- GeoSraf i ja III B 21 GE06R. OBZORNIK 91 /1980 2 49098000127,3/4 Lete XXVII štev. 3-4 Geografski obzornik, Yu ISSN 0016-7274 C Ljubljana, 1980 RAZSOLJEVANJE MORSKE VODE PO SVETU 1970 (v večjih industrijskih obratih ki razsolijo dnevno več kot 1.000.000 galon morske ali druge slane vode) DESAUNIZACIJSKI OBRAT 1.000.000 6AL0N (3785n?) VODE DNEVNO fl-tli. Ettf I1FIJA rr -MM 49098000127,3/4 G, Z J lr/?OV\-V, VSEBINA ČLANKI Profesor Ilešič - dobitnik nagrade Avnoja ........................... 1 ^.GAMS, Skandinavija ima svoj nerazviti sever (4 risbe) ..................... 4 v^O.RADINJA, Značilnosti1vodne oskrbe v naftnih pokrajinah puščavskega sveta. Razsoljevanje morske vode v današnjem svetu (1 risba) ................ 9 g. PLOT - E.rormJN - P.REPOLUSK - V. DROZG, tegionalno-geografska problemi tika manj razvite krajevne skupnosti na primeru Vinioe v Beli krajini .... 17 <-*1.ZGCJNIK, Ilešičevi pogledi na geografijo s pedagoško didaktičnega vidika ..... 24 D.PLOT, Raven znanja geografije pri maturantih srednjih šol (Primerjava znanja novincev geografije in psihologije na FF v Ljubljani) ........ 28 V/f.ŠPES, Geografske raziskave dijakov srednjih šol v okviru gibanja "Znanost mladini" v letu 1980 ........................................ 39 D.RADINJA, Onesnaževanje in varstvo okolja na primeru izbranega industrijskega ali kmetijskega obrata (zadruge)' (Navodila za raziskavo) ............ 44 DROBNE NOVICE Tri neodvisne države v letu 1979 (K.Natek) ........................................ 47 KNJIŽEVNOST Geološka karta Jugoslavije 1:500.000 (I.Gams) ..................................... 48 . DRUŠTVENE VESTI ^K^rel Prijatelj, 1833-1980 (R.Savnik) ............................................. 49 Spodbuda za mlade raziskovalce (D.Radinja) ........................................ 50 Delo geografskega krožka na osljski gimnaziji v letu 1979/1980 (Z.Knez-šterbenc)... 51 Podoba na naslovni strani: Razsoljevanje morske vole po svetu ("EOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: dr.Ivan Gams, dr.Svetozar Ilešič, dr.Vladimir Kokole, dr.Avguštin Lih, Marija Košak, Milan Vreča, ir.Marjan Žagar. Glavni urednik Mara Rad in j a, Ljubljana,Grintovška 1. Upravnik Cita Marjetič Za člane GDS je letna naročnina 40 dinarjev, za nečlane in ustanove 50 dinarjev. Naročajte in plačujte na naslov: "Geografski obzornik", Ljubljana, Aškerčeva 12, št.tek.rač. 50100-678-44109. i# Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami GO izhaja s finančno panočjo IzobraScvnlne skupnosti Slovenije Tiskal: Zavod SRS za statistiko v Ljubljani geografski obzornik časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo v i bračič Profesor Ilejič - dobitnik nagrade Avnoja 29.novembra 1979 je Odooi za podeljevanje nagrade Avnoja objavil imena nagrajencev za leto 1979. Med sedmnajstirni nagrajenci je bil tudi akademik prof. dr.Svetozar Ilešič, osrednja osebnost slovenske in jugoslovanske geografije. Čeprav je prof.Ilešic med geografi in tudi v širšem krogu slovenskega izob-raženstva dooro poznan, navedimo nekaj misli iz utemeljitve predloga za nagrado, ki so ga pripravili in poslali Odboru za podeljevanje nagrade Avnoja učitelji katedre za geoqrafijo na Pedagoški akademiji v Mariboru. Profesor dr.Ilešič je poleg pokojnega prof. dr. Antona Melika utemeljitelj slovenske geografije. Polnih 42 let je bil univerzitetni asistent in učitelj. V tem času je predaval skoraj vse predmete, dokler se ni v zadnjem obdobju posvetil dvema najpomemonejšima predmetoma - geografiji Slovenije in geografiji Jugoslavije ter obravnavi temeljnih teoretičnih (idejnih) problemov geografije. Tako so oili vsi danes še aktivni diplomirani slovenski geografi njegovi študentje. Bil je vzoren visokošolski pedagog, ki je ob metodološko dovršenih,strokovno poglobljenih, vedno aktualiziranih, kulturno široko zasnovanih predavanjih, razgibanih seminarskih razpravah in problemsko bogatih ekskurzijah poln pedagoškega optimizma in resničnega patriotizma odkrival študentom široko in zapleteno problematiko moderne, kompleksne geografija. Vedno je skrbel, da so imeli Študentje na voljo ustrezne učbenike. Nekatere od njih so prevedli in uporabljali tudi na drugih univerzah v Jugoslaviji. Vse povojne generacije gimnazijcev in učitel jiščnikov, pa tudi dijakov nekaterih srednjih strokovnih šol, so se spoznavale z geografskimi problemi sveta skozi Ilesičeve učbenike. Profesor Ilešič pa ni s svojim bogatim znanjem pomagal spoznavati in dojemati geografsko problematiko samo študentom in dijakom, temveč je z znanstveno zahtevnostjo, a hkrati pristnim tovarištvom usmerjal nad 30 doktorandov v zapleteno metodologijo geografskega raziskovanja. To je skromna predstavitev Ilešiča učitelja in mentorja. Kvaliteta Ilašičevega ^edajoskega dela izvira iz njegove .široko zasnovane in poglobljene raziskovalne dejavnosti. Loteval se je fizično-geografskih problemov s področja geomorfologije in nidrografi je, med katerimi je najpomembnejša sintetična študija o rečnih režimih v Jugoslaviji, prva in doslej edina tovrstna študija pri nas. Njemu samemu in slovenski geografiji je prinesla evropsko priznanje njegova monografija "Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem", ki jo izšla prevedena'v nemščino v Munchnu (1959) ter se kot prva samostojna slovenska geonrafski študija enakovredno vključila v takratna prizadevanja evropske agrarne geografije. Svoje zanimanje in poznavanje perečih problemov slovenskega agrarnega podeželja je Ilešič izpričal tudi kasneje z vrsto raziskav, v to problematiko pa je usmerjal tudi mnoge svoje doktorande, ki so na njegovo iniciativo preučili posamezne slovenske pokrajine s posebnim poudarkom na socialnogeografsko-agrarno problematiko. Njegova razgledanost 1. Geografski obzornik, Yu ISSN 0016 - 7274 leto XXVII 1980 štev. 3-4 1 in aktivnost na področju te tematike doma in na tujem je prišla posebej do izraza v njegovem uvodnem referatu na I. jugoslovanskem simpoziju agrarne geografije v Mariboru. Kot regionalni geograf se nam predstavlja Ilešič s svojimi obširnimi gospodarskimi geografijami obeh Amerik, Afrike, Južne Azije, Avstralije in Oceanije ter srednješolskimi učbeniki. To so vsebinsko bogata, metodološko sodobna in do nedavna edina kompleksna dela, s pomočjo katerih se je lahko slovenski človek v domačem jeziku podrobneje seznanil z geografijo tujih dežel in kontinentov. Za slovensko in tudi jugoslovansko geografijo pa so velike vrednosti njegove teoretične razprave o sodobnih metodah geografske regionalizacije. Svoje teoretične opredelitve je izvedel na praktičnem primeru doslej najpopolnejše regionalizacije Slovenije in Jugoslavije, ki jo je zasnoval na fiziognom-skem in socialno-ekonomskem principu. Že dobrih dvajset let so v ospredju Ilešičevega zanimanja vprašanja o predmetu in vlogi geografije v sklopu znanstvenih panog. Pozorno ja spremljal dogajanja v svetu in se odločno opredelil za enotno, kompleksno geografijo, ki mora kljub uporabi sodobnih metod in ustrezni specializaciji ostati zvesta kompleksnemu preučevanju pokrajine. To pa je mogoče uspešno opraviti le z uporabo dialektične metode in s pozicij materialističnega pogleda na svet. Ilešič je s svojimi praktičnimi primeri dokazal, da ta instrumentarij pozna in uspešno uporablja. O pomenu, vsebini, mestu in uporabnosti geografije je Ilešič mnogo pisal in govoril na domačih (aktivno je sodeloval na vseh zborovanjih slovenskih geografov in kongresih jugoslovanskih geografov, kjer so bili njegovi referati in diskusije sprejeti z aplavzi) in mednarodnih, strokovnih in znanstvenih zborovanjih (London, Moskva, Wroclaw, Strasbourg, New Delhi, Budimpešta, Bratislava, Montreal, Varna in drugje). Prav ta neposredna angažiranost o evropskem geografskem dogajanju in vestno spremljanje tujega strokovnega tiska sta Ilešiču omogočila, da je slovensko geografsko javnost sproti obveščal o vseh dogajanjih ter novih pojavih in tendencah. Tega pa ni delal kot neprizadet poročevalec, temveč kot kritični ocenjevalec, ki je jasno izražal svoja stališča. Tako je med drugim pomagal s svojo odločno kritiko razbiti iz tujine prinešeni, za Slovenijo poguben, koncept metropolitanske regije in industrijskega koridorja ter praznjenja obmejnih pokrajin. Zavzel se je za policentričen razvoj ter za posebne ukrepe, ki naj pripomorejo k hitrejšemu napredovanju manj razvitih območij. Eden od kazalcev Ilešičeve delovne vneme je okoli 600 enot oziroma blizu 6.000 strani obsegajoča bibliografija, ki zajema samostojne knjige, razprave, članke, ocene, poročila in enciklopedične prispevke. To je nedvomno najobsežnejši bibliografski opus slovenskega in jugoslovanskega geografa. Ilešič je kljub svojemu obsežnemu pedagoškemu in znanstvenemu delu posvetil mnogo časa geografskemu društvu, kjer je bil do nedavna član, tajnik in predsednik upravnega odbora. Ob 50-letnici društva je bil izvoljen za častnega predsednika. Vsa povojna leta je bil član uredniškega odoora, sourednik ali urednik Geografskega vestnika in Geografskega obzornika. Njegova nesporna zasluga je ustanovitev Instituta za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Bil je predstojnik oddelka za geografijo, dekan fakultete in pro-rektor univerze. Opravljal pa je tudi druge funkcije. Zaradi svojih kvalitet je postal najprej dopisni, nato pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer vodi Geografski inštitut Antona Melika in ureja njegovo glasilo Geografski zbornik. Nekaj let je vodil tudi akademski inštitut za raziskovanje krasa in urejal njegovo glasilo. Članstvo v regionalni podkomisiji za izrabo tal v socialističnih deželah vzhodne Srednje Evrope govori o njegovem ugledu v Mednarodni geografski uniji. Ta bežen pregled pedagoške, raziskovalne, publicistične, organizacijske in društvene aktivnosti profesorja Ilešiča govori o človeku izredne širine, delavnosti in samodiscipline. Razumljivo je, da vse to nacionalno pomembno delo ni moglo ostati neopaženo in družbeno neovrednoteno. Predsednik republike Josip 3roz Tito ga je odlikoval z visokima delovnima odlikovanj ima - redom dela z zlatim vencem in redom dela z rdečo zastavo. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani mu je v skupini prvih petih svojih učiteljev podelila častni naziv "zaslužni profesor". Slovensko, makedonsko, srbsko, poljsko, madžarsko in 2 munchensko geografsko društvo so ga imenovala za častnega, italijansko geografsko društvo ya za dopisnega člana. Prejel je Prešernovo in Kidričevo nagrado, dve najvišji slovenski družbeni priznanji. In tako je pravzaprav povsem naravi.o, da je kot krona vsega sledila še nagrada Avnoja, v Jugoslaviji najvišje družbeno priznanje. Kaj pomeni ta najvišja nagrada za dobitnika in kaj za slovensko geografijo? Za profesorja Ilešiča pomeni nagrada Avnoja javno zahvalo in priznanje slovenske in jugoslovanske družbene skupnosti za njegovo skoraj petdesetletno požrtvovalno in izredno uspešno delo na raziskovalnem, pedagoškem, društvenem in organizacijskem področju; za njegov izjemni prispevek pri razvijanju in utrjevanju sodobne geografske misli; za njeqovo dosledno zavzemanje za napredna stališča pri opredeljevanju vlone, mesta, pomena in vsebine geografske znanosti; za njegovo odločno zavračanje preživelega in zastarelega ter hkratno odklanjanje nekritičnega prenašanja tujih, za nas škodljivih vzorov v našo sredino; za njegovo vztrajno opozarjanja, da bo geografija lahko zadržala svoje samostojno mesto v sklopu znanosti samo, če bo ostala zvesta svojim temeljnim načelom ter ob konjunkturnem hlastanju po cesto ceneni aktualnosti ne bo zahajala na področja drugih znanstvenih disciplin in si tako nakopala vzdevek "svaštarstva"; za njegov delež pri uveljavljanju slovenske in jugoslovanske geografije v evropskem geografskem okolju. In še bi lahko naštevali I Nedvomno pa pomeni našemu nagrajencu to najvišje družbeno priznanje tudi povsem normalno osebno zadoščenje, balzam za rane, ki so mu jih v zadnjih letih prizadejali nekorektni odnosi v ožjem delovnem okolju, izključitev iz neposrednega operativnega dela zaradi upokojitve in začasna zmanjšana znanstvena produktivnost zaradi bolezni. Nagrada sama in ob njej izražene mnoge iskrene čestitke iz geografskih in negeografskin vrst nedvomno pomenijo ohrabritev in vzpodbudo, in ker se je popravilo tudi zdravstveno stanje, z veseljem pričakujemo nove vitalnosti, nova dela, novo bogatitev naše geografije. V zvezi s tem smo še posebej veseli nagrajenčeve napovedi in obveze, da bo pripravil koncept nove monografije o naši ožji domovini Sloveniji. Nedvomno je trenutno med slovenskimi geografi edini, ki je to zahtevno delo sposoben kvalitetno opraviti in zbrati ob tem projektu širok krog sodelavcev. Profesorju Ilešiču pomeni podeljena nagrada Avnoja hkrati visoko priznanje slovenski (in tudi jugoslovanski geografiji), saj je akademik Ilešič med dosedanjimi 31 slovenskimi in vsemi 199 nagrajenci nagrade Avnoja edini geograf. Preko Ilešiča so dobila priznanje vsa dosedanja progresivna prizadevanja slovenskih in tudi jugoslovanskih geografov, ki so bila zadnja desetletja dosežena pod močnim vplivom njegovega dela in njegovega boja za čisto geografsko misel. To ugotovitev je potrdil izjemno širok in pozitiven odmev, ki ga je sprožila podelitev nagrade Avnoja med jugoslovanskimi geografi, ki so brez pridržkov izjavljali, da je prišla nagrada v najbolj prave roke. Nekoliko pesimistična misel akademika dr.Gamsa, izražena v jubilejnem članku v Geografskem vestniku ob Ilešičevi 7 0-letnici, da bo šele prihodnost pokazala "kakšno moč so imeli Ilešičevi argumenti za idejno uravnavanje jugoslovanske geografije", se je sedaj pokazala kot neumestna. Velika večina slovenskih in jugoslovanskih geonrafov sprejema v teoriji in praksi Ilešičeve poglede na sodobno geografijo kot svoje in se po njih tudi ravna. V vsaki znanosti in v vsakem času pa so bili in bodo posamezniki, ki iz takšnih ali drugačnih vzrokov, dobronamerno ali tudi iz pretirane ambicije in