljenja časti.- Odvetnik dr. Kreko-vic je bil odvetniku dr. Šafarju javno očital, da je zločinec. Na razpravi je nastopil dokaz resnice in bil oproščen. In dr. Šafar? On je frankovec in li so danes na Hrvat-skem v veliki časti. Pristaši bodo poskrbeli, da se mu ne skrivi niti las. A dr. Kreko-vič je ob isti priliki govoril v množini, češ. da med hrvatskimi odvetniki hodijo okolv zločinci, izmed katerih je eden dr. Šafar. Zločinci med odvetniki, zločinci med mini stri in vojaškimi dostojanstveniki.
Naša družba je začela gniti pri glavi. Zdravje more priti edino le iz ljudstva, ki še ni zavrglo deset božjih zapovedi.
Ig
8 Isuršsfi.
Belgrad, 22. decembra. Razni poslane' Jugoslovanskega kluba so posredovali ns posameznih ministrstvih za razne zahteve ljudstva. Med drugim je vložil poslanec Sušnik na ministra za socialno politike vprašanje zaradi velike nesreče v Zenici kjer so se v premogokopu vneli plini in je j bilo mnogo žrtev. Poslanec je zahteval, na; stvar na licu mesta preišče posebna komisija.
li
g® ur.
Demokrati proti pariameifirizae.
Belgrad, 22. decembra. Danes so se sešli načelniki klubov, da določijo bodoče delo zakonodajnega odbora. Demokrati so bili za to, da posluj zakonodajni odbor preko roka, ki mu je določen v ustavi. Proti temu sta nastopila poslanca Jugoslovanskega kluba Sušnik in dr. Š i m -rak. Le-ta je naglašal, da zakonodajni odbor izpodriva parlament in žali načelo parlamentarizma. Namesto pred širokim forumom ljudskih zastopnikov se sklepajo zakoni v ožjem krogu zastopnikov posameznih strank. Razen tega bi pomenilo podaljšanje dela zakonodajnega odbora kršitev ustave: ako hočejo demokrati v tej
stvari kršiti svojo lastno ustavo, ne bodo smeli nasprotovati kršitvi tudi v drugih točkah. Temu stališču se je na splošno iz-nenadenje pridružil tudi predsednik zakonodajnega odbora Miša Trifunovič.
Demokrati bi radi pritihotapili preko zakonodajnega odbora nekaj najvažnejših načrtov, zato sedaj zahtevajo, da mora odbor delati tudi o praznikih. Temu sta se uprla na seji klubovih načelnikov poslanca Jugoslovanskega kluba Sušnik in dr. Simrak. A uspela nista, ker sta v tem vprašanju potegnila z demokrati in radikalci tudi zastopnika muslimanov in slovenskih samostojnežc.v,
Belgrad, 22. decembra. Na posebnem sestanku štirih zastopnikov opozicije ir vladnih strank v zakonodajnem odboru s« je dosegel za delo zakonodajnega odbor« naslednji sporazum: Sklenjeno je, da zakonodajni odbor ne bo imel sej, dokler se ne sestavi vlada. Med katoliškimi božičnimi prazniki ne bo razpravljal o agrarnem vprašanju, o prosvetno kulturnih ir o važnih političnih vprašanjih, temveč bc samo reševal druga sporedna vprašanja Jutri se sestane zakonodajni odbor ot 10. uri dopoldne le seji z dnevnim redom! Zakon o davku na vojne dobičke, zakon < zemljiškem davku v Srbiji in zakon o davku na poslovno obrt.
lsi§:5p Sžiti iessiižšiB,
London, 21. dec. Uradno se javlja; Konferenca med L!oyd Georgom in Brian-dom je trajala od 12. do 13. Bavila se je s proučevanjem obnovitvenega vprašanja ir se ozirala pri tem na razmere v Nemčiji te* na pomožne vire, ki so Nemčiji na razpolago z ozirom na izvršitev njenih obveznost*. Poleg tega je obravnavala o sredstvih X svrho zboljšanja splošnega gospodarskega položaja v Evropi. Konferenca se bo nadaljevala jutri ob 12. uri.
London, 22. dec. Kakor poroča »Eve ning Standard« ni verjetno, da privoli An glija v to, da se pošlje v Nemčijo finančni komisija v svrho kontrole. Francozi so zal htevali energične odredbe zoper Nemčija vendar so Angleži mnenja* da bi bil pri, na/
Stran
'Novi Čas«, dne 28. decembra 1921.
štev. 289.
daljevanju te politike padec nemške -vlade j neizogiben, kar bi kaotično stanje v Ev- j ropi le še poslabšalo.
Bet grad, 22. decembra. Presbiro poroča iz Pariza: G. Rathenau, zastopnik delegatov nemške vlade, je zopet prišel v London, Zdi se, da je njegov prihod v zvezi z vzpostavitvijo odnošajev z Rusijo. Po angleškem mnenju se trdi, da bo Nemčija dobila pristop v ruska pristanišča, ako se doseže sporazum v tem vprašanju med Francijo in Anglijo. Ako bi se dosegel ta sporazum, ni izključeno, da bosta Lloyd George in Briand poslušala predloge g. Ra-thenaua in pogoje, pod katerimi bi Nemčija mogla sodelovati v gospodarski in industrijski eksploataciji Rusije.
Pariz, 22. dec. Agence Havas javlja tz Londona: Zadnji razgovori med Lloyd Ceorgem in Briandom, katerim sta prisostvovala tudi Loucbeur in Berihelot ter ang eški in francoski izvedenci, je trajala od 11, do 13. Oba ministrska predsednika sta se sporazumela skoraj v vseh točkah, vendar se bodo končni zaključki izrekli šele v prihodnji seji vrhovnega sveta, ker ne-četa sklepati brez drugih zaveznikov. Te seje se udeležita tudi Lloyd George in Briand v duhu iskrenega sodelovanja,
Lor ’ ui, 21. dec. Z današnje konference -=e doznava, da je Llovd George za začetek meseca januarja predlagal konferenco petih velesil, h kateri bi bili povabljeni tudi zastopniki Rusije in Nemc'je.
Razne vesli.
Budimpešta, 22. dec. Med	ko
vlado in zastopniki mažarskega socialnodemokratskega delavstva so se od 18,—21.
L m. vršila pogajanja, da bi se ustvaril po- i ložaj, ki bi omogočal socialdemokratskemu delavstvu, priključiti se velikemu delu pri obnovi države in udeleževati se ga sporazumno z drugimi sloji naroda z vso uda-aostjo. Pogajanja so glede vprašanj, ki so j bila razmotrivana. dosegla uspeh.
Atene, 22. dec. Admiral Konduriotis j e postal žrtev atentata. Nekaj oseb, ki so j se udeležile zadne vojne in ki so se j prišle pritoževat v urad za vojne poško- j dovance, je oddalo na slučajno došlega admirala par strelov, ki so ga ranili v trebuh.
Berlin, 22. dec. Generalni polkovnik /on Beseler je umrl v starosti 72 let.
Belgrad, 22. decembra. Po vesteh, ki smo jih prejeli, albanska vlada ne spoštuje mej nevtralne cone, ki jih je odredila veleposlaniška konferenca. Njene čete so zasedle v nevtralni coni zapadno od Skadra črto Muridan—Žogaj, severnovzhodno so tudi zasedle obalo Hodskega blata, potem pa obmejno črto od tega kraja do posto-anke Šuke zer.