nekritičnosti do novitet, ki nastajajo v našemu samoupravnemu socializmu tujemu okolju, hodijo svoja pota ter ustvarjajo zmedo. Ne soglašam s tistimi, ki mislijo in govorijo, da je naša geografska misel, teorija in praksa v krizi; v krizi so posamezniki. Res pa je, da ne moremo biti do teh pojavov neprizadeti, ampak moramo z vso resnostjo, vztrajnostjo in marksistično doslednostjo še naprej voditi demokratični dialog. Razvojni koncepti naše družbene skupnosti dajejo zagovornikom enotne, kompleksne geografije vso oporo, vendar lahko le z upornim razvijanjem geografiji lastnega, na marksistični filozofiji zasnovanega, spoznavnega načina in metodologije ohranimo in utrdimo njeno samostojno mesto v okviru sodobne znanosti. Pred kratkim izšla Ilešičeva knjiga "Pogledi na geografijo" nam bo pri tem v dragoceno pomoč. Posebej želim opozoriti na razveseljivo dejstvo, da Ilešičeva teoretična razmišljanja o vlogi, mestu in vsebini sodobne geografije niso osamljena, temveč da v zadnjih letih v slovenski in jugoslovanski geografski publicistiki vse češče zasledimo dela, ki so nedvomno grajena na principih enotne kompleksne 3 \ geografije. Naj med slovenskimi avtorji omenim samo Vrišerjeva "Razmišljanja o geografiji" v zadnji številki Geografskega vestnika in njegovo knjigo "Regionalno planiranje". Prepričan sem, da je slovenska in jugoslovanska geografija kljub nekaterim deviacijam na zdravi poti napredka in da si bo kot široko marksistično zasnovana veda o dogajanjih v pokrajini utrjevala svoje mesto. Izkoriščamo tudi to priložnost, da našemu spoštovanemu in dragemu profesorju Ilešiču iskreno čestitamo k zasluženi nagradi, da se mu zahvalimo za opravljeno delo in še posebej za njegovo tovarištvo ter izrazimo naše veliko zadovoljstvo ob napovedi novih stvaritev I I, Gams Skandinavija ima svoj nerazviti sever V zmernem pasu severne poloble ima mnogo držav svoj nerazviti jug (npr. Portugalska, Španija, Italija). Izraz nerazviti jug je prišel v vsakdanjo rabo. Nevsakdanji nam je "nerazviti sever", ki pa se je udomačil v Skandinaviji. Seveda je treba tudi tam nerazvitost presojati v luči državnega povprečja, skandinavske države^-) pa so po brutto družbenem proizvodu na prebivalca na vrhu svetovne lestvice^). Tuja novejša literatura rabi za del Skandinavije severno od tečajnika več imen, ki večidel vključujejo besedo kalota (=kapica): Evropska severna kalota, Severna kalota, Nordijska kaloga ipd. (3, 4, 9). Oblikovno je zares podoben kapi na glavi Evrope, le da taka kapica obsega tudi sovjetski del severne Skandinavije, vključno s polotokom Kolo. Tuja literatura pa med kaloto obravnava samo finski, norveški in švedski del. Tudi ni enotnosti, katere province spadajo h kaloti. Nedvomno spadajo vanje vsaj naslednje: tri norveške province (fylker); Finnmark, Troms, Norland (naštete od severa proti juga) s 112.000 km2, švedska provinca (lan) Norrbotten (99.0 00 km2) ter finska provinca (laani) Lappi (94.000 km2). Tudi tako omejena kalota preseneča s svojo razsežnostjo, saj je s 305.000 km2 večja od Jugoslavije. a) To ozemlje ima mnoge naravnogeografske značilnosti različne, nekaj pa je tudi skupnih. Ob severozahodni obali ima gorovje, ki ga zadnji čas vedno češče imenujejo Skandi, alpidski relief. Vsa Skandinavija s Skandi vred se je po stopit-vi kontinentalnega wurmskega ledenika ob obali pred kakimi 7.000 leti p.n.š. zaradi razbremenitve dvignila ob prelomnicah smeri JZ-SV. Ker dvig še ni dosegel izhodiščne lege, so ostale po ledenikih prepoglobljene in preoblikovane doline-fjordi^), zaliti z .morjem. Posledica takega razvoja je silno razčlenjena obala4) z otoki in zalivi, v zaledju pa neizravnan strmec rek, ki so kaj pripravne za energetsko izkoriščanje. Za alpskim reliefom otokov in obale se začenja uravnan svet, najprej visokogorski s fjeldi^), nato sredogorski z monadnoki (osamelci) in ob 3otnijskem zalivu nižinski. Naj bo v višji ali nižji nadmorski legi, povsod so v znaku zi poseljeno Skandinavijo tako značilne menjave ledeniških 1) Glede na zgodovino prištevajo mnogi k skandinavskim deželam tudi Dansko, ki pa je naravnogeograf sko bistveno drugačna in bolj povezana s Srednjo Evropo. Tu je ne štejemo med skandinavske države. 2) Po knjižici Angaben uber Finnland, Helsinki 1969, je bila 1. 1977 v Evroni prva Švica z 9.656 sledita takoj Švedska z 9.494 Č in Norveška z 8.303 Finska z 6.309 $ zaostaja a je pred na primer Vel.Britanijo ali Japonsko. 2a)0nstran 61° s.g.š. leži 2/3 Skandinavije. 3) V norveščini pomeni ta beseda morski zaliv. 4) Samo za obalo v stockholmskem območju navajajo 24.000 otokov in čeri. 5) Fjeld, ki pomeni v norveščini visoko gorovje, geomorfološke karte delijo na kategorije kot fjell s platoji, fjell z alpskim reliefom, fjell s snežišči in ledeniki ipd. 4 :jrbin m vmssnin depresij. t*rv« su n.ivaa.Vj j : »etrov Muic: .otruv visjkj podolgovata kope, pokrita s t mko skeletno prstjo in v ten primeru porasle pretežno s smreko, v severni tajgi tudi z boron, ali pa so jrbine skalnate**), sveže izglajene in brez prepereline (in v tem primeru gole ali slabo porasle z rdečin boron). Vmes so depresijo vsen mogočih oblik, v katerih so kvartarni sedinenti (norenski, fluvionlaciilni, jezerski, organogeni ipd.) tem bolj kmetijsko izkoriščeni, čim manj so močvirni in šotni in čim bolj r.a jugu države so. Najpogosteje je taka depresija dovolj velika za eno samo kmetijo, ki ima na robu skalne vzpetine^) lesena poslopja, navadno živo rdeče pobarvana. K tipični kulturni pokrajini spadajo se drenažni jarki na polju in travniku, s katerimi so Skandinavci domala podvojili kmetijske pridelke. Za nase doline in kotline značilnih nasutin kvartarnih teras domala ni in malo je zato tudi velikin sklenjenih polj in velikih sklenjenih agrarnih naselij. Nekoliko bolj so agrarna naselja navadno zgoščena na eskerjih^, po k^terin rade potekajo ceste, ker pomenijo suha trdnejša tla. Kvartarni sedimenti so torej tudi v Skandinaviji, kot pri nas, področje večine kmetijske izrabe tal. Skandinavski kaloti so skupna kisla, pretežno nerazvita tla z obilico šotišč in kisla matična podlaga (paleozoiske magmatske in metamorfne kamnine so v 3altskem ščitu večidel prekrite s kvartarnim drobirjem ali jezeri), dokaj različna pa je klima. Na obalnem področju je znatno bolj maritimna. Bori ob severni gozdni meji dosegajo o^alo mnoao sto kilometrov južneje kot v celinski notranjosti, breza pa, ki uspeva navzgor vedno bolj razredčena še 200 - 300 nad borom, pora.šča nižja >ouocja fjordov vse do Tromsoja in dalje na jugu, medtem ko ostajajo otoki tundrski in skalnati. Na njih smo opazili znatno več znakov soliflukcije prepereline in ruše kot v notranji tundri. Vajene učenja neposredne odvisnosti temperature od geografske širine, so nas na ekskurziji v organizaciji ljubljanske podružnice 1DS med 3. in 13.julijem 1979 onstran tečajnika vedno na novo presenetile žitarice in vrtovi s krompirjem, ki se javljajo vse do Porsangerfjorda, to je do najsevernejšega konca Evrope. Poznavajoč ustrezne tematske karte, nam no terenskih opažanjih se vedno ni jasno, do kod na severu lahko uspevajo posamezne žitarice in do kod jih zares gojijo. Ječmen naj bi usneval na severnem Finskem do Sodanskylâ-ja, oves skoraj do Rovaniemija in malo južneje naj bi potekala severna meja jare rži (8, 6, 5), ki približno sovpada s trajanjem snežne odeje 130 dni na leto. V agrarni dobi so na Finskem tako visoko medna zares gojili te žitarice, uporabljajoč posebne vrste in agrotehniko, kar jim je omogočilo v tem stoletju premakniti severno mejo stalne agrarne naselitve daleč na sever (gl.risbo 2). Toda eno je meja uspevanja in drugo je meja ekonomskega poljedelstva. Ta pojem pa se je v dobi, ko se je na jugu dvignil osebni standard, spremenil oziroma so vsa polja v kaloti spremenili za pridobivanje krme za živino^). Drobni preostali pojavi žitaric pa so vendarle dokaz, kako močno lahko mnogo daljše sončno sevanje severno od tečajnika^0) v kratki vegetacijski dobi nadoknadi pomanjkanje toplote. Saj v polarnem poletju vegetiranje ponoči ni prekinjeno ne zaradi svetlobe in ne zaradi toplote (v celinski kaloti znašajo julijske temperature 11-15°C, ob obali zdrknejo do 9°C. Čez Severno kaloto je na starejsih kartah navadno izpisano ime Laponske,ki pa nikoli ni imela trdneje določenih meja. Oznaka po Laponcih (sami se imenujejo Sabme) nas še danes navaja k predstavi o nomadizmu, življenju od govedi severnih jelenov, ribištvu in lovu, pa k pisanim laponskim narodnim nošam, k na vrhu odprtim piramidastim šotorom itd. Na naši poti med finsko prestolnico Laponska Rovaniemijem, kraji Ivari, Karašjok in Honnigswag, smo spoznali, da spadajo te predstave k zgodovinski preteklosti. Šotore smo videli le ob prodajalnicah spominkov. Računajo, da je danes takih Laponcev, ki še govorijo 6) In to tudi tam, kjer je bila nižina pod gladino Baltskega ledeniškega jezera (pred 3.000 leti) ali Joldskega (pred 7.500 leti) ali Ancyclus (pred 6.500 leti p.n.št.)jezera. 7) Ker je na skalnih tleh lažja aradnja, ima večina nordijskih mest daleč po okolici razmeščena predmestja, ki se izogibajo mokrotnih ravnic. 8) To so mestoma do kilometer in več dolgi fluvialni nasipi, nastali pod ledenikom ob strugi podledeniških potokov in rek. V švedščini in norveščini pomeni beseda as - gorski hrbet. 9) Zanjo je pomembna trava travniški svinjski rep. Severna meja njenega uspevanja sovpada z norveško-svinjsko mejo, najbrž ne slučajno. 10) Na Nordcapu, ki zaradi dolgega polarnega dne postaja turistična zanimivost prvega reda, temperature čez 20° niso izjema. enega od laponskih dialektov, okoli 40.000 (25.000 na Norveškem, 10.000 na Švedskem in 4.000 na Finskem ter 2.000 v SZ). Nekaj manj od 4.000 se jih naj bi še selilo za čredami jelenov. Nihče ne ve, koliko Laponcev se je pretopilo v Norvežane, Švede ali Ruse1^. Kot kaže, so se najhitreje asimilirali obalni ribiški Laponci ob norveški kolonizaciji obale, ki je izhajala iz starega naselbinskega jedra pri Trondheimul2). Najmlajše izrivanje so doživeli Laponci na Finskem. Po "zimski vojni" je finska vlada s posebnim aktom (akt o hitri razselitvi, 1. 1940), pretežno v provinci Lappi, naselila begunce z ozemlja, ki je pripadalo SZ, in jim dodelila državno zemljo. V Severni kaloti so iz časa prve švedske kraljevine ostali v vseh državnih tvorbah večji neizkoriščeni gozdovi državna last. Po vojni 1944-1945, ki je zelo prizadela finski del "Kalote", je sledila druga kolonizacija (akt o pridobivanju kmetijske zemlje, 1.1945), ko se je v finskem delu kalote število kmetij povečalo za več kot 10 odstotkov. Ob hitrejši industrializaciji in urbanizaciji v južnih delih skandinavskih držav se je po zadnji svetovni vojni pojavil problem nerazvitega severa, ki ga je spričo nižjega osebnega standarda zajela depopulacija. Vsa Švedska je v 1.1961-1969 povečala prebivalstvo za 6 odstotkov, v provinci Norbotten pa je za odstotek upadlo, v sosednjem Norrlandu za 2 odstotka (4, 6). Norveški fylker Finnmark, Troms in Mordland so v letih 1950-196 8 izgubili 5-7 odstotkov prebivalstva. Pri vsem tem pa je bila v "Kaloti" ves čas večja rodnost kot na jugu držav (npr. v provinci Lappi 23,5 odstotka v razdobju 1961-1965 - na vsem Finskem pa le 17,7 odstotkov). Ker prevladuje na severu razpršena naseljenost, se je pričel, kot pri nas v gorah, krčiti naselitveni areal in rasla je brezposelnost. Zato so vse tri skandinavske države začele načrtno podpirati razvoj v nerazviti "Kaloti". V zadnjem razdobju pa podpora ne gre več za razvoj agrarnih dejavnosti1^). izjema je najbolj agrarna država - Finska, ki je skušala konec petdesetih let s posebnim aktom (akt o izrabi zemlje, 1.1958) povečati kmetijske površine s subvencijami za krčenje gozdov za travnike in njive, hidromelioracije ipd. Slovenske geografe nas je posebno zanimalo vprašanje, zakaj nordijski sever ni mogel slediti razvoju južnega dela države. Saj ima sever v neizravnanih rečnih tokovih in jezerih dobre energetske vire in obilico lesa. Tu so tudi svetovno znana nahajališča železove rude pri Kiruni in sosednjem kraju Galli, pa tudi na bližnjem Norveškem, kjer je v kraju Mo i Rana nastala na tej podlagi velika železarna z več deset tisoč zaposlenimi. Verjetno je eden od glavnih razlogov za zaostajanje severa isti kot v naših gorah: redka naselitev. Na večjem ozemlju, kot je Jugoslavija, živi v omenjenih provincah Kalote manj kot milijon ljudi. V norveškem delu živita okoli 2 preb./km2 (vsa država 12), v švedski provinci Norrotten 5 (na Švedskem 18) in v finski provinci Lappi 2 preb./km2 14)(vsa Finska 14). Redka naselitev podražuj-® -komunikacijske zveze in zadržuje rast urbanih središč ter razvoj infrastrukture. Iz tega spoznanja podpirajo nordijske države na severu predvsem gradnjo komunikacij, šol, bolnic, šolstva ipd., iz centralnih virov pa gradijo tudi nove industrijske obrate, kjer se domačini lahko zaposlijo. V tem oziru so podobni ukrepi vseh treh nordijskih držav, čeprav nimajo enake gospodarske strukture (finsko gospodarstvo ima težišče v industriji, posebno lesni, gozdarstvu in kmetijstvu, švedsko predvsem v industriji, norveško v industriji, ladjedelništvu in zadnji čas vedno bolj tudi v energetiki, zlasti naftni). Od večjih severnih mest zato zadnji čas najhitreje rastejo nova univerzitetna središča Tromso,švedski Umea bolj kot sosednji industrijski Lulea z velikimi železarnami, pa upravna središča (Rovaniemi, 30.000, tik ob tečajniku^). Pri norveških mestih je 11) Prebivalci finske province Lappi se imenujejo Laponce ne glede na etnično poreklo in jezik. Podobno je drugod. 12) Izgovori Trondhejm. Ta kolonizacija je dala Norveški ime: Norveška - Norway - Severna pot. 13) Norveška je prenehala podpirati ribiče-polkmete, čeprav je zato opustela marsikatera hiša ob obali. 14) Do občinskega središča Rovaniemi imajo najbolj oddaljeni 90 km. Najsevernejša finska občina Inari meri 17.358 km2, torej 2/3 Slovenije, in šteje 6.823 prebivalcev, torej biva tu 0,4 preb./km^. 