Dunaj, 22. dec. Ker sta med avstrijsko in madžarsko železniško upravo dne 5. in 7, t. m. v Rabu sklenjeni dogovor odobrili obe vladi, se je mogel 21, t, m. vzpostaviti osebni in blagovni promet preko vseh avstrijsko-madžarskih prehodov,
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Benetke, 22. dec. Pri mostu v Santoni di Padua sta ob 21 uri 45 min. zadela skupaj iz Pariza prihajajoči vlak in ekspresni vlak Trst—Rim. Iz Maestra iu iz Benetk so bili odposlani na lice mesta pomožni vlaki.
Rim, 22. dec. Po zadnjih vesteh o železniški nesreči pri San Dona di Piave sta bili dve osebi ubiti in 35 ranjenih.
ŠOPRONJSKI PLEBISCIT.
Dunaj, 22. dec. Pri plebiscitu je dobila, kakor poroča šopronjski »Heimats-dienst«, v občinah Warendorf, Holling, Woif, Kreuzbach, Agerdorf, Harkau, Kolen of in Zinkendorf kljub terorju Avstrija 7885, Madžarska pa 67€5 glasov. Razmerje je za Avstrijo 54.6%, za Madžarsko 46.4%. Madžari so dobili večino v Zinken-Uortu, ki ga Avstrija že pri sklepanju sai žermenske pogodbe ni zahtevala, ter v Rol iugu, kjer so razvili Madžari silen teror,
VASHLNGTONSKA KONFERENCA. VVaskiugton, 22. dec. Pri konferenci it c i kitajskimi in japonskimi delegati ie i: o glede vprašanja o tsingtauski želez-do tolikega nesoglasja, da je zastalo < konference. Sodijo, da bodo japonski d; segati dobili navodila od svoje vlade ie tekom enega tedna.
DANAŠNJA PREBBORZA.
Curih, 23. dec. (Izv.) Na današnji pred-zi notiiajo sledeči kurzi: Berlm 277, andska 188, Newyork 513, London 21.50, iz 7.10, Budimpešta 0.82, Zagreb 1.95 iraj 2), Varšava 0.18, Dunaj 0.20, avst-ta krona žigosana 0.11.
Dunaj, 23. dec. (Izv.) Na današnji predli notira Zagreb deviza 2,50,
tfolitlčni dogodki.
ak naročnik naj pridobi vsaj 2 nova!
i=iu=m=m=in=m=iii=ui
-r Radiča zapro? »Zagrebački Dnevnik« dne 22. t, m. poroča: »Sinoči se je po mestu raznesla vest, da so narodnega poslanca Stjepana Radiča zaprli. Mi smo sc
o	tem izvestili na merodajnih mestih in zvedeli, da jc ta vest najmanj preuranjena in da je nastala najbrže vsled tega, ker je imunitetni odbor narodne skupščine zaključil, da se narodna zastopnika Stjepan Radič in Rudolf Herzeg izroče zaradi raz-žaiienja veličanstva.«
-f- Zagrebški občinski svet. Na včerajšnji prvi seji zagrebškega občinskega sveta so pedali poslanci Radič, dr. Košu-tič in dr. Šurmin izjave, da odlagajo svoje mandate iz načelnih in praktičnih razlogov. — Vrhovni načelnik Petrič je izjavil, da je Radič po občin "kem zakonu izgubil pasivno volivno pravico za šest let, ker je bil v prejšnjem občinskem zastopa brez razloga cdlcžii mandat. Istotako sta bila izgubila pasivno volivno pravico komunistična zastopnika Kavrič in Mlinarič, Radič, Košutič in Šurmin so odšli iz dvorane. Razprava o verifikaciji Radičevega mandata sc je odstavila z dnevnega reda. Kavrič je podal protest, nakar je bil njegov mandat razveljavljen. Seja se je zaključila s petjem hrvatske himne.
9)nevni dogodki
— Božična številka »Novega časa« izide jutri dopoldne na 6 straneh z lepo božično prilogo.
— Nova delavska posojilnica. Iz Maribora poročajo: Tu se je osnovala nova delavska »Krekova posojilnica«. Pravila so že potrjena. Še tekom tega meseca se vrši I. redni občni zbor.
— Krekova posojilnica v Mariboru, r. z. z n. z. vabi v smislu pravil § 26. in 88. na izredri občni zbor, ki se bo vršil, dne
1. januarja 1922 ob 9. uri dopoldne v Mariboru, Splavarska ulica št. 4 z dnevnim redom: 1. Volitev načelstva m nadzorstva.
2. Slučajnosti. — Ako bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen vsled prema! e udeležbe, se bo vršil čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadružnikov.
—	Načelstvo.
— Delavski socialni tečaj v Mariboru. Od 8. do 15. januarja 1921, se vrši v Mariboru delavski socialni tečaj. Predavanja bodo v nedeljo 8. januarja 1921, popoldne ob 5. uri, ob delavnikih pa vsaki večer ob pol 8. uri. V nedeljo 15. januarja je pa celodneven tečaj za zunanje udeležnike. Natančen spored se še objavi.
— Izjava. Dne 20. oktobra 1. 1921 je izšla v našem listu pod naslovom i Lesni delavec« notica, v kateri se g. Fr. Demšarju očita, da svoje delavce slabo plačuje. Ta notica pa temelji na neljubi pomoti in zamenjavi oseb enakega imena Organizacija lesnih delavcev v JSZ, ki se ji je pripetila ta pomota, je isto takoj popravila, naš list pa o tem ni bil pravočasno informiran. Zato izjavljamo na tem mestu, da očitki v omenjeni notici ne zadevajo g. Franca Demšarja iz Češnjice, ki se mu je vsled tega zgodila krivica. Zato to krivico, ki ni bila storjena namenoma, ampak le vsled pomote, javno popravljamo.
— Goriški deželni odbor. Italijanska vlada hoče Goriški zopet v/niti njeno nekdanjo avtonomijo. Dežela dobi nazaj svoj deželni zber in deželni odbor. Dokler se ne izvedejo volitve, naj opravlja posle izvoljenega deželnega odbora od vlade imenovani deželni odber, predlagan ji od vseh strank. Te dni je vlada imenovala ta deželni odbor, v katerem so od Sioven-cev: Dr. Amton Gregorčič, dr. Eng. Besednjak, Karl 1 r c v e n (iz Idr i ,e), dr. Henrik T uma. Namestnika sla Anton Mikuž, trgovec pri Sv. Luciji in Karl Oblak, župnik na Gorjanskem,
— Kaj to pomeni? Vlada namerava odpraviti dopis: e urade po posameznih mestih. Čeprav že doslej dopisna služba ni bila vzorna, ker je vlada to panogo vedno zanemarjala, bo odslej to še slabše, ker vlada v bodoče ne namerava, kakor se vidi, več vzdrževati dopisnih uradov.( Likvidacija ljubljanskega dopisnega urada, ki je bil najboljši med vsemi, se je že pričela. O tem poroča zagrebška »Slobodna Tribuna« iz Ljubljane: »Tu se je pričelo z likvidacijo korespondenčnega urada pokrajinske vlade za Slovenijo. Nekaj nameščencev tega urada je bilo odpuščenih na 8 dni in sicer že s prvim januarjem, definitivni nameščenci pa so bili dodeljeni nekaterim drugim uradom. Celo manipulacijsko osobje je bilo cdpuščeno. Radi tega vlada veliko ogorčenje tako v novinarskih kakor izdajateljskih krogih. To ukinjenje dopisnega urada je v zvezi z dalekosežno akcijo demokratske stranke, ki hoče po dr. Žerjavu in dr. Kramerju monopolizirati vso informacijsko službo v svojih rokah.« — Če je to resnica, bi bilo to zelo podobno sedanji vladi. Vendar pa počakajmo s sodbo, da vidimo.