15) Za najsevernejše mesto slovi Harmerfest. Po jugoslovanskih kriterijih ima ribiško strnjeno obalno naselje Honnigswag s 7.000 preb. in tovarno ribjih konzerv, značaj mesta. Laži tik ob Nordkapu, 71°lo' s.g.š. 6 NORRBOTTE ieiiiflii BtJL,.:.....*...... Vv->i fV j JŠ •' fBotnijskt- V Ä S T E R BlOT T E N V- \ JELŠA (ALNUS GLUTINOSA O U L U Jn KÄRELSKA ŠL A. S. S.R. ° 1 A ^_ 64" Norveško morje S K AH DI reka Lute r.Kalix r.Torne r.Kemi HAANSELKA obalna plitvina j fjordska' fjell z alpskim J piedmont j I obala ' reliefom j i_!_!_L ravnina z monadnoki fjell i ravnina i monadnoki -v kaledonu nagubani Skandi-- fenoskandijski ščit tundra cona breze bor . bor in smreka tundra bor in smreka NORVEŠKA ŠVEDSKA FINSKA Z. S. S. R. N O R I J S K I S V E T--- NATO 1949 EFT A 1960 nevezana EFTA 1960 pogodba o prijateljstvu 1948 pridružena EFTA 1961 iVaršavski Pakt 1955 puuiuieiiu CM a laoi COMECqN ig4g - nCGÍOGXArtJA v!U.-tfTf Risba 1. Položaj severnega dela Skandinavije (po A.R.Mead, The Scandinavian Northlands, 197 4) opaziti živahen proces litoralizacije. Zlasti pri Norveški pa je v ospredju državne skrbi za sever verjetno tudi članstvo v NATO. Saj je njena meja s SZ edina, kjer se neposredno stikata NATO pakt in SZ, redko poseljeni in slabo branjeni sever pa ob modernih prevoznih sredstvih ne predstavlja več take pre-preke, kot je bila v preteklosti redko poseljena cela Skandinavija (razan Finske), ki je lahko v stoletnem miru dosegla svojo današnjo življenjsko raven. Učinki večjega'vlaganja v razvoj severa so vidni v manjši depopulacij i. Prebivalstvo se ne seli več samo v eno smer, na jug, temveč tudi na sever, kamor pošilja država strokovne kadre. Ti zahtevajo na severu večje zaslužke, saj jih polarna noč pozimi potlači in zmanjšuje produktivnost^6). GLAVNI VIRI 1. Aleksandersson Gunnar, 1971, Les Pays du Nord.Paris. 2. Byland, E., 1971, Entiwicklungsprobleme Nordschwedens. Geoforum 5. 3. Mead W.R., 1374, The Scandinavian Northlands. Problem Regions of Europe. London. 4. Mook, R., 1971, Worn Wandel Norwegens. Geoforum, 5. 5. Climatic variation and its consequences in Finland. Fennia, §t.l50, Helsinki 1979. 6. Varjo, U., 1971, Human Ecology in Fiinich Lapland. Geoforum, 5. 7. Fullerton, 3., Williams, A., 1975, Scandinavia. London. 8. S0mme A., 1960, Geography of Norden. Oslo. 9. Roth, K., 1976, Lappland - "Last frontier" Europas. Geogr.Helvetica 31. Bern. 10. Lob., R., 1975, Die gegenwärtige Entsiedelung Nordfinlands. Das Beispiel Ratasuoma. Geographische Rundschau, 27. 11. Henkel, G., 1975, Zum Problem der Entsiedelung in Nordskandinavien. Das Beispiel Schweden. Geographische Rundschau 27. Risb 16) Z geografskega stališča je zanimivo, da so bili vikinški pohodi, na katere so Švedi in Norvežani tako ponosni, sezonski. Začenjali so jih navadno na koncu vegetacijske dobe. Razlogi niso bili le skromne prehranjevali^ možnosti dom, temveč tudi neugodna mračna severnjaška zima v predelih, kjer Zalivski tok s toplarn poletjem omogoča najsevernejšo agrarno naselitev na svetu. Ml 11*/. HIE ZEMLJI f f.-PZI.KISIANtt II - Wi »fc a 2. Spremembe v razširjanju agrarne poselitve in gojenju žit. Risbi 2a in 2b sta povzeti po S0mme, A. , A Geography of Norden, 1960. Risba 2c je __ povzeta po Uno Varjo,-Recent climatic trends and the limits of crop cultivation^ in Rinland, Fennia, 1950, 1973. ječmej b» - SPIEMEMIE SEVEIIE MEJE IIJITfl llTAIIC 111)1-1111) IP,If j Aft A PitllCA/IZIMIA PSEIICA HlJllA TEIMIČICU PHETJA • k I «IB III, 11)111111 '----SEVTIU MEJA PUKLITAJJA IZIMIIE ----MEJA TIAJAIJA SIEilE IDU 111 III ------KVEIIA MEJA PIUELIVAIJA SLAHIIIE PESE II IK. HIE ZEMLJE - MEJA HEI PISEllEHM 1 KPISELJEIIM Pilili JEM S CASIM PISEU1VE sieiijeveSie ceh« imi cisn PISEIJEIESA IZEMIJA JEÜMEI1151 tliljiil 8 D.Radinja Značilnosti vodne oskrbe v sveta razsoljevanje morske naftnih pokrajinah puščavskega vode v današnjem svetu Črpanje nafte v puščavskem svetu in vse, kar je s tem povezano, prinaša tem deželam značilno pokrajinsko preobrazbo. Poleg naftnih polj, naftovodov in drugih tehnogenih potez nastajajo v teh pokrajinah tudi svojevrstne in največkrat zelo zahtevne oblike vodne oskrbe, kar je razumljivo že zaradi njihove aridnosti. V nekaterih od teh pokrajin so sicer globoko v tleh navrtali - v zvezi z nafto ali posebej - talno ali ujeto vodo (arteško), drugod pa so morali vodo napeljati od daleč. Ker je tudi v sosednjih pokrajinah nimajo odveč, jo ponekod dovažajo celo z ladjami. Zaradi velikih težav, ki jih imajo zaradi pomanjkanja vode, je razumljivo, da se ponekod ukvarjajo celo z načrti, kako pripeljati ledene gore z antarktičnih obal in se tako oskrbovati s sladko vodo. Toda v obmorskem puščavskem svetu so morali, ker ni šlo drugače, poseči po edini vodi, ki je na voljo, čeprav je slana - po morski vodi. V vseh teh pokrajinah so torej sprejemljivi tudi najbolj zahtevni načini pre-skrbovanja z vodo, čeprav so zelo dragi. Omogočili pa so jih povečini šele veliki dohodki, ki jih tem poKrajinam prinaša nafta. Tako so že pred leti začele sredi puščavskega peska nastajati velike naprave za razsoljevanje (desaliniza-cijo) morske vode (sh.odslanjivanje oziroma odsoljavanje, ang.desalination, fr. désalinisation, nem.Entsalzung, rus.opresnenie), kajti tehnološki in drugi razvoj teh pokrajin terja čedalje večje količine sladke vode. Te naprave so pokrajinsko očitne že zaradi velikih površin, ki jih zavzemajo. Izredna naftna konjunktura po drugi svetovni vojni je torej poglavitni vzrok za razmah razsoljevanja morske vode, čeprav ta način vodne oskrbe ni samo drag, temveč je v marsičem tudi omejen, toda danes že govorimo o velikopoteznem, takorekoč industrijskem pridobivanju sladke vode. Ta razvoj se seveda ni začel šele s črpanjem puščavske nafte in z vsem, kar je s tem povezano, kajti začetki razsoljavanja morske vode so veliko starejši. Otipljivi uspeni segajo namreč že v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Pač pa se je v zadnjih desetletjih tovrstno pridobivanje pitne vode tako razmahnilo, da v nekaterih aridnih pokrajinah že postaja prevladujoča oblika vodne oskrbe in s tem značilna sestavina njihove antropogene preobrazbe sploh. Skratka, gre za novo obliko vodne preskrbe s potezami, ki so v marsičem značilne za industrijo, saj povečini tudi gre za industrijsko predelavo slane vode, ki potrebuje naložbe, energijo, tehnologijo, ustrezne obrate in naposled tudi delovno silo. Iz morja so skromne količina sladke vode pridobivali že na jadrnicah, in sicer v kotlih, ki so podobni tistim za kuhanje žganja. Tovrstne postopke so na ladjah ves čas izpopolnjevali in v 19.stoletju so z uvajanjem parnega stroja na ladje za destilacijo sladke vode uporabljali tudi odvečno paro ter tako pridobivali dnevno po več deset ton sveže vode. Do konca prve svetovne vojne so postopke za pridobivanje destilirane vode izpopolnili in med obema svetovnima vojnama so na velikih prekoocaanskin ladjah izcedili po več sto ton sladke vode na dan. Ta razvoj je med drugo svetovno vojno omogočil oskrbo s svežo vodo na osamljenih pomorskih oporiščih ter na velikih vojnih ladjah. Največje naprave na ladjah zmorejo danes pridobivati dnevno že preko tisoč ton razsolje-ne vode. Glavni razvoj pa se je vendarle odvijal m kopnem. Prvi postopek za desaliniza-cijo morske vode so izumili v Angliji pred dobrimi sto leti (1872) in že čez nekaj let so zgradili prvo napravo v puščavskem delu Čila (Las Salinas), s katero so na površini 4700 m^ pridobivali dnevno 20 m3 vode za napajanje tovorne živine v rudniku solitra. Leta 1877 so podobno napravo zgradili v Bakuju ob Kaspijskem jezeru. Kasneje pa so po različnih izkušnjah razvili še druge postopke (različne načine izparevanja, elektrolizo, kristalizacijo itd.), nekatere pa še preizkušajo. Najpogostejši destilacijski postopki terjajo višjo začetno temperaturo vode ter veliko toplotne energije. Zato so najustreznejši za tople in sončne kraje - suš ne tropske in subtropske - kjer uporabljajo kar sončno energijo. Toda take naprave pridobivajo na dan le nekaj deset ton sladke vode. Ker pa niso posebno zahtevne, so jih zgradili že marsikje po svetu (Španija, Portugalska, Italija, Grčija, Egipt, Izrael, Kalifornija, Mehika, Avstralija, Deviški otoki, Indija, Sovjetska zveza itd.). V sovjetski Srednji Aziji so jih povezali z napravami za pridobivanje sončne energije, ki služi večjim kolhozom. Njihove prednosti so očitne, ker naložbe niso velike, vendar pa zavzemajo večje površine pa tudi njihove zmogljivosti niso velike in ne enakomerne zaradi različne zmogljivosti med dnevom in nočjo ter med zimo in poletjem. Pri sončni destilaciji gre v bistvu za toplim gredam ali rastlinjakom,podobne zasteklene površine s plitvimi, črno pobarvanimi bazeni, v katerih izpareva tan ka plast vode. Na grškem otoku Patmos pridobivajo v napravi, ki obsega 8667 m2, okoli 25 m-* vode na dan (3). Tudi pri nas so poskušali, da bi na ta način dobivali sladko vodo za obmorski kras in otoke. Kakor kažejo raziskave, je namreč ob južnem Jadranu mogoče dobiti poleti z enega kvadratnega metra zasteklene površine do 5 1 vode dnevno in pozimi okoli četrt litra (6, 7, 8, 9). Največja desalinizacija, ki jo poganja sončna energija, poteka v naravi. Iz morja namreč izhlapi letno 500.000 km3 razsoljene vode, v atmosferi pa jo je v hlapih 11-krat več (5,5 milij.km3). Umetna desalinizacija pa pride v poštev povsod, kjer sladke vode primanjkuje in kjer je dovolj slane. To so predvsem aridne pokrajine ob morju oziroma puščavski svet s slano podzemeljsko vodo, ki so jo že marsikje navrtali, ko so iskali nafto oziroma pitno ali namakalno vodo. V zadnjem času so začeli pridobivati sladko vodo z razsoljevanjem morske tudi drugod, kjer jo je bilo še do nedavna dovolj, a jo zaradi naraščanja prebivalstva, industrije, turizma itd. čedalje bolj primanjkuje. Do takega razvoja je ponekod že prišlo v ZDA, Veliki Britaniji, na Nizozemskem, Japonskem in še ponekod. V Zahodni Nemčiji na primer načrtujejo pridobivanje sladke vode iz Severnega morja. Razsoljeno vodo so torej začeli pridobivati že v humidnih pokrajinah, a le tam, kjer gre za posebne okoliščine (okrepljeno onesnaževanje vode, zgostitev industrije, uvoz nafte, strateška oporišča itd.). Lep primer so Aruba in Curacao pred Venezuelsko obalo, ameriško oporišče Guantanamo na Kubi, Europoort na Nizozemskem ipd. Razvoj velikih mest, težke, kemične in druge industrije ter s tem povezano okrepljeno onesnaževanje voda je ZDA prisilil, da so že kmalu po zadnji vojni začele iskati nove vire sladke vode. Leta 1952 so osnovali posebno ustanovo (Office of Saline ^ater), ki naj bi preučevala tennološka in draga vprašanja v zvezi z desalinizacijo morske vode (2). Na obali Atlantskeja in Tihega oceana so postavili velike obrate z zmogljivostjo več tisoč ton sladke vode dnevno z namenom, da se dokopljejo do najbolj ekonomičnih postopkov. Tako je že leta 1959 začel v kalifornijskem mestecu Coalinga delovati prvi mestni vodovod, ki dobiva sladko vodo iz slanih podzemeljskih voda (11). Taka raziskovanja potekajo tudi v drugih najbolj razvitih deželah, bodisi zaradi lastnih potreb ali zaradi izvoza tehnologije. Vzporedno z raziskovanji so se vrstila tudi mednarodna znanstvena zborovanja (11). Prva so bila v ZDA (1957, 1960), od evropskih posvetov pa je bil eden tudi v naši državi (Dubrovnik 1970). Ta čas je pomenil velik razmah desalinizaci je, ki sta jo spodbudila splošen tehnološki in gospodarski razvoj, v prvi vrsti pa naglo pridobivanje cenene nafte ter industrializacija sploh. Cene destilirane vode so še vedno višje od vseh drugih oblik vodne oskrbe, pa čeprav je treba pri tem vodo zaradi onesnaženosti prej .očistiti. Vendar se cene razsoljene vode z izpopolnjenimi postopki vztrajno znižujejo. 10 Čeprav poznamo danes že več kot dvajset različnih postopkov desalinizacije, uporabljajo po svetu le tri, skoraj vso vodo pa pridobivajo z destilacijo. Leta 1970 so po ten načinu pridobili po svetu 97,6 % vse razsoljene vode, z elektrolizo le 2,3 % ter s kristalizacijo komaj o,l % (2). Med vsemi postopki je torej destilacija se najbolj gospodarna, zlasti odkar so s sodobno tehnologijo razvili postopek nagle večkratne destilacije. S ten se je tudi velikost razsoljevalnic nočno povečala in presegle so krajevni pomen. Pri desalinizaciji morske vode so porabo energije znižali ponekod žc na 6 kWh/m3, uporabljajo pa lahko termično, električno ali mehansko energijo. Da je mogoče s souobnimi destilacijskimi postopki pridobivati svežo vodo tudi v večjem obsegu, kaže nesto Ševčenko na vzhodnem, puščavskem delu Kaspijskega jezera, ki so ga postavili v času pridobivanja nafte in plina pa tudi premoga, bakra in železa. Mesto šteje 30.000 prebivalcev in porabi dnevno 120.000 m3 vode, torej kar 1500 1 na prebivalca dnevno. Energijo za destiliranje vode daje jedrska elektrarna z industrijsko urejenim hitrim izparilnikom z zmogljivostjo 1000 MVJ. S tako pridobljenimi vodnimi količinami ne oskrbujejo le mestnega prebivalstva, temveč z vodo zalivajo tudi drevje in druge zelenje, ki dajeta mestu senco in svežino (5). Podoben, a se razsežnejši razvoj je stekel na Bližnjem vzhoda, kjer se z raz-soljeno morsko vodo oskrbujejo puščavski deli Kuvaita, Omana, Saudove Arabije, Katara, Bahreina in Združenih arabskih emiratov, ki imajo skupno preko milijon prebivalcev (13, 15). Energijo, ki je pri tem potrebna daje domača nafta, ki je sploh omogočila tovrstno oskrbo z vodo, saj so tu zrastle naprave, ki so med največjimi na svetu in vole ne uporabljajo le za pitje, temveč tudi za drugo oskrbo, kar velja zlasti za glavna mesta, pristanišča in druge kraje, ki so pri tem nastali ali se razširili ter imajo ne samo več deset, temveč tudi več stotisoč prebivalcev (Kuvait, Djidda, Doha, Abu Dabi, Dubai, Ahmadi itd.). Vse do leta 1350 je kuvaitska naftna družba dostavljala dnevno v Kuvait 320 m3 vode iz 30 km oddaljenega ¿at el Araba in jo prodajala od hiše do hiše. Leta 1950 pa so v glavnem mestu (240.000 preb.) ter v industrijskem dela Shuaibe postavili prve naprave za desalinizacijo morske vode. Do leta 1965 so jih zgradili šest in kasneje še osem večjih in bolj izpopolnjenih. Zrastli so tudi značilni vodni stolpi, podobni minaretom. Vse te naprave, ki se uvrščajo med največje na sveta, pridobivajo dnevno preko 13 0.000 m3 pitne vode (2, 13). To je izrednega pomena, ker v deželi ni niti enega vodnega izvira. V Kataru dobiva Dona (50 .00J preb.), ki je glavno mesto in luka, vodo iz dveh velikih naprav za desalinizacijo morske vode, ki zmoreta dnevno več kot 15.000 m3 sladke vode. Energijo pa jima daje zemeljski plin. Tudi v Djiddi (Džeda) (300.000 preb.), rdečemorsken pristanišču Saudove Arabije, so zgradili naprave, ki dajejo dnevno preko 2 T. 000 m3sladke vode. V Omanu pa so zgradili napravo, ki daje za Abu Dabi približno 27.000 m3 vode dnevno (2, 15). Tudi izraelsko pristanišče Klat ob Rdečem morju, ki ima 15.000 prebivalcev, S3 oskrbuje z razsoljeno morsko in brakično vodo, in sicer s pomočjo konden-zacija. Gradijo pa veliko razsoljevalno napravo ob Sredozemskem morju (Ashdod), ki ji bo dajala energijo jedrska elektrarna (2, 3). V Libiji so leta 1975 zgradili blizu Tripolija razsoljevalnico, ki daje dnevno 9.000 m3 razsoljene vode (2), načrtujejo pa še nove. Tudi v Alžiriji je tovrstni razvoj pripisati nafti. Ker je podobno še ponekod drugod po svetu, čeprav povečini v manjšem obsegu (Kalifornija, Florida, Texas, Curacao, Mehika-Rosarita, Aruba, Kuba-Guantanamo, Bahami, Virginski in Kanarski otoki itd., je razumljivo, da se v zadnjih desetletjih hitro večajo količine na ta način pridobljene sladke vode. V zadnjih dveh desetletjih so naraščale količine razsoljene vode za okoli dvajset odstotkov letno! 11 Svetovne količine razsoljene vode v zadnjih dveh desetletjih (2, 5). Leto v m^ na dan v litrih na sekundo oponba 1960 nad 200.000 2300 zaokroženo 1965 370.000 4300 H 1970 1,000.000 11500 H 1975 4,700.000 54500 ■i 1980 7,450.000 86800 predvideno 1983 10,000.000 115000 H Pred dobrimi tremi desetletji je dnevna količina razsoljene vode prvič presegla 100.000 ton, leta 1960 se je količina podvojila in leta 1970 prvič presegla milijon ton. "Takrat so približno polovico razsoljene vode porabili za prebivalstvo in polovico za industrijo. Hitro naraščanje se je tudi v zadnjem desetletju nadaljevalo in po predvidevanjih bodo leta 1933 razsolili dnevno več kot 10 milijonov ton vode. 3 temi količinami bi se lanko oskrbovalo 50 milijonov ljudi, če računamo na osebo 200 1 vode dnevno. Kolikšne so te količine razsoljene vode, spoznamo z naslednjo primerjavo. Leta 1960 je sekundna količina razsoljene vode ustrezala vodnatosti Ledave oziroma njenemu povprečnemu pretoku v spodnjem toku, leta 197 0 povprečnemu pretoku Ledave in Sotle skupaj, leta 1975 Ledave, Sotle in Savinje ter leta 1930 vsem trem vodam in še Sori. Leta 1983 pa bo ta količina približno enaka srednjemu vodnemu pretoku Soče (pri Solkanu) in Sore (pri izlivu v Savo) skupaj (10). Poučen je pregled nad številom in velikostjo desalinizacijskih obratov po svetu. Ker so v preglednici podatki preračunani po ameriških virih (2), ki namesto litrov uporabljajo galone (3,78 litra), njihova razčlenitev po posameznih stopnjah ni zaokrožena. Število in velikost desalinizaci j skiii naprav po svetu leta 1970 Velikost obratov število Skupna zmoglji- (po zmogljivosti , . vost vode v m3 v l/s , , obratov , v mJ vode dnevno __dnevno __ 94 - 373 351 67 373 1,0 - 4,3 373 - 1 135 213 133 610 4,3 - - 13,1 1 135 - 1 392 34 49 205 13,1 - - 21,9 1 392 - 3 784 31 30 620 21,9 - - 43 , 3 3 735 - 18 924 46 361 089 43,3 - - 219 18 925 - 23 387 3 66 237 219 - 323 skupno 636 935 650 Še vedno prevladujejo manjše razsoljevalnice, manj je srednjih velikin in najmanj velikih. Obrati teh treh velikostnih stopenj dajejo toliko vode, da male razsoljevalnice lahko primerjamo s studenci, srednje velike s potoki in velike z rekami. Naprave, ki dajejo manj kot liter vode na sekundo, niso vštete. Razsoljevalnic, ki dajejo manj kot 10 1 vode na sekundo, je okoli 500, po več kot 200 1 vode na sekundo zmore nekaj deset obratov, vse druge pa dajejo med deset in dvesto litrov sveže vode na sekundo. Največje naprave zmorejo dnevno že več kot 30.000 m3 razsoljene vode. Največja na svetu, ki so jo 1970. leta še gradili, je v sovjetskem Prikaspijku (Ševčenko -C), ki daje dnevno 120.000 m3 razsoljene vode. 12 Največje razsoljevalnice morske vode na svetu leta 1970 Dežela Število Zmogljivost v milij. obratov galon vode dnevno ' 1) Kuvait 2 4,8 210 2) SZ 1 3,6 157 3) Curacao (Niz.) 1 3,4 150 4) Aruba (Niz.) 1 2,6 114 5) ZDA 2 2,6 114 1 2,5 110 6) Kuvait 4 2,4 100 7) Katar 1 2,3 100 8) Kuba (am.opor.) 1 2,2 96 9) ZDA 1 2,1 92 Na začetku sedemdesetih let je v sedmih državah obratovalo 15 naprav, ki so dajale po več kot 100 1 sladke vode na sekundo (dve sta se temu pravzaprav le približali), od tega jih je polovica na Bližnjem vzhodu in četrtina v ZDA. Vštete pa niso razsoljevalnice, ki so jih takrat šele postavljali. Vrsto naprav so namreč tedaj šele zaceli graditi, dokončali pa so jih že pred prvo naftno krizo (1973). Za kasneje pa podatki še niso zbrani. Viri omenjajo tudi druge države, npr. Južnoafriško unijo, kjer naj bi se desalinizacija prav tako oprla na jedrsko elektrarno. V napravah, ki dajejo dnevno več kot milijon galon vode (3735 m"*), so tega leta pridobivali naslednje količine. Dežela v milij.galonih vode dnevno J 1) ZDA s pripad. ozemlji 11,200 2) Katar 6,724 3) Bahami 6,09 3 4) Kuvait 5,124 5) SZ 4,920 6) Aruba (N.Ant.) 3,440 7) Kuba (am.opor.) 2,250 3) Venezuela 1,440 9) Anglija 1,295 10) Italija 1,200 11) Malta 1,200 12) Curacao (N.Ant.) 1,000 13) Izrael 1,00 Texas-Texas City in Freeport, Florida-Key West, Pensilvanija- Clairton, Kalifornija-San Diego, Nova Mehika-Roswell, Virginski otoki-St.Thomas in St.Croix Doha, Dona Ced Freeport, Nassau Shuvaikh, Shuaiba ševčenko Balachi Guantanamo Port Cardon Kent Oil Rafinery Brindisi, Italsider Valetta Mundo ?>lobo, Achell P te ro le um Elat A Leta 1970 so torej v 25 krajih pridobivali v napravah z zmogljivostjo nad milijon galon sladke vode na dan okoli 200.000 m^ vode dnevno, kar je petina vse v tam letu razsoljene vode. To pomeni, da dajejo največ razsoljene vode še vedno manjše in srednje velike naprave. Če pa upoštevamo tudi naprave, ki dajejo več kot liter vode na sekundo, ja njihova zmogljivost in razporeditev po svetu naslednja. 13 RAZSOLJEVANJE MORSKE VODE PO SVETU 1970 (v v tč jih industrijskih obratih ki razsotijo dntvno vi kot IOOOjOOO galon morskt ali drug« slano vodo) ; DESALINIZACIJSKI OBRAT . 1000 000 GALON (37«5n?) VODE DNEVNO FI-UlICIUAFIJi Podrooj e Število naprav Skupna zmogljivost v mili j .m-* dnevno 1) Bližni vzhod 74 233,0 2) Evropa 151 172,2 3) ZDA 307 163,5 4) S Z 7 140,8 5) Karibi 26 70,0 ¡5) Afrika 43 43,3 7) ZDA-zun.ozemlja 15 33,6 3) Sov.Amerika brez ZJA 12 31,1 9) Južna Amerika 21 14,3 10) Azi j a 24 12,1 11) Avstralija 6 4,9 skupno 636 935,6 Največje število razsoljevalnic imajo ZDA in Evropa, slednja predvsem zaradi Sredozemlja, vendar njihova povprečna velikost ni velika. Podobno velja za Afriko, Azijo, Južno Ameriko in Avstralijo. Obratno sorazmerje velja za Bližnji vzhod in Sovjetsko zvezo, kjer ima manjše število naprav razmeroma veliko zmogljivost. S tem v zvezi je tudi ekonomičnost naprav, kajti stroški za desa-linizacijo se zmanjšujejo z njihovo velikostjo. Leta 1975 je v obratih, ki dajejo nad milijon jalon vode dnevno (3785 m^), stalo 1000 galon vode (3785 1) 65 ameriŠKin centov, v desetkrat večji napravi se cena zmanjša na dve tretjini in v stokrat večji napravi na eno tretjino (2). Desalinizacija vode oo svetu na začetku sedemdesetih let (obrati z več kot milijon galon vode dnevno ali 37 85 m^) Dežela Kraj Tip obrata v l/s 1) SZ (1) Ševčenko D 1 640 2) Kuvait (12) Shuvaikh D 1 538 Shuaiba D 3) ZDA (3) Kalifornij a D :iova Mehika D Texas D Florida M 481 Pensilvanija D 4) Nizozemska (1) Europort D 385 Terneuzen 5) Ilehika (1) Rosarita D 328 6) Oman (1) Abu Dabi D 315 7) Virginski otoki ZDA (4) St.Thomas D St.Croix D 267 3) Curacao (Niz.) (4) ¡•lundo Nooo D Shell Petrol. D 267 9) Malta (2) \/aletta D 245 10) Španija (2) Kanarski otoki D 231 Lanzarote D 11) Saudova Arabija (2) Djidda (TV':e/,i) D 219 12) Katar (2) Doha, Dona Ced D 179 13) Bahami (2) Freeport, Nassau D 118 14) Aruba (U.Ant.) Balsni D 117 15) Italija (2) Brindisi D 110 Italsider 16) Kuba (am.op.) Guantanamo D 98 17) Kanalski ot. (V.Brit.) Jersey D 78 13) Venezuela (1) Port Cardon D 63 19) Anglija (1) Kent Oil R. D 56 20) Nizozemska (1) Europoort D 49 21) Maroko (1) Ceuta D 46 15 V zadnjih dveh desetletjih so se torej desalinizacijski obrati še pomnožili in razširili po klimatsko in gospodarsko različnih delih sveta, čeprav jih je največ v subtropskem pasu. Vpeljali so jih že v več kot tridesetih deželah, a čeprav jih uporabljajo na vseh celinah, se je oblikovalo predvsem šest najpomembnejših desalinizacijskin področij. Dve sta izrazito aridni (Bližnji vzhod, Sovjetska Srednja Azija), dve subhumidni (Sredozemlje, ZDA z Mehiko) in dve hu-midni (Karibi, Zahodna Evropa). Na prvi dve območji je desalinizacijo priklicalo črpanje puščavske nafte ter celotni gospodarski razvoj, ki je s tem zajel te dežele. To velja tudi za afriški del Sredozemlja (Libija, Tunizija, Alžirija, Maroko) in deloma celo za humidne Karibe (Aruba, Curacao, Venezuela), čeprav so tam botrovali še drugi razlogi - strateški, prometni, turistični (Guanta-namo na Kubi, Virginski otoki, Bahami). V ZDA in Evropo pa so desalinizacijo morske vode priklicala pravzaprav protislovja sodobnega industrijskega razvoja-pomanjkanje čiste vode zaradi onesnaževanja okolja, močno povečana in zgoščena poraba vode, uvoz cenene nafte, razvita tehnologija (Kalifornija, Florida, Europoort, Kent). Razsoljevanje morske vode se v zadnjih desetletjih ni razmahnilo samo zaradi izpopolnjene tehnologije, temveč tudi zaradi cenene nafte, saj le drobne raz-soljevalnice v ustreznih klimatih uporabljajo sončno energijo, medtem ko veliki, industrijski objekti trosijo sorazmerno veliko drage energije. Zato je vprašanje, kako bo dražja nafta vplivala na nadaljnji razvoj razsoljevanja morske vode - podatki iz zadnjih let namreč še niso na voljo - posebno v industrijskih deželah zmernega pasu, ki nafto uvažajo in kjer desalinizacije zaradi humidne klime že doslej ni bilo pričakovati. Tu so namreč vse desalinizacijske obrate gradili še pred naftno krizo. V naftnih deželah puščavskega pasu pa je pričakovati, da bosta nafta in plin tudi še vnaprej spodbujali desalinizacijo morske vode, ki je v teh pokrajinah tudi najbolj smotrna. V manj razvitih deželah subtropske in druge klime pa bo za drobne, neidustrijske razsoljevalnice še vedno pomembna sončna energija. Pač pa se z jedrskimi elektrarnami odpirajo nove možnosti za velikopotezno, industrijsko pridobivanje razsoljene vode še marsikje drugod po svetu, kakor potrjujejo tudi izkušnje iz ZDA, SZ in Izraela. Ker desalinizacijske naprave poganjajo različni energetski viri (sončna energija, nafta, plin, jedrsko gorivo) je zaradi sedanje energetske stiske v bodoče pričakovati bolj razčlenjen in umirjen razvoj desalinizacije po svetu, še posebej, ker so razsoljeno vodo začeli pridobivati tudi iz manj slanih voda na kopnem. Zanje pa so postopki, in tudi stroški razsoljevanja, navadno manjši. VIRI E.Rosenkranz, Das Meer und seine Nutzung, Leipzig 1977. D.K.Tood, The Water Encyklopedia, New York 1970. Pomorska enciklopedija, 2, JLZ, Zagreb 1975. E.D.Howe, Sveža voda iz slanih izvora, str. 49-60. Iz knjige: Prirodni izvori, Beograd 1967 (prevod iz angleščine: M.R.Humberty, Natural resources, L.A. 1959). I.Spencer, Slovo o vode, Leningrad 1930. H.Ivekovic, G.Arneri, Dobivanje vode za pice iz slane vode i značenje takova dobivanja za naše priobalno područje, Primorski zbornik., 1-2, Zadar 1962. G.Arneri, Snabdjevanje naših otoka pitkom vodom, Urbanex, 1971. R.Broz, Ekonomska opravdanost desalinizacije morske i bočnate vode na področju primorskog i dalmatinskog krša, Krš Jugoslavije,6, Zagreb 1969 H.Ivekovic, Znacenje dobivanja pitke vode iz morske za naše priobalno područje, Krš Jugoslavije, 6, Zagreb 1969. Vodnogospodarske osnove Slovenije, Ljubljana 1973 Proced.IV.Intern.Symp.on Fresh Water from the Sea, I-IV, 1973 Süsswaser aus dem Meer, I.Symp.Eur. Förder f.Chemie-Ingenieur Wesen, Frankfurt 1962. J.E.Frazer, Kuwait, National Geographie, 135, 5, Washington 1969. K.S.Spiegier, Salt Water Purfication, New York 1972. J.J.Putman, The Arab World, Inc., National Geographie, 143, 4, Washington 1975. 