— Proti tihotapstvu. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Generalna direkcija carine v Belgradu nas obvešča, da jemljejo potniki pri D-brzih vlakih iz Avstrije seboj v kupeje še vedno kot ročno prtljago carini podvržene predmete z namenom, da jih utihotapijajo v Jugoslavijo, ne da bi plačali uvozno carino. Opozarjamo občinstvo v njega lastnem interesu, da preda take predmete v prevoz kot potniško prtljago, ker bo carina sicer v nasprotnem slučaju nastopila z občutnimi globami, oziroma take potnike prisilila, da prekinejo vožnjo in izstopijo v obmejni carinski postaji. Če pa ima potnik seboj carini podvržene predmete, ki so tako malenkostni, da jih ne more predati kot potniško prtljago, naj jih prijavi sam nepozvau carinarnici v obmejni carindri postaji.
— Pofui listi. Ker poroča ravno sedaj časopisje o novih predpisih za potne liste, bi bilo treba pripomniti, da isti najbrž ne bodo zastonj. Naša diplomatska in konzularna zastopstva pobirajo namreč približno od srede septembra naprej pristojbine za polne liste v zlatih dinarjih: da se podaljša veljavnost potnega lista samega, je treba plačati deset zlatih dinarjev, da se podaljša veljavnost potnega dovoljenja, pa tri zlate dinarje. Kurz zlatega dinarja v drugih valutah določa Belgrad in ga sporoča zastopstvom. Kdor mora na primer podaljšati potni list v Varšavi, mora plačati deset ziatih dinarjev v poljskih markah po kurzu 400 pol. mark, ali 4000 pol. mark, poleg tega pa še za potno dovoljenje 8 zlate dinarje ali 1200 pol. mark. Vse skupaj ga stane torej 5200 pol. mark, ali pri sedanjem kurzu od 500 do 600 naših kron! Zanimivo je, da za isto delo računajo naši uradi v Jugoslaviji vsega skupai samo 20 kron. Neumljivo je torej, zakaj moramo pri domačih uradih v tujini plačati 20 krat do 30 krat več kot doma, seveda za isto delo.
— Samomor. V Davčali se je obesil posestnik Janez Kejžar po dom. Sorčan. Zadnje čase je bilo opažati na ujem znake blaznici. Bog mu bodi mil sodnik! umobolnosti. Tudi njegov oče je umrl v
— Usoda tihotapcev. Te dni je nosila trojica tihotapcev razno blago s Koroškega preko Grintovca v Jugoslavijo. Na meji jih je zapazila naša vojaška straža; ker se na poziv niso hoteli ustaviti, je straža streljala in ranila enega od trojice: Ulriha Kersnika iz Kort pri Beli na Koroškem.
— Državno šolo za stenografijo ustanove v Pragi. Šola se otveri po novem letu.
— Nov stanovanjski zakon na Češkoslovaškem. Češkoslovaški parlament je sklenil nov stanovanjski zakon, s katerim se nekoliko razrahljajo doseda::je omejitve v oddaji stano\anj. Določbe glede odpovedi stanovanj so se za spoznanje omilile na korist hišnih posestnikov, najemnina se sme zvišati za 29 % vsote 1. 1914. Razen tega sme gospodar resnične nujne stroške za hišo sorazmerno naložiti najemnikom. Prazna stanovanja smejo hišni gospodarji oddajati sami, vendar je prepovedano prirejati pri tem nekako dražbo in oddajati stanovanja najvišjim ponudnikom. Vsi stanovanjski uradi se odpravijo, spore rešujejo redna sodišča. Ta zakon velja samo do 30. aprila 1922., do katerega časa se sklene nov stanovanjski zakon, s katerim se uvede še svobodnejše gospodarstvo s stanovanji.
— Veliko pomanjkanje vode v Genovi. Italijanski listi poročajo o velikem pomanjkanju vode v Genovi. Tam že sedem mesecev ni deževalo in vsi vodovodi so popolnoma izsušeni. Prebivalstvo noč m dan oblega maloštevilne javne vodnjake, v katerih je še kaj vode. Ljudje kupujejo vedo po 50 stotink iiter, po ceni torej, kakor se je pred vojno prodajalo vino.
— Boj z bcrgljami Dne S. avgusta sta se sprla Malija in Marica Lrniau v Voščah pri Lancovem. Matija ja udaril svojo ženo z bergljo, nato je pa padel; njegova žena je pa pograbila bergljo in je moža z njo po glavi obdelala in ga ranila. Na deželnem sodišču so ji za lo prisodili tri tedne zapora.
— Jeza kaznovanega tihotapca. Antona But nika z Dobračevega so povabili 11. oktobra t. I. v speredno carinarnico v Žireh, kjer mu je prebral carinski uradnik Fran Polak razsodbo glavne carinarnice v Ljubljani, da mora plačati 11000 dinarjev kazni, ker je skušal iztihotapiti par volov in da sta tudi vola zapadla. — :*Vse to jo sleparija!« je zaklical neprijetno presenečen' Burnik. Za to zelo neumestno kritiko se bo Burnik pokoril eu teden v zaporu.
ZA BOŽIČNA DARILA
posezite zlasti inteligentni krogi po dr.
Opckovi knjigi
£jubljanskl dogodki.
ij Govorice o novem kolekovanju (tesarja. Med ljudstvom se širi govorica, da se bo denar v kratkem znova kolekoval, pri čemer so bo odtegnilo 60 odstotkov. Kakor razvidimo iz hrvatskih listov, se podobne govorice širijo tudi na Hrvatskem. Sedaj priobčujejo hrvatski listi uradno izjavo, ki označuje vse te vesli kot zlobne izmišljene.
Ij Mestni gospodarski urad odda nekaj božičnih drevesc revnejšim slojem, šo-i lam in zavodom brezplačno. Dobe se pri ' hišniku na Gradu.
Ij Društvo stanovanjskih najemnikov j	za Slovenijo s	sedežem	v Ljubljani,	vabi
i	člane na redni	občni zbor, ki se bo	vršil
dno 14. januarja 1922 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani Dnevni red: 1. Poročilo predsednika,, I tajnika-in blagajnika. 2. Preureditev pra-j vil s posebnim povdarkem, da je društveni i namen tudi pobijati draginjo; določitev ; članarine za leto 1922. 3. Organizacija.
4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Prihodna '	javna odborova	seja se	vrši v sredo,	dne
i	28. decembra t	1. ob 8.	uri zvečer v	mali
dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 6. do 8. ure zvečer informacije Sv. Petra cesta št. 1« pritlično, desno.
Ij Zdravstveni izkaz. V Ljubljani je od
11.	do 17. decembra umrlo 25 oseb, moških 11 in 14 ženskih, od teh je bilo 10 tujcev. Umrli so 3 vsled slabosii, 5 na jetiki, 1 na pljučnici, 1 na davici, 2 vsled možganskih kapi, 3 vsled srčne hibe, 3 vsled raka, 7 vsled drugih naravnih vzrokov smrti in .1 vsled smrtne poškodbe. Rodilo se je devet moških in 23 ženskih, skupaj 32 otrok. Od nalezljivih bolezni sla bila prijavljena dva slučaja škrlatird " 1 slučaj trebušnega 1©' garja. 1 slučaj c ,ce in 1 slučaj ošpic.
Ij Policijska sreča. Policijski nadzornik Habe je včeraj na Rakeku aretiral sto* progo nekega železniškega uradnika, ki je imela s seboj za 60 milijonov kron raznih valut.
Ij Policijska ura. Policijsko ravnateljstvo naznanja, da se ne bo dovoljevalo podaljšanje policijske ure ob prilikah kakor Božič, Silvestrovo in pustne dni, nič vče pavšalno na prošnjo zadruge, marveč mora vsak posameznik, če želi podaljšanja policijske ure, sam to zaprositi in sicer 8 dni poprej, ter kolkcvati prošnjo za 2 dinarja, priložiti pa kolek za 5 dinarjev.
Ij Aretacije. Predsinočnjim so bife aretirane sledeče osebe: 2 ženski radi tajne prostitucije, 3 osebe radi pomanjkanja potnih listov, po 1 radi tatvine in beračenja. Da'je je aretiraTa policija na brzojavni poziv hrvatske policije nekega jako sumljivega neznanca iz Hrvatske in sicer v nekem ljubljanskem prenočišču. Njego-a krivda še ni znsna. Dalje so bile izročene sledeče ovadre: 1 radi tatvine, 2 radi kaljen a nočnega miru in pijanosti, 14 radi prestopka cestno poTcijrhega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi prepovedanega točenja žagnja, 1 radi prekoračenja maksimalne cene mleka in 1 radi najdenega človeškega ploda v gnoju. — V policijskih W porih se je nahajalo 25 oseb.
J{aša društva.
d Vič. Na sv. Štefana dan ob 7. uri
zvečer vprizori naš Ljudski oder igro »Begunka« iz letošnjih Mohorjevih knjig.
gospodarstvo.
Za resnico,
ki brani v govorniški obliki glavne temelje vere. Vsi naši listi so se o knjigi zelo priporočilno izrazili. Najnazadnje piše »Sedanjost: ZA RESNICO — osemnajst obrambnih govorov dr. M. Opeke .... je eno najznamenitnejših del v obrambo vere. — Najboljše znamenje zanimanja za knjigo pa je to, da se je taiste v enem mesecu razprodalo po! naklade, t. j. 1500 izvodov. — Naroča se v prodajalni K. T, D. H. Ničman v Ljubljani za 28 kron (7 D), po pošti 32 K (8 D.j
Dolgovi Francije Notranji dolgovi francoske ropulmke znašajo 2.9 milijar-1 55 milijonov frankov, zunanji pa 35 milijard 286 milijonov iran-kov. Zunanji dolgovi so deloma trgivski (6490 milijonov), deloma državni (13.511 milijonov Veliki Britaniji In 15293 milijonov Združenim državam). Če odšiejemo 14 milijonov frankov, ki jih je inozemstvo dolžno Franciji, .ie republika se vedno pasivna za 230 milijard iraukov.
Nacionalizacija kapitalističnih obratov ' Rusiji. Angleški časniki prinašajo nc:kaj zanimive statistike glede nacionalizacije raznih industrijskih obratov na Ruskem. Podatki segajo do konca lanskega leta, za poznejši čas informacije še niso bile na razpolago. Do konca 1. 1920. je bilo nacionaliziranih izmed 65/08 podjetij 4547 aii 65.7 odstotkov. Popolnoma je sovjetska vlada nacionalizirala papirno industrijo, iz česar je razvidno, da poioono kot kapitalistične vlade ostalega sveta polaga naj-večjo važnost na proizvajanje tistih sredstev, s katerimi se obvladuje modema kultura in katera mora spraviti v svojo službo vsak sistem, če se hoče obdržati na površju, to je namreč tisk in časopisje. Nadalje je bilo nacionaliziranih 05 in pol odslot. rudokopov, 93 in pol odstot. kemične, 74 odstot. tekstilne industrije in 73 odstot. produkcije jestvin, nadalje 65 odstot. lesne,50 odstot. kovinske in 44 odstot. gliuske industrije. Kot vidimo iz tega pi ogleda je mnogo obratov še vedno ostalo v pri; vatnih rokah, ki so pa seveda tudi bila več ali manj podvržena kontroli sovjetov. Vsled pomauj kanja surovin, disorgaaizacije transportov in notranjih nemirov je znašala produkcija povprečno R 10 odstot. predvojno množine.
S rite
• e
sv
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik hrane Kremžar liska Jugoslovanska tiskarna v Liublianl