16 D.Plut - E.Fortun - P.Repolusk - V.Drozg Regionalno - geografska problematika manj razvite krajevne skupnosti na primeru vlnice v BELI krajini i. Petrografska sestava je v ieii krajini eden od prevladujočih dejavnikov, ki pogojuje hidrološke, pedološke in vegetacijske razmere ter samo usmerjenost izrabe zemlje. Prevladujejo namreč karbonatne, vodoprepustne kamenine, na kate-rin se uveljavljajo značilne poteze zaKrasevanja. Izjemo predstavljajo zlasti v dinarsKi smeri potekajoče proge deloma prepustnega dolomita med Suhorjem in 'letliko, pri Starem trqu ter v severozahodnem delu Bele krajine. Južno od Črnomlja, pri Kanižarici, prevladujejo zgornjeterciarni sedimenti, pri Drašičih pa kredni flis. Oo večj in tokovih so aluvialne ravnice, ki pa so razmeroma ozke. Glavni nosilec krasa je po svojin lastnostih in razširjenosti apnenec, ki v Beli krajini pokriva večji del površja v osrednjem delu Belokranjske kotline. Tudi zahodni obronki Gorjancev in večina Poljanske gore je v osnovi grajena iz kred-nih in jurskin apnencev, mestoma prekritih z nesklenjeno plastjo prepereline. Apniško površje je kamnito, prepreženo s številnimi vrtačami, ki onemogočajo večjo in smotrnejšo uporabo mehanizacije. Tudi v južnem delu Bele krajine prevladuje apnenec, ki je po Strmoletu kredne starosti. Z izjemo 3ojancev z okolico ter pasu med Preloko in Ziljami pokrivajo apnenci večji del Velikega Bukovja, ki pripada krajevni skupnosti Vinica. Uveljavlja se tipično kraško površje, ki nudi slabe naravne osnove za razvoj kmetijstva. Podzemeljski odtok onemogoča zanesljivo oskrbo naselij z vodo, zaradi gostote vrtač in drugih kraških globeli pa je otežkočena gradnja prometnin poti. Tudi del Poljanske gore z izjemo okolice Špeharij ter pasu med Sinjim vrhom in Učakovci prekriva apnenec. N]ive in travniki so zlasti v dnu kotlastih in skledastih vrtač, kjer je prst bolj debela, le izjemoma pa so obdelovalne površine na ozkin in Kamnitin hrbtin med posameznimi vrtačami. Marsikje se apnenci in dolomiti medsebojno prepletajo. V področju KS Vinica se dolomit širi v pasu od Beleč vrha do Vinice, severozahodno in jugozahodno od Bojancev ter okoli Sinjega vrha. Na dolomitnih površinah je kamnitost manjša, prst pa je bolj debela in sklenjena, saj je nitrejse mehanično preperevanje. Na teh površinah je obdelan svet tudi na položnejsin hrbtih med vrtačami. Zlasti velja to za obvisele sune doline na dolomitih pri Starem trgu in Sinjem vrhu. Manjše aluvialne ravnice so pod naseljem Špeharji, VuKOvci in Učakovci. Najnižji, poplavni svet se nekoliko razširi le pod Učakovci in med Vinico ter Podklancem. Aluvialne naplavine ter ra^no površje sta solidni osnovi za tvorbo rodovitne prsti. V bližini Hrasta pri Vinici in Perudini se pojavljajo manjše krpe boksita, ki pa nimajo večjega gospodarskega pomena. Pregled prostorskih urbanističnih in razvojnih načrtov je pokazal potrebo po podrobnejši ooravnavi reliefnih potez. Za KS Vinica so bile izdelane karte višinskih pasov, strmine pobočij, ekspozicije in gostote vrtač. Navedene reliefne značilnosti bi Dilo treba ustrezno vključiti v prostorske načrte ter jih soočiti z ostalimi lokacijsKimi dejavniki. *) Poglavitni izsledki geografske skupine na Mladinskem razisjcovalnem taboru Vinica 13. 17 Posebno čeliefno enoto pomenijo že omenjene aluvialne ravnice ob Kolpi. Ozka, deloma kanjonska dolina Kolpe se pod Špeharji, Učakovci, Vinico in Preloko mestoma razširi. Aluvialen svet je raven, prekrit s prstjo in praktično brez vrtač. Možna je široka uporaba mehanizacije, oviro za smotrnejšo izraoo pa predstavljata razparceliranost in polikulturna usmerjenost. Polja se zgoste na nekoliko dvignjenih robovih aluvialnih ravnic. Ob spomladanskem kopnjanja snaga in jesenskem deževju Kolpa večkrat prestopi bregove in poplavi spodnje dele aluvialnih ravnic. Bregovi Kolpe so namreč nizki, zaradi rahle izbočenosti aluvialnih ravnic pa so poplavljeni le spodnji deli. Sicer kratkotrajna poplave onemogočajo gojitev kmetijskih kultur, na vrednost sena pa bistveno ne vplivajo. Naselja ležijo na zgornjem robu aluvialnih ravnic in nimajo večjih težav glede oskrbe z vodo. Iznad aluvialne ravnice se svet vzpne proti Poljanski gori in Velikemu Bukovju. Pobočni paš nad Kolpo je le mestoma širši od 500 m, vendar ima svojstvene reliefne značilnosti, saj se strmina in ekspozicija spreminjata na kratke razdalje. Najhitrejši je prehod med Špeharji in Otokom, kjer je strmina pobočij tudi preko 55°, v povprečju pa znaša okoli 40°. Nekoliko manjše strmine so na črti med Viniško goro in Ziljami, kjer znaša povprečni strmec 25°. Ob vstopu v ožjo sotesko pod Jakovim pa se strmina zopet poveča na vrednosti nad 50°. Prevladujejo prisojne lege, zlasti med Bregom in Otokom ter v širšem področju Viniške gore do Zilj in Preloke. Vrtač praktično ni, večjo obdelavo pa onemogoča strmina z nevarnostjo erozije prsti. Posamezne južne, jugozahodne in jugovzhodne ekspozicije, kjer so tudi ugodnejše pedološke razmere, zasedajo vinogradi. Večje površine vinogradov so lena Viniški gori in segajo od Vinice do Zilj in Preloke. Pas pogoste megle sega nekako 30 - 50 m nad strugo Kolpe. Tudi temperaturni obrat je eden izmed vzrokov, ki skupaj z ostalimi prirodno-geografskimi dejavniki označuje pobočja nad aluvialnimi ravnicami. Strmejša, prisojna pobočja so skoraj brez vrtač, le na nekoliko položnejšem pobočju pri Ziljah so posamezne skledaste vrtače. Veliko Bukovje, obsežen kraški ravnik,zajema vzhodni in severovzhodni del KS Vinica. Strmo pobočje nad Kolpo se prevesi v rahlo valovito in s številnimi vrtačami posejano kraško pokrajino. Na apnenčasti osnovi je prst nesklenjena. Med steljniki in slabšimi gozdovi so redki pašniki in travniki. Prevladuje nižinski gozd gradna in belega gabra, ki je optimalno razvita združba nižinskega vegetacijskega pasu, z večletnim steljarjenjem pa je prišlo do degradacije gozda. Kamnitost površja in številne vrtače skupaj z družbeno-geografskimi vzroki onemogočajo večjo poselitev Velikega Bukovja. Edino naselje so Bojanci, ki ležijo na samem stiku apnenca in dolomita. Večina površja je v višinskem pasu med 200 in 300 m, posamezni vrhovi pa se dvigujejo do 400 m visoko. Dokaj enolično površje pokrivajo skledaste in kotlaste vrtače. Tudi v dnu vrtač je prst neenakomerno debela, na pobočjih vrtač in na vmesnih hrbtih pa so skale neredko na površju. Povprečno je na km2 okoli 50 vrtač, severno od Zil^ pa je nad 100 vrtač na km . čeprav povprečna strmina ni velika (med 5° in lo ), pa meritve na terenu dokazujejo, da so dejanske vrednosti višje, saj moramo upoštevati tudi pobočja vrtač. Pomanjkanje vode omejuje možnosti za gostejšo naselitev in kmetijsko izrabo. Na celotnem površju ni nobenega vodnega toka. Ob suši, ki povprečno vsako drugo leto prizadene prebivalce Bojancev, si morajo pomagati s cisternami ali z dovozom vode iz oddaljene Kolpe. Posamezni kali ob suši presahnejo, vodovod pa ima le Vinica z okoliškimi naselji. Zaradi pre-votljenosti apnenca in njegove prepustnosti voda hitro ponikne pod površja. Po pripovedovanju domačinov slana v dnu vrtač večkrat uniči kmetijske pridelke, toča pa prihaja s sevarne smeri. Obronki Poljanske gore segajo v zahodni dal KS Vinica. Svet nad strugo Kolpe se vzpenja proti severu vse do nadmorske višine 700 m. Višinska slojevitost se odraža tudi v vegetaciji. Svet se dviga preko posameznih obviselin suhih dolin in vmesnih hrbtov. Višji hrbti se menjujejo z nižjimi, zakraselimi podo-lji. Kmetijsko so sune doline okoli Špeharij in Sinjega vrha zelo pomembne, saj so ravne, enakomernejša pa je tudi debelina prsti. Vrtače so bolj plitva in skledaste. Na apnenčastem površju v višini med 200 in 500 m je gostota vrtač okoli 120/km2. Tudi temperaturne razmere zmanjšujejo možnosti za poljedelstvo. Množina padavin je za okoli 200 mm večja kot v osrednjem delu KS (1400 - 1600 mm).'Oo Poljanski gori se vlažni zahodni in jugozahodni vetrovi dvigujejo in oddajo močo. V višini nad 400 m so kvalitetnejši, zlasti bukovi gozdovi. 69 Strmina pobočij se spreminja na kratke razdalje, v povprečju pa je 10° in 20°. Vrednosti za strmino naraščajo z nadmorsko višino. V skrajnem zahodnem delu pre vladujejo prisojna pobočja, proti severu pa osojne, zlasti severovzhodne lege. Zaradi izrazitejših kraških potez in večje nadmorske višine za intenzivno kmetijsko proizvodnjo ustrezajo le manjše površine. Usmerilo bi se lahko le določe no število kmetij, ki imajo ustrezno starostno strukturo ter posestne razmere. Depopulacijo bo mogoče zavreti zlasti s prepotrebno modernizacijo ceste Stari trg - Sinji vrh - Vinica. S tem bi omogočili zaslužek v kmetijstvu in industriji ter preprečili izseljevanje mlajšega prebivalstvi. Osrednji del KS pripada nadaljevanju podolja, ki se prične južno od Črnomlja in se preko Dragatuša, Stare Lipe in Hrasta nadaljuje proti Vinici. Dolomitna osnova je vtisnila površju osnovni pečat. Področje je skoraj brez vrtač, le-te so na obrobju, v nekoliko višjem svetu. Prst je dokaj enakomerno debela, skale so le redko na površju. Raven svet leži pretežno v nadmorski višini med 160 m in 200 m. V drobnem je svet rahlo razgiban, vendar so prehodi enakomerni. Le na obrobju in okoli Vinice ter Drenovca je strmina večja od 5°. Ugodne pokra jinsko-ekoloŠke razmere pogojujejo usmerjenost kmetijstva. Prevladujejo njive in travniki, gozdovi in steljniki pa so na bolj kamnitem, zakraselem obrobju. Debelejša prst zadržuje vlago, zato suša ni tako pogosta, kot na apnenčastem Velikem Bukovju. Kljub dolomitni osnovi pa ni površinskih vodnih tokov. Oskrba z vodo ni urejena, zato so kmetje ob suši odvisni od kapnice, s pomočjo cistern pa po potrebi pripeljejo vodo še iz Kolpe. Naselja ležijo na stiku med različnimi kameninami in na ozemlju, ki je za kmetijstvo manj ustrezno. Kljub ugodnejšim prirodnim pogojem za poljedelstvo in živinorejo se kmetje množično poklicno preusmerjajo. Zaradi ugodnih prometnih zvez do zaposlitvenih središč (Črnomelj, Semič, Vinica) se delež nekmečkega prebivalstva hitreje veča kot v drugih delih KS, čeprav so pogoji za razvoj kmetijstva ugodni. Posamezne pokrajinsko ekološke poteze ter pokrajinski tipi tudi danes vplivajo na izrabo zemljišča, vodno oskrbo, izseljevanje, urejanje življenjskega okolja, prometno povezanost ter na splošno gospodarsko usmerjenost. Nazoren primer spre membe v vrednotenju naravnih značilnosti predstavljajo spremembe v izrabi Kolpe Propadanje številnih obratov na vodni pogon (mlini, žage) spremlja poudarjanje vloge Kolpe v turizmu. Do Damlja teče Kolpa v razmeroma ozki soteski, kar je ugodno za čolnarjenje. Pod Damijem in Učakovci pa se dolina odpre in se voda hitreje segreva. Razen kopanja in čolnarjenja nudi Kolpa še možnosti za večji razmah ribolova, saj je voda čista in bogata z ribami. Z energetsko krizo pa je zopet naraslo zanimanje za Kolpo kot energetskim virom, oživljajo pa tudi načrti za gradnjo plovnega kanala Karlovac - Vinica - Rijeka. Številni načrti zahtevajo vsestransko pretehtanje, saj se morajo upoštevati tudi naravovarstveni ukrepi, zlasti pa intaresi prebivalcev, ki živijo ob Kolpi. Njihova vloga pri izdelavi različnih načrtov je bila večkrat le simbolična, določeni načrti, sicer širšega družbenega pomena, pa so bili izdelani celo brez njihovega sodelovanja. II. Po podatkih krajevnega urada je imela KS Vinica junija 1979 2371 prebivalcev, ki so živsli v 27, večinoma manjših naseljih. Največ prebivalcev ima centralni kraj Vinica - 246, sleda Preloka 191, Zilje 175 in Hrast z 173 prebivalci. Nekatera naselja, npr. Dalnje njive, Špeharji, Drečnik, pa so zelo majhna, saj štejejo manj Kot 50 prebivalcev. Naselja v KS laže v različnih prirodno-geografskih enotah. Te so: - aluvialni svet ob Kolpi s prisojnimi pobočji; - hribovito območje Poljanske gora na zahodu z vrnovi nad 6 00 m; - južni del belokranjske kotline; - razgiban kraŠKi predel Velikega Bukovja. Štiri osnovne prirodne enote v marsičem volivajo na sedanjo izrabo tal, vodno oskrbo, prometno funkcijo posameznih območij in možnosti za nadaljnji razvoj kmetijstva. 19 Največ večjih naselij je v bolj ravnem, pretežno dolomitnem svetu, v južnem delu kotline ali pa ob Kolpi. Vzrokov za največjo naselitev ob Kolpi je več. Prav gotovo je na prvem mestu sicer ozek aluvial ni svet z bolj ugodnimi pedološkimi in reliefnimi razmerami. Kraje ob Kolpi sušna obdobja mnogo manj prizadenejo kot kraško zaledje brez stalnih vodotokov. Pomemben dejavnik večje gostote naselitve pa so prav gotovo še mlini in žage ob Kolpi. Zgostitev v južnem delu kotline pa je tudi odraz izrazite prometne funkcije tega prirodnega dela. Predstavlja naravni prehod iz osrednjih predelov Belokranjske kotline proti Hrvaški. Zadnja leta pa to pomeni boljšo prometno povezavo z zaposlitvenimi središči (Semič, Črnomelj, Metlika, Vinica). Dnevna migracija delovne sile tudi v Beli krajini kot po vsej Sloveniji postaja vsakdanji pojav. Podoben demografski razvoj, kot ga sledimo v celotni Beli krajini, je značilen tudi za KS Vinica. Tudi tukaj število prebivalstva pada. Od 1. 1369 do 1979 se je število prebivalcev zmanjšalo kar za 1931 oziroma za 44,6 odstotkov. Najhitreje se je število prebivalcev zmanjševalo v letih med 1830 in 1948, kar je posledica uničenja vinogradov, slabih letin in množičnega izseljevanja v tujino. Po 1. 1948 je zmanjševanje števila prebivalcev bolj umirjeno. Od 1. 1943 do 1978 se je število prebivalcev v KS zmanjšalo za 475 ljudi (17,1 odstotek). Ljudje so odhajali predvsem v razvitejše dele Slovenije, v Črnomelj, Metliko in Semič, kasneje pa tudi v zahodnoevropske države. Okoli 1. 1953 se je število prebivalcev malo povečalo, nato pa znova padlo. Rahlo naraščanje je med l^eti 1973 in 1976, kar je posledica zmanjšanega izseljevanja v tujino oziroma gospodarska kriza v Evropi, ki je omejila število emigrantov. Po letu 1974 se število prebivalcev znova zmanjšuje. Vzrok takemu razvoju prebivalstva je že prej omenjena odmaknjenost Bele Krajine od razvitejšega dela Slovenije in povsem agrarni značaj pokrajine. Nekako do 1. 1960 v Beli krajini ni bilo industrije, ki bi vzpodbudila razvoj, dala ljudem zaposlitev in omejila njihovo izseljevanje . Bela krajina je poleg Prekmurja tista pokrajina, od koder se je izselilo največ Slovencev. Prvi veliki val migracij se je začel v letih 1869 - 1910, nato pa še po 1. 1933. Te migracije so bile usmerjene predvsem v prekomorske dežele. Po 1. 1948 pa je nastopila doba notranjih migracij (v razvitejše dele Slovenije, večja mesta v Beli krajini, Karlovac), kasneje tudi v zahodnoevropske države (največ v ZRN). Po 1. 1970 je iz KS odšlo 66 ljudi na delo v tujino. 194 se jih je preselilo drugam v Slovenijo (od te^a 76 v Ljubljano), 32 v Hrvaško, 142 drugam v Belo krajino, 62 pa jih je menjalo bivališče znotraj KS Vinica. Gibanje števila prebivalcev je odraz prirodno in družbeno^eocrrafskih značilnosti pokrajine. Vasi, ki ležijo osamljene v Velikem Bukovju in v hribovitem območju na zahodu, so torej daleč vstran od prometne poti in imajo slabše prirodne pogoje za kmetijstvo. Te vasi so hitreje izgubljale prebivalce kot tiste, ki ležijo ob Kolpi ali ob prometni poti, ki povezuje Črnomelj s Karlovcem. Tako je npr. v naselju Sinji vrh število prebivalcev padlo od 319 (1. 1369) na 105 (1. 1979), tj. za 63,1 odstotek,podobno v Gorici od 31 (1. 1369) na 20 (1. 1979) - za 67,3 odstotke, v Bojancih za 65,6 odstotkov, v Podklancu 66,5 odstotkov, v Pundini 43,9 odstotkov. Resda so to ekstremni primeri, vendar tudi slika v krajih z ugodnejšo lego, boljšimi prirodnimi poaoji, skratka boljšimi možnostmi za razvoj,,ni bistveno ugodnejši. Vasi, kot so npr. Stara Lipa, Ogulin, Sečje selo, Golek, izkazujejo počasno upadanje števila preoivalcev (Stara Lipa 33,6 odstotkov, Ogulin 23,2 odstotka, Sečje selo 16 odstotkov, Golek 22,2 odstotka). Če primerjamo gibanje prebivalcev med leti 1943 in 1D79, se slika nekoliko spremeni. Bolj odmaknjene vasi še vedno izgubljajo prebivalce (Sinji vrh od 153 1. 1943 na 105 1. 1979 - 31,4 odstotke, Preloka 29,3 odstotkov, Damelj 52,6 odstotkov), vasi, ki so prometno bolj dostopne pa kažejo na stagnacijo in slabo povečanje števila prebivalcev (Vinica 7,3 odstotkov, Stara Lipa 9,5 odstotkov, Sečje selo 6,1 odstotek, povečanja števila prebivalcev; Hrast 13,1 odstotek, Ogulin 14,7 odstotkov upadanja števila prebivalcev). Med leti 1961 in 1971 sicer opazimo splošno nazadovanje prebivalstva po vseh naseljin. Vendar se je med leti 1971 in 1979 število prebivalcev v Vinici in okoliških naseljih spet nekoliko dvignilo, pri čemer icrra važno vlogo nova tovarna v Vinici in razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti (tabela). 20 Starostna struktura prebivalcev je zelo neugodna. Starostne piramide imajo namreč povsem nepravilne, deformirane oblike. Delež ostarelega prebivalstva je nenormalno visok, delež mladega pa zelo nizek. V nekaterih vaseh kategorije mladega prebivalstva (do 15 let) sploh izpadejo (Draga, Damelj, Dalnje njive, G.Suhor, Kovačji Grad, Drežnik). Tudi pri tem velja, da imajo bolj odmaknjene vasi slabše razmerje med mladim in starim prebivalstvom kot tiste, ki izkazujejo večjo mobilnost prebivalstva. Izseljevanje prebivalstva ter s tem tesno povezano zmanjševanje števila mlajšega prebivalstva se kaže tudi v upadanju števila šoloobveznih otrok v viniški šoli (1. 1971 - 330 učencev, 1. 1977 -257 učencev). S staranjem in odmiranjem prebivalstva je povezana tudi neugodna ekonomska struktura. Bela krajina je bila do nedavneaa povsem agrarna pokrajina in v KS Vinica je 1. 1979 še vedno 36 odstotkov prebivalstva zaposlenega v primarnem sektorju, 16 odstotkov v sekundarnem, 3 odstotkov v terciarnem, vzdrževanih pa je kar 40 odstotkov prebivalcev. Od 27 naselij je še vedno 13 takih, ki imajo več kot 4o odstotkov aktivnega prebivalstva zaposlenega v primarnem sektorju Meugodna zemljiška razdrobljenost, pomanjkanje vode in neugodni kraški relief so povzročili, da kmetijstvo ni moglo prehranjevati prebivalstva. Agrarna prenaseljenost ja zaradi skromne industrializacije sprožila dnevno migracijo ter izseljevanja zlasti mlajšega prebivalstva v mesta ali pa v tujino. To je poglavitni vzrok, da je v naseljih delež vzdrževanega, v glavnem ostarelega prebivalstva izredno visok. V neagrarnih panogah, zlasti v sekundarnem in terciarnem sektorju, je delež zaposlenih največji v naseljih ob osrednji prometni žili, v Vinici in v njeni bližnji okolici (Drenovec, Ogulin, Sečje selo). Največji delež zaposlenih v terciarnem in kvartarnem sektorju ima Vinica kot centralno naselje (19 odstotkov) . Preseneča visok delež vzdrževanega prebivalstva v osrednjem predelu (nad 40 odstotkov), ki kanejo relativno bolj ucrodne populacijske in ekonomske razmere, kar pa je posledica večjega števila mlajših družin z otroki. Taka naselja so Vinica, Sečje selo, Drenovec, Ogulin, Stara Lipa in Nova Lipa. Analiza gospodinjstev po izvoru dohodka nam pokaže, da je tudi v tem predelu Bele krajine industrializacija spremenila ekonomske osnove prebivalstva. Vnesla je številne spremembe v način življenja ljudi. Veča se delež mešanih delavsko-kmečkih gospodinjstev. Najmočneje sta industrializacija in urbanizacija vplivali na Vinico in okoliška naselja (Drenovec, Ogulin, Sečje selo). še vedno pa so zelo agrarna nekatera bolj odmaknjena naselja, npr. Sinji vrh, Preloka, Damelj, Perudina, Učakovci, Vukovci, Breg, Gornji Suhor, Draga in Ovrica. Tu se vedno prevladujejo čista kmečka gospodinjstva pred mešanimi in nekmečkimi. Leta 1974 so odprli v Vinici oziroma v sosednjem Ogulinu industrijski obrat Novoteks Vinica z namenom, da bi pospešili razvoj tega območja in ustavili praznenje pokrajine. Ta tovarna ima močan vpliv tudi na sosednja hrvaška naselja, saj od tam prihaja na delo okrog 30 delavcev, največ iz Bosiljevega, Pribanjcev, Sel, Liplja, Severina in Osojnika. Dnevna migracija je močna tudi iz ostalin naselij v KS in iz nekaterih krajev v Beli krajini (Črnomelj, Semič, Metlika, Dragatuš), saj iz tega območja dnevno migrira na delo okrog 110 delavcev. Skupno tovarna zaposluje 232 ljudi. Vendar je ta obrat le delno rešil problem zaposlovanja krajanov, saj zaposluje večinoma nižje kvalificirano žensko delovno silo. Struktura delovnih mest v KS Vinica je tudi sicer problematična, saj ni večjih možnosti za zaposlitev moških in delovne sile z višjo izobrazbeno strukturo. Eden od vzrokov depopulacije v KS je tudi nezadostno razvita prometna mreža. Cestna povezava v osrednjem delu KS je zadovoljiva, medtem ko sosednja naselja, npr. Sinji vra, Jojanci ali Preloko veže z Vinico in ostalimi zaposlitvenimi središči le ozka makadamska cesta. Sicer pa ima Vinica zelo važno prometno vlogo zaradi mostu preko Kolpe in povezave s cesto Karlovac - Rijeka. Bolj razvito je cestno omrežje v smeri sever-jug, manj pa v smeri vzhod-zahod, kar neugodno vpliva na rast naselij in podobo kulturne pokrajine. Avtobusna povezava Vinice z ostalimi večjimi kraji Bele krajine je zadovoljiva, medtem ko je avtobusna povezava znotraj KS zelo slaba. Vsa naselja so elektrificirana, vendar je električni tok prešibak. Telefon je samo v Sečjem selu, Vinici, Drenovcu, Ogulinu in Preloki. Vodovod ima samo Vinica s sosednjimi naselji. Oskrba z vodo v drugih vaseh je zaradi kraškega površja navezana na zbiranje deževnice. Spremljanje programa TV Ljubljana je praktično nemogoče. Oskrbe in uslužnostne dejavnosti so v večini naselij slabo razvite, le v Vinici so zastopane številne centralne funkcije, kot so trgovine, gostinski obrati, uslužnostna obrt, osnovna šola, zdravstveni dom, krajevni urad, pošta in banka. V bližini je tudi urejen avtokamp. Ostala naselja glede oskrbe močno zaostajajo Le na Sinjem vrhu in Preloki sta manjši trgovini, kjer se okoliško prebivalstvo oskrbuje z najnujnejšimi predmeti, vendar je založenost zelo skromna. V Vinici in sosednjih naseljih naletimo na večje število novih stanovanjskih hiš in stanovanjskih blokov, kar kaže na večjo populacijsko dinamiko in central' nost naselja.' Obnavljajo tudi številne kmečke hiše, ki dajejo drugačno podobo staremu vaškemu jedru. Številni predelani hlevi in seniki služijo kot garaže. Vinica je prešibek centralni kraj z enostransko možnostjo zaposlitve v tekstilni industriji,zatolse številni krajani dnevno vozijo v večja naselja, zlasti v Črnomelj in Semič. Vinica daje možnosti za vsakodnevno oskrbo, medtem ko so prebivalci glede srednjeročnih in dolgoročnih nakupov vezani na Črnomelj, Metliko in Karlovac. Ill. Opirajoč se na že podane demografske značilnosti, lahko KS Vinico uvrstimo med depopulacijska območja. Odročnejši deli KS sodijo med absolutno demografsko ogrožena, osrednji predeli pa med relativno demografsko ogrožene dele SR Slovenije. Tudi v okviru 3ele krajine je KS Vinica eno od manj razvitih območij. Z izboljšanjem infrastrukturne opremljenosti naselij, zlasti komunikacij in oskrbe ter z večjim številom delovnih mest, bi KS laže sledila sodobnemu družbenoekonomskemu razvoju. Tudi v okviru same KS bi bilo potrebno večjo pozornost posvetiti enakomernejšemu gospodarskemu razvoju vseh naselij. Zlasti naselja v obrobnin hribovitih predelih KS imajo izredno slabo prometno povezavo z Vinico in ostalimi centri zaposlitve v 3eli krajini. Nujna je modernizacija ceste Stari trg - Sinji vrh - Vinica - Preloka. Kmetijstvo ima zelo neenakomerne možnosti za razvoj zaradi bolj ali manj poudarjenega kraškega značaja površja in višinske pasovitosti. Vsekakor bi bila potrebna širša družbena pomoč, saj kmečko prebivalstvo nima dovolj finančnih sredstev za modernizacijo kmetijstva, neurejene so posestne razmere, nizke cene kmetijskih pridelkov in odkup. Preučiti bi bilo potrebno možnosti za razvoj turizma, tudi kmečkeaa. Analiza demo-geografskih podatkov nam kaže, da je tovarna zavrla izseljevanje iz naselij okoli Vinice. Tudi naselja ob cesti Vinica - Dragatuš - Črnomelj imajo ugodnejšo demogeografsko podobo. Poleg Vinice bi bilo potrebno razviti še nekatere centralne funkcije v Sinjem vrhu in Preloki, zlasti pa je nujna posodobitev prometnih poti. Izseljevanje prebivalstva iz odmaknjenih vasi in zaselkov, neugodna starostna struktura, opuščanje obdelave zemlje so poteze, ki so negativne tudi z vidika SLO. Soodvisnost in prepletanje součinkovanja naravnih in družbenih dejavnikov se nazorno kaže v gibanju prebivalstva po višinskih pasovih-. Leta 1369 je v višinskem pasu KS Vinica (100 m - 200 m) živelo 35,7 odstot kov vseh prebivalcev, leta 1979 pa 41 odstotkov prebivalcev. V višinskem pasu med 200 m in 300 m se opazi določena stalnost v deležu prebivalcev (okoli 50 odstotkov), v pasu med 300 m in 400 m pa se je delež prebivalstva glede na celotno število občutno zmanjšal (od 12,1 na 8,1 odstotek). Število prebivalcev v KS Vinica se je zmanjšalo od 4.325 prebivalcev v letu 1369 na 2.372 v letu 1979, torej skoraj za polovico. V naseljih, ki ležijo v nadmorski višini nad 330 m, je ostala le še tretjina prebivalcev v primerjavi z letom 1869 (indeks 33). Tudi po letu 1965 se izseljevanje ni ustavilo. Rahel porast prebit valstva beležimo le med letoma 1973 in 1974, kar je brez dvoma posledica obrata Novoteksa v Vinici. Vendar je po letu 1974 število prebivalcev zopet začelo upadati (1. 1974 - 2.492 prebivalcev, junij 1979 - 2.372 prebivalcev). Odhajanje prebivalcev, zlasti iz višjega, hribovitega predela KS Vinica pa nima le omejenih demografskih in akonomskin posledic. Izkušnje iz NOB ter sprejeti vi-i diKi SLO poudarjajo izjemen pomen višjih odročnih vasi, zaselkov in samotnih 22 kmetij in obdelovalnih površin K3 Vinice in celotne partizanske Jele krajine, ki v primeru napada postanejo središča in oskrbovalne ba7.e partizanskega načina bojevanja. Gibanje Števila nreoivalcev KS Vinica (1369 - 1979) Število prebivalcev indeks 1369 D43 1971 1979 1979/ 1979/ 1979/ 1369 I9T3 1971 Jalkovci 139 105 7Q 67 43,2 63 , 3 95,7 Bojanci 273 139 105 94 34,4 67,6 39,5 3reg (Hrib) 136 57 50 33 27 , 9 66,7 76,0 Dalnje Njiva 103 49 44 33 36,9 77,6 36,4 Dame1j 20 3 137 91 65 31,3 47,4 71,4 Dolenji Suhor 109 6 4 53 44 40,4 63,3 33,0 Draga 96 34 39 25 26, 0 7 3,5 64,1 Drenovec 104 103 103 139 133,7 135,0 135, 0 Drežnik 7 9 5 5 51 38 43,1 69,1 74,5 Golek 32 90 73 63 76,8 70,0 36,3 Gorica 61 13 20 20 32, 3 111,1 100, 0 Gornji Sunor 126 60 52 4 3 34,1 71,7 32,7 »Irast 23 9 196 135 173 72,4 38,3 93,5 Kov^čji Grad 42 34 24 16 33,1 47,1 66,7 Nova Lipa 235 139 174 12 3 54,5 67, 7 73,6 Ogulin 45 41 47 35 77,3 35,4 74,5 Parudina 145 9 3 72 63 4 3,4 67,7 37,5 Podklanec 262 153 125 93 35,5 60,3 74,4 Preloka 3 09 272 234 191 49,1 70,2 81,6 Secje selo 139 106 130 117 34,2 110,4 90,0 Sinji vrh 319 153 120 102 32,0 65,7 35,0 Stari Lipa 143 102 95 103 72,0 101,0 103, 4 Speharji 106 42 47 37 34,9 33,1 73,7 Učakovci 290 134 173 153 54,5 35,9 91,3 Vinica 246 227 221 246 100,0 103,4 111,3 Vukovci 136 65 49 54 39,7 33,1 110,2 Sil je 346 240 137 175 50, 6 72,9 93,6 Skupaj 4325 2369 2427 2372 54,3 32,7 97,7 VIRI F.Fortun, Geografska problematika turizma v Beli krajini, Dipl.delo na PZE za geografijo FF, Ljubljana 1975; I.Gams, Kras, str. 353, Liubljana 1974; Krajevni leksikon Slovenije II, Ljubljana 1971; M.Klemenčič, Socialna in ekonomska sdruktura delavsko-kmečkih gospodinjstev na kmečkih gospodarstvih, GV XLIV, Ljubljana 1974; V.Klemenčič, Geografija prebivalstva Slovenije, GV XVII, Ljubljana 1972; D.Plut, Bela krajina - spremembe v gospodarski in družbeni strukturi, GO 4, Ljubljana 1974; J.Plut, Preobrazba geografskega okolja v Beli krajini - I.faza, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, str. 72, 1973; Program dolgoročnega razvoja občine Črnomelj, Zavod SRS za produktivnost dela, Ljubljana 1973, str. 225. Podatki krajevne skupnosti Vinica, junij 1979. 23 M.Zgonik Ilešičevi vidika pogledi na geografijo s pedagoško didaktičneg Ilešičevi Pogledi na geografijo, ki so ob koncu lanskega leta izšli v založbi Partizanske knjige kot posebna knjiga, so tako za slovensko kot jugoslovansko javnost pomembna pridobitev^). Podrobnejša ocena knjige bo gotovo sledila. Naš namen je le kratko opozoriti nanjo z vidika "šolske", didaktično aplikativno geografije. Bogata, teoretsko eksaktna in pregledno jasna vsebina knjige je vsekakor velika pobuda tudi za pravilen geografski pristop oz. pravilno geografsko interpretacijo v šoli. Ilešičevi pogledi nudijo vec jasnih teoremov za pravilno orientacijo in usmerjenost, ne samo v geografsko raziskovalnem, temveč tudi v pedagoško transferne: delu. Sintetično bistvo sodobne geografije, ki ga avtor odkriva v mnogih teoretskih prispevkih in jih je težko omajati, ter njen kompleksni značaj sta tista rdeča nit, ki jo zasledimo v različnih člankih in razpravah tudi v knjigi. Kočljivi položaj geografije v sistemu znanosti v zadnjih 50-ih letih in potreba po razčiščevanju njenih bistvenih teoretskih osnov sta bila osnovna soodbuda, da se je avtor lotil težke pa hvaležne naloge oblikovati in osvetliti lastne poglede na sodobno geografijo. Prepričani smo, da bi bil verjetno težko kdo bolj meritorno poklican za tako delo. Vsi, ki poznamo zaslužnega slovenskega in jugoslovanskega geografskega znanstvenika in spremljamo njegovo 30-letno načelno in teoretično borbo za oblikovanje in praktično uveljavitev novih teoretsko filozofskih pogledov na bistvo, vlogo in ponen geografske znanosti, na njeno mesto med družboslovnimi in prirodnimi znanostmi ter v sodobni javnosti, smo, preprosto povedano, veseli in zadovoljni, da nam je dal "svoje" poglede v pregledni, znanstveno trdni ter pristopni obliki se v posebni knjigi. Prepričani smemo biti, da bodo koristen kažipot tako v nadaljnjem raziskovalnem kot tudi v aplikativnem geografskem delu, s teoretsko filozofske strani pa tudi solidno orientacijsko sredstvo. V dobi "hattnerjanske" ali klasične, več ali manj .leskriptivne enciklopedično prevladujoče geografije, ki se ja spominjamo tudi iz predvojnih osnovnošolskih in gimnazijskih učbenikov ter še dolgo v prvi povojni fazi, se z Ilešičevo teoretsko dejavnostjo začne tako v slovenski kakor ostali jugoslovanski Geografiji nova, jasno začrtana pot v smislu enotnosti geografije in njene racionalne kompleksnosti, tako v teoriji kot praksi, "rv« ugodne posledice taksnih njegovih nastopov na zveznih, republiških in regionalnih zborih in srečanj i.i ter njegovih istočasnih razprav in člankov v strokovni literaturi se odražajo, čeprav še počasi, tudi v vsakdanji učni praksi, v "šolski" geografiji in koncipiranju geografskih učbenikov, v modernizaciji geografskega pouka in polagoma tudi v geografski didaktiki. Njegovi analitično poglobljeni prispevki so tehtno pomembni tudi za pedagoško didaktično delo. Naj opozorimo tu le na nekatere, tiste, ki jih prebiramo tudi v zadnji Ilešičevi knjigi: O načelni proolematiki geografije (str.55), 0 enotnosti geografije (str.67), O metodoloških problemin sodobne Geografije (str.119), O regionalni kompleksnosti geografije (str.179), O ekonomski geoara^iji (str.213), o položaju socialne geografije (str.259), O pojmu resničnega geoTra^skaga okolja (str. 235), O preostankih preteklosti v pokrajini (str.293), O varstvu življenjskega okolja (str.319), O načelih geografske rajonizacije (str.331). 1) Svetozar Ilešič, Pogledi na geografijo, Ljubljana 1979 24 Prej našteti prispevki oz. poglavja v Ilešičevih Pogledih na geografijo nudijo tudi učitelju geografu jasno, kompleksno pot geografskega pristopa v pravem pomenu besede; tako mu niso le praktičen vademekum, temveč tudi soliden kompas o bistvu, značilnostih in notranji logiki geografije, o njenem objektu preučevanja in njenem pomenu. Mnenja smo, da morejo biti geografu pedagogu koristno napotilo tudi v vzgojnoizobrazbenem delu, pr± pravilnem krmarjenju med Scilo in Karidbo, med, zlasti v šolski geografiji, še zakoreninjeno klasično "hettner-jansko" smerjo in med novejšimi geografskimi iztirjenji, ki so včasih le po imenu Še geografske smeri. Avtorjev uvodni prispevek Geografija na razpotjih (str.11) je jasno opozorilo tudi učitelju geografije. Dialektična smer geografije je ob upoštevanju zahtevnosti po kompleksnem regionalnem vidiku kot njeno osnovno izhodišče zagotovilo, da geografija, nahajajoča se med družbenimi in prirodnimi znanostmi, obdrži svoj "raison d'etre" in svoj "prostor pod soncem v vžgojnoizobruzbeni sferi.. To je conditio sine qua tudi za geografijo v Šoli. Še vedno se srečujemo z dvomi o mestu in vlogi geografije v šoli. Nepoznavajoč njeno kompleksno bistvo, jo mnogi vzgojnoizobrazbeno še ne upoštevajo dovolj, ampak bolj kot informativno, deskriptivno in enciklopedično vedo. Če bi široki šolski krogi kot ostala javnost poznali njeno kompleksnost natančneje v smislu Ilešičevih pogledov, njen sistetični značaj, bi geografija laže našla svoje nujno mesto tudi na splošno izobrazbenem področju. Nemara pozabljajo, da stoji "koncepcija enotne geografije na stališču, da zakonitosti za posamezne pojave ugotavljajo posamezne vede, prirodne in družbene, da jih geograf prevzame od njih že ugotovljene, sam pa skuša dognati zakonitosti, posledice in učinke njihovih medsebojnih vzročnih zvez". Hie Rhodus, hie saltal V zvezi s tem menimo, da geografija ne more izgubiti svoje nadaljnje pedagoške funkcije in je potemtakem v šoli nujna. Obdržala pa je razen tega še svojo prvotno funkcijo: informiranje o pojavih in pojmih v objektivnem prostoru oz. v pokrajinah na Zemlji. Verjetno je, da je ne bo izgubila, mogoče se bo v sodobnosti celo razširila4). Informativno področje se neprestano širi in spreminja. Geografija je kot šolski predmet tudi tu potrebna, saj lahko to uspešno posreduje, tako planetarno kot parcialno Čim bolj je informativno področje razvejeno in raznoliko (pomislimo na RTV, turistično in novinarsko informiranje, na razne mednarodne in nacionalne strokovne, statistične informacije in ekspertize itd.), tembolj je vsestransko potrebna tudi geografija, ki ima lasten opazovalni način in ustrezne raziskovalne metode. V primerjavi z drugimi vedami je ena njenih največjih prednosti njen kompleksni pogled na pokrajino. Ko informira in razlaga sodobni svet in njegove pokrajine v teku časa na svoj način, kar je ena od njenih osnovnih nalog, nastopa originalno. V tem je njena moč tudi na pedagoškem področju. Geografija kot veda o razprostranjenosti in prostorski razvrstitvi je preživela, vendar metoda horološke razporeditve še naprej ostaja eden od pogojev za analitično sintetično preučevanje pokrajinskega kompleksa. Mnenja smo, da mora učitelj prav to obdržati, če želi, da bo geografija našla svoje "opravičilo" med drugimi učnimi predmeti. To ji omogoča uspešno vzgojno in izobrazbeno vlogo v šoli. To naj bi bila osnovna oporna točka pri vsakdanjem pedagoškem uveljavljanju v šoli. Pokrajina, kakor jo zagovarjajo Ilešiče- vi pogledi na geografijo, je "kompleksen pojav. Sestavljajo jo med seboj povezani, sozavisni in součinkujoči pojavi, ki jih lahko razložimo le na sintetični način. Zavest o nujnosti pridobivanja in posredovanja celovite predstave določenega, objektivnega geografskega prostora oz. okolja in s tem tudi konkretne pokrajine ali regije v kompleksu naj bi bila ena najbitnejših sestavin didaktično metodič nega dela učitelja geografa. To je podobno kot pri kompliciranem stroju, katerega "popolno funkcijo njegovih posameznih delov moremo razumeti le, če stroj razumemo v njegovi celotni, glavni funkciji".5) 2) Ilešič, ibidem, str. 197, 269 3) Ilešič, ibidem, str. 72 4) Igor Vrišer: Razmišljanja o geografiji, Geografski vestnik LI, Ljubljana 1979, str. 90 5) Helrrut Ibinger, Einführung in die Didaktik der Geographie, Freiburg 1971, str. 157 25 Ilešičevi načelni Pogledi na geografijo nas torej ne bogatijo le v znanstvenoraziskovalnem delu, temveč tudi v vsakdanjem pedagoškem delu. Niso pomembni le za pravilno tolmačenje pokrajine in s tem za pravilno orientacijo pri regionalno geografskem tolmačenju sveta v učbenikih in v geografski pedagoško aplikativni smeri, temveč nudijo tudi možnost za razvoj in obogatitev specialne didaktike geografije, zlasti še z razširitvijo in opredelitvijo posebnih didaktičnih načel. Ali ni geografski teorem o kompleksnem razumevanju sveta in njegovih regionalnih enot, ki ga kot vodilno misel zasledujemo v Ilešičevi knjigi, tudi posebno didaktično načelo, ki ga naj nujno upoštevamo tudi v vsakdanji pedagoški praksi, tako na splošni, obvezni izobrazbeni ravni kot v usmerjenem izobraževanju! Ali ni osnovni pogled o odkrivanju vodilnih prvin v konkretni pokrajini in njihove medsebojne soodvisnosti, funkcije in razvoja nujen tudi geografu učitelju! To bi naj bilo drugo bistveno didaktino načelo. Pa upoštevanje historičnih elementov in njihove funkcije v konkretni družbeno politični stvarnosti! Tudi ti morejo bistveno ali vsaj enakopravno z drugimi naravnimi, družbenimi, gospodarskimi dejavniki vplivati na konkreten gospodarski, družbeno politični in kulturni razvoj pokrajine. Nič manj pomembno ni didaktično načelo o enotnosti geografije, zlasti pri regionalni geografiji, kjer se učenci sreČavajo z veliko snovno razvejanostjo! Ta in druga posebna didaktična načela, ki vsa izhajajo iz svojstvenosti in notranje logike sodobne geografije, terjajo tudi posebne učne metode. Bodoča posebna didaktika geografije bo morala mnogo bolj kot dosedaj ne samo upoštevati, temveč tudi solidno analizirati posebne zahteve, notranje specifičnosti in svojstvenosti sodobne geografije kot posebna didaktična načela. Tako postaja didaktika geografije "teorija o vzgojni vsebini" geografskega učiva oz. o vzgojnih kategorijah. In prav tu vnašajo Ilešičevi Pogledi v vse prepogosti "geografski laksnosti" jasnost in pedagoški optimizem. S tem je tesno povezana tudi modernizacija geografskih učbenikov. Koncepcija sodobnih zemljepisnih učbenikov za osnovno šolo, ki bi naj izhajala iz tako razumeva jočega bistva geografske znanosti, je vsekakor zahtevnejša kot kdaj prej, toda operativno instrumentalno kot metodično. Učenci, ki ne bodo vajeni gledati na geografske pojave oz. na konkretno geografsko pokrajino kompleksno in v smislu Ilešičevih pogledov, ali pa jim jih učitelj ne bo sposoben razložiti v tem smislu, bodo imeli v vsakdanji rabi določene težave. Zanje bi bilo "lažje" in "hitreje" bi jim šlo po stari, "izhojeni" poti deskriptivne sheme, upoštevajoč le horološko, informativno stran. Po zakonih inertnosti in enostavnosti srečujemo tak način "geografske" apercepcije še vedno po naših šolah. Toda če želimo . resnično razlagati sodoben svet geografsko pravilno in vzgojno bogato, je treba vendar enkrat začeti in potem poglobljeno nadaljevati s predstavitvijo sveta, pokrajine ali posameznih delov in pojavov v njih oz. v konkretni regiji, kakor nam to jasno prikazujejo tudi Ilešičevi tozadevni članki in razprave. Sodobna družba pričakuje od geografov táko podobo sveta, ki bo znanstveno utemeljena in bo kot taka pojasnila zapleteni kompleksni razvoj v konkretni pokrajini ne samo s sposobnostjo analize in diagnoze, temveč preko prevladujočih tokov nemara celó prognoze. Dragocene napotke nudi Ilešičeva knjiaa učiteljem geografije tudi za delo v usmerjenem izobraževanju. Če vemo, da tu ne gre več za razširjeno snov ali za "poglobljeno" podvajanje učne snovi, potem je jasno, da tu stopa vse bolj v ospredje odkrivanje struktur in problemov. Poleg spoznavanja novih dejstev in informacij sta sedaj nujni analiza in odkrivanje sozavisnosti in drugih geografskih struktur. Ob takšnem delu, tako bogati vsebini in tesni povezavi z drugimi predmetnimi področji ter različnimi informacijami naj opozorimo tudi na pojavljajoče se "labilnost" novih, "geografskih" informacij. Po svoji bogati in raznoliki vsebini ter tesni povezanosti z drugimi znanstvenimi področji je kaj lahko, da kmalu izgubimo z vida pravi geografski pristop oz. pravo qeografsko noto kompleksnosti ter tako zaidemo v"ekonomizacijo ali sociologizacijo" geografije. Le ob stalnem upoštevanju bistva sodobne geografije kot kompleksne znanosti bomo prebrodli nevarno pot med statično deskriptivnim "geografskim" postopkom na eni strani ter nevarnostjo brezizhodnega ter konfuznega razlaganja drugih, sicer vsake zase uveljavljenih znanstvenih razlag, in "vseznalosti" na drugi strani. 26 Velikega praktičnega in teoretičnega pomena so Ilešičevi Pogledi na geografijo za učitelje geografije, tako v osnovni šoli kot pozneje na šolah II.stopnje, pri učnih temah, ki zasledujejo regionalizacijo pokrajin. Načela geografske ragionalizacije ob primeru Jugoslavije (str.329) in podrobne regionalizacije Slovenije (str. 373) so nam dragocen napotek. Že v 4. in 5. razredu osnovne šole so s tem problemon srečujemo pri predmetu SD (spoznavanje družbe), pozneje imamo s tem opravka zlasti še v 3. razredu osnovne šole. Iz izkušnje pa vemo, kako se pri tem pogosto močno "lovimo", to pa zato, ker nan niso dovolj znana izhodišča ali pa ne upoštevano izhodišč^) različnih regionalizacij. Kriteriji regionalizacije so različni. V primerih Ilešičeve regionalizacije Slovenije in Jugoslavije, ki konkretno obravnavajo regionalno problematiko, teoretično in praktično, je dovolj pobud tudi za takšno didaktično geografsko delo. Nakazal sem le nekaj misli, ki se nan vsiljujejo, ko skušano ovrednotiti Ilešičeve Poglede na geografijo s pedagoško didaktičnega vidika. Vzgojno bogastvo je drav v njihovem konceptu in analizi sodobne geoarafije. Učitelji geografije bodo našli v njih za vsakdanje učno delo pravilen kažipot, nič manj tudi se-stavljalci in pisci geografskih učbenikov, priročnikov in qeografskih prakti-kunov. Potrebno se je vanje poglobiti ter jih praktično uveljavljati v vsakdanji učni praksi, tako pri izbiri učnovzaojnih smotrov kot učnih metod. Izbor in razporeditev geografske učne snovi, ki upoštevata specifičnosti in notranjo logiko sodobne geografske znanosti, kakor j in zaslutimo skoraj na vsaki strani Ilešičeve knjige, in v pedagoškem delu uporabljajo višja, to je "nova" posebna didaktična načela, pa postajata nnogo ponembnejša. Učnovzgojna in didaktična problematika postaja širša ne sano snovno geografsko, temveč tudi pedagoško, kibernetično in didaktično. Takšen geografski pouk postaja problemski. To pa povečuje tudi miselno aktivnost učencev v procesu pridobivanja znanja, logično intearacijsko sposobnost geografske vzgojnoizobrazbene vsebine, spodbuja raziskovalno funkcijo pouka ter usklajuje mnogo medialnin virov znanja, oblik in metod učnega procesa^). Pri pouku geografije ne gre več le za vprašanja "kje in kaj, koliko", temveč bolj za vprašanja "zakaj tu ali tam", "kakšni razlogi so za to", "kateri dejavniki součinkujejo pri tem", "kakšni problemi se porajajo" itd. Takšno analitično delo zahteva od učitelja in učencev ne samo razumevanje sodobnega geografskega koncepta, temveč tudi znatno močnejše miselno angažiranje, analitično strukturalno aplikativno sposobnost, poglobljene analitične sintetične operacije geografskih pojnov, pojavov in procesov ter njihovega kompleksnega razumevanja tudi v smislu Ilešičevih Ponledov na geografijo. Od dosedaj običajne premočrtne, enciklopedične geografije prehajamo na ta način k pouku kompleksne, genetične in strukturno problemske geografije. V času vse večje povezave med znanostmi in s ten tudi ned učnimi predmetnimi področji, v času množičnih izvengeografskih medijev je v pedagoškem delu "geografska nadkritika" potrebna še bolj kot kdaj. D•Plut. Raven znanja geografije pri maturantih srednjih sol _ , ___ primerjava znanja novincev geografije in psihologije na FF v Ljubljani študij geografije pretresajo v zadnjih letih velike organizacijske spremembe, ki odražajo napredek v geografskem raziskovalnem delu, in spremembe v vlogi in pomenu geografije v naši družbeni stvarnosti. Organizacijske spremembe bi morale potekati vsaj istočasno z vsebinskimi. Žal pa se prepogosto dogaja, da se sama organizacija pouka geografije ne pokriva z vsebinskimi novostmi, ki so posledica pospešenega znanstveno-raziskovalnega dela na širokem delovnem področju geografije. Pretok znanja iz znanstveno-raziskovalne geografske sfere do pedagoške prakse poteka s pomočjo geografskih učbenikov, revij, TV in radijskih oddaj in dopolnilnega izobraževanja. Žal je pretok znanja veliko prepočasen. Didaktično-metodološko delo se neupravičeni premalo ceni in je že kot tako nehvaležno. Dodatno izobraževanje ob delu, ki je zaradi nenehnih novih raziskovalnih rezultatov nujno, še ni zaživelo. Posledice navedenih težav se najbolj jasno in nedvoumno kažejo pri preiskusih znanja geografije na vseh ravneh izobraževanja. Tudi na začetku Šolskega leta 1978/79 je bila izpeljana anketa o srednješolskem znanju geografije. Vsebinsko izhodišče vprašalnika je podobno kot pri anketi iz leta 1962 ter leta 1977. Uvedene pa so nekatere novosti in spremembe. Za razliko od obeh prejšnjih anket, ki sd zajele študente I.letnika geografije, so v pričujoči vprašalnik vključeni tudi študenti I.letnika psihologije na filozofski fakulteti v Ljubijani. Pri obdelavi ankete je zato v ospredju primerjava dosežkov obeh vzorčnih populacij. Rezultati ankete so z zajetjem večjega števila študentov vsekakor pridobili na objektivnosti. Zaradi možnosti, da bo potrebno tudi na pedagoško znanstveni enoti za geografijo filozofske fakultete uvesti sprejemne izpite, je primerjava znanja toliko bolj dobrodošla. Primerjava z rezultati že izvedenih anket je nekoliko v ozadju, saj nam enoleten razmak glede na anketo, ki jo je temeljito obdelal doc.dr.F.Lovrenčak, ne dovoljuje podrobnejše, predvsem pa smiselne primerjave. Druga novost je vsebinske narave. Na osnovi pregleda znanstvenih del novejših srednješolskih učbenikov in ustnih- predlogov, so vnesena nekatera nova vprašanja, nekatera pa so izpuščena. Nova vprašanja naj bi predvsem odgovorila na vprašanje, ali srednješolci oziroma študenti I.letnika poznajo nekatera novejša tolmačenja geografskih procesov in pojavov, ki so tudi širše poznana in s katerimi se srečujejo tudi' v vsakdanjem življenju (urbanizacija, deagrarizacija, varstvo okolja itd.). Pri nekaterih geografskih terminih je bila tudi dana možnost izbire označitve pravilnega odgovora. Skupno so anketiranci odgovarjali na 44 vprašanj, na razpolago pa so imeli 120 minut. Tri četrtine anketirancev je odgovorilo na vprašanja v dobri uri, le 7 odstotkov anketirancev je uporabilo ves razpoložljivi čas. Z izjemo določenih geografskih terminov so odgovori razvrščeni v Štiri skupine: pozitivni, pomanjkljivi, negativni in brez odgovora. Postavljeni kriteriji pri vprašanjih, ki so ista kot pri prejšnjih anketah, so bili uporabljeni tudi pri naši anketi, kar omogoča določeno primerjavo. Vendar pa se tudi tu ni mogoče popolnoma izogniti subjektivni presoji, kar pa seveda ne pomeni večjega odstopanja od realne slike znanja. Na vprašanja je z veliko mero resnosti odgovarjalo 4 3 študentov I.letnika PZE za psihologijo filozofske fakultete*) in 57 študentov I.letnika PZE za geografijo FF. Vsem reševalcem ankete sem dolžan iskreno zahvalo, saj so z vestnostjo in skoraj brez "plon-kanja" prostovoljno reševali vse geografske "zanke in pasti". Marsikateri *) Pri izvedbi ankete na PZE za psihologijo FF je sodeloval univ.as.dr.Marko Polič, katerenu se za vsestransko pomoč in razumevanje vsestransko zahvaljujem. 28 študent geografije, ki je reševal poti in stranpoti geografije in je sedaj v III.letniku geografije, se bo ob prikazanih dosežkih kislo nasmehnil ali pa pritajeno namuznil. Več kot polovica anketirancev geografskega moštva pa za odgovore ne bo nikoli zvedela, saj so bile geografske čeri preostre za njihovo ohlapno geografsko znanje. No pa po tem, nekoliko nagajivem ali kot bi študenti rekli "rahlo zafrkantskem" sklepanju preidimo k oceni dosežkov. Ker so geografi nastopali na "svojem terenu", bodo navedeni kot prvi, psihologi pa v oklepajih. Dosežki so preračunani v odstotke. I. Oznaka geografskin pojmov (terminov) Geografski pojmi (12) so bili glede na način odgovarjanja razdeljeni v dve osnovni skupini. V prvi skupini se je zahtevala kratka opisna označitev naslednjih geografskih terminov: horizont, relief, erozija, podzol, polikulturno kmetijstvo in plantaža. 1. Pojem horizont je pravilno označilo 42 % geografov (G) in 31 % psihologov (?), pomanjkljivo 33 % ? in 23 % G, negativno 26 % P in 21 % G, brez odgovora pa 10 % P in 9 % G. Odgovori se ne ločijo od tistih, ki so bili značilni tudi za prejšnji anketi, izjema je nepravilen odgovor: horizont je geografska širina. 2. Relief je pravilno označilo 51 % G in 34 % P. Pri pomanjkljivi označitvi se je zanemarila dvojnost pojmovanja reliefa (G - 19 %, P - 34 %). Anketiranci so zamenjavali zlasti negubanost zemeljskega reliefa s samim pojmom reliefa, zato je okoli četrtina odgovorov negativna (G - 26 %, P - 23 %), 4 % G in 9 % P pa na vprašanje ni odgovorilo. 3. Označitev erozije_orsti je delal tako geografom kot psihologom največje težave. Le 7 % G in 3 % P je pravilno odgovorilo, pomanjkljivo pa 46 % G in 34 % P. Med pomanjkljivimi odgovori je najbolj pogost odgovor: erozija je odnašanje prsti. Pri negativnih (G - 46 %, P - 51 %) odgovorih pa se v razliko od odgovorov obeh že obdelanih anket pojavijo še odgovori: je prepere-vanje prsti ali celo notranja sestava zemlje. Glede na široko uporabo pojma je velik delež negativnih odgovorov še toliko bolj presenetljiv. 4. Pojem ¡podzol j® tudi sedanji goneraciji delal precejšnje težave, saj je nanj pozitivno odgovorilo 16 % G in 14 % P, pomanjkljivo pa 56 % G in 37 % P. Večina jih je ugotovila, da je podzol tip prsti, vendar nekoliko bolj natančne oznake niso zmogli 32 % P in 26 % G je odgovorilo negativno, kar 17 % P pa ni odgovorilo. 5. Za pojem £Olikulturno_kmetijstvo bi pričakovali večji delež pozitivnih odgovorov (G - 16 %, P -~13~%7, vendar je najvišji delež pomanjkljivih odgovorov (G - 46 %, P - 42 %). Večina se je zadovoljila z odgovorom, da se pri poli-kulturnem kmetijstvu ?oji več kultur, precej pa jih je navedlo tudi nepravilen odgovor, da so to različne vrste kmetijstva, zato je bilo nad četrtino odgovorov negativnih. 6. Tudi £lantažo ni pravilno označila niti petina vseh reševalcev ankete (17 % - G, 15~% - P). Prav pri navedenem vprašanju je bil največji delež pomanjkljivih odgovorov (P - 60 %, G - 53 %). Dijaki oziroma študenti pojem sicer poznajo, njihova označitev pa je bila preveč splošna, v nekaterih primerih celo negativna. Zanimivo je, da je kar 28 % G odgovorilo negativno in le 14 % P. Skupno je pri opisni označitvi geografskih pojmov pravilno odgovorilo 24,3 %G in 13,3 % P, pomanjkljivih pa je bilo 41,4 % odgovorov G in 40,0 % P, negativnih 29,2 % P in 23,3 % G, brez odgovora pa 12,5 % P in 5 % G. Izredno visok je delež pomanjkljivih odgovorov, ki je približno enak za obe vzorčni populaciji. Oglejmo si sedaj še rezultate izbirne označitve pravilnega odgovora petih geografskih pojmov: geografska širina, izohipsa, pasat, savana in nataliteta. Dane so bile tri rešitve, reševalec ankete pa je moral obkrožiti pravilen odgovor. Pri vrednotenju rezultatov je treba seveda upoštevati dejstvo, da je kar 33,3 % statistična verjetnost, da reševalec ne glede na znanje obkroži pravilno rešitev. 29 7. Pri pojmu gs§gc§f§ka_širina so bili dani naslednji možni odgovori: a) lega določenega kraja, b) oddaljenost od osnovnega poldnevnika, merjena na vzporedniku in odčitana na poldnevniku, c) oddaljenost od ekvatorja, merjena na poldnevniku in odčitana na vzporedniku. Pravilno rešitev je obkrožilo 82 % G in 90 % P, nepravilno pa 16 % G in 20 % P, 2 % G pa ni odgovorilo, 'led nepravilnimi odgovori je bil odgovor pod b) veliko bolj mikaven kot odgovor pod a). 8. Za pojem izohigsa so bile dane naslednje možnosti za izbiro pravilnega odgovora : a) črta, ki veže kraje z isto temperaturo, b) črta, ki veže kraje z isto nadmorsko višino, c) znak za vnašanje višinskih razlik. Iskanje pravilnega odgovora reševalcev ni delalo prevelikih težav, sa je kar 94 % G in 79 % P našlo pravilen odgovor. 9. Pri E^satu so reševalci izbirali med: a) vetrovi, ki pihap z morja proti kopnemu, b) stalni vetrovi, ki pihajo na ekvatorju, c) stalni vetrovi, ki pihajo od povratnikov proti ekvatorju. Izbira pravilnega odgovora je bila zlasti za psihologe dokaj težavna, saj je le 45 % izbralo pravilen odgovor (G - 35 %). Med neg ativnimi odgovori sta dve možnosti dokaj enakomerno zastopani. 10. Za oznako pravilnega odgovora pri savani so reševalci izbirali: a) značilna severnoameriška pokrajina z visoko travo, b) travnata pokrajina, c) tropska travnata pokrajina z redkim grmovjem in posameznimi drevesi. Pravilne odgovore je našel približno enak delež G in P (33 % - G) (84 % - P), med negativnimi odgovori pa je bila bolj pogosta odločitev za odgovor pod točko a). 11. Pri oznaki pojma nataliteta so bile dane naslednje možnosti označitve pravilnega odgovora: a) število rojstev na 1000 prebivalcev, b) veda o prirastku neke dežele, c) prirastek dežele. Izbira pravilnega odgovora je delala obema skupinama reševalcev precejšnje težave, nekoliko večje geografom (P - 63 ?>, G - 61 % pravilnih odgovorov). Med nepravilnimi odgovori se je večina odločila za odgovor, da je nataliteta prirastek prebivalstva. Pravilen odgovor je pri možnosti izbirne označitve označilo 31,o % G in 72,2 %PP, nepravilno pa 17,3 % G in 27,6 % P. 12. Med poseben tip vprašanja uvrščam označitev pojma porečje. Uporabljena je bila, kot bi rekli v športnem izrazoslovju, določena "?Inta". Anketiranci so izbirali med možnostjo lastne oznake porečja ali obkrožitvijo odgovora. 'Med tremi danimi možnostmi za rešitev sta dva odgovora nepravilna, odgovor pred točko b) pa le deloma pravilen. Oglejmo si torej možne odgovore: a) del zemeljskega površja, ki se razteza na obeh straneh reke, b) del zemeljskega površja, ki ga deloma odmaka reka s svojimi pritoki, c) oznaka za skupino rek, ki tečejo v določeno morje. Večino anketirancev je tako zastavljeno vprašanje zmedlo, saj je odgovor pod točko b) obkrožilo kar 74 % G in 54 % le 7 % G in 3 % P pa je samo pravilno označilo pojem porečja. Dokaj velik je tudi delež nepravilnih odgovorov: 21 % G in kar 4 0 % P. 30 II. Pojasnitev geografskih dejstev 1. Sestavo_2eosfere je pravilno pojasnilo le 17 % 0 in 15 % P. Večina odgovorov 3e bllo'pomanjkljivih (51 % G in 60 % P). Prevladovali so odgovori, v katerih niso bili navedeni vsi sestavni deli geos^ere. Največ je bilo takih odgovorov, kjer sta bila navedena dva ali trije sestavni deli geosfere (litosfera, atmosfera, deloma hidrosfera). Negativno je odgovorilo 23 % G in 14 % P. Precej anketirancev je namreč med geosfero uvrščalo sial, simo ali celo troposfero, drugi pa kar klimo, relief in podobno. 2* je pravilno navedlo 37 % G in le 17 % P. Med pozitivne odgovore smo podobno kot pri prejšnjih dveh anketah šteli tiste, ki so vsebovali vsaj štiri tipe ali prehodne tipe naravnih pokrajin v tropskem pasu (npr. pragozd, savano, puščavo, stepo). Med pomanjkljive smo šteli odgovore s tremi tipi naravnih pokrajin, vse ostale pa med negativne. Pomanjkljivih je bilo 23 % G in 40 % P odgovorov. Zelo visok, najvišji v skupini geografskih dejstev je bil delež negativnih odgovorov (G - 35 %, P - 29 %), saj so reševalci ankete med tipe naravnih pokrajin uvrščali naravne pokrajine subtropskega pasu. 3. Vsaj pet_tropskih_kultur je naštelo 61 % G in le 34 % P, pomanjkljivih je bilo po 26 % odgovorov P in G ter negativnih 4 % G in 26 % P. Na vročem tropskem soncu bi se po mnenju reševalcev ankete moral pražiti tudi krompir, sladkorna pesa, koruza in še kaj!! 2§2i2§!s§_dobe oziroma glavne geološke veke je pravilno po starosti navedlo 59 %~G~in 40 % P, pomanjkljivo 17 % G in 11 % P, negativno 12 % G in 26 % P, brez odgovora pa kar 12 % G in 23 % P. Za pravilne so se šteli vsi tisti odgovori, ki so navajali vsaj tri geološke veke, za pomanjkljive tiste, ki so navajali dva, ostali odgovori pa so bili negativni. 5. Precejšnje število anketiranih je pravilno naštelo oba 2lavna_2ezika_v_J..Ameriki (G - 63 %, P - 51 %), nekateri pa so navedli tudi indijanske jezike. Pomanjkljivih je bilo 11 % G in 12 % P, negativnih pa 21 % G in 14 % P. Zanimivo je, da je kar precejšnje število navedlo med glavni jezik angleščino, marsikdo pa bo verjetno sedaj prvič zvedel, da obstaja tudi argentinski jezik. 12 % G in 23 % P pa na vprašanje sploh ni odgovorilo. 6. Pri vprašanju, kjer je bilo treba našteti glavna mesta dežel (Švice, SR Ukrajine, Indije, Kanade in Avstralije), je bila dodana se Zambija (zaradi konference neuvrščenih dežel). Pet ali šest pravilnih glavnih mest je izbralo 59 % G in 35 % P, pomanjkljivo je odgovorilo 25 % G in 43 % P (3 ali 4 pravilni odgovori), napačno pa 14 % G in 22 % P. Za Švico se navaja kot glavno mesto razen Berna še Basel in Zurich, pri Ukrajini razen Kijeva še Odeso, pri Indiji razen New Delhija še Islamabad in Kalkuto, pri Avstraliji razen Canberre še Adelaide, Wellington, Melbourne in Sidney; pri Kanadi razen Ottawe še Montreal in Toronto; pri Zambiji pa razen Lusake še Nairobi. Največ anketirancev ni vedelo glavnega mesta Zambije. 7. Socialistične države v Evrogi je bilo vprašanje, pri katerem smo pričakovali veliK delež pravIInIh~odgovorov. Kljub dokaj milemu kriteriju, ki je dopuščal uvrstitev med pravilne odgovore tudi tistim, ki so našteli vsaj 7 držav od 9, je pravilno odgovorilo le 67 % G in 57 % P, pomanjkljivo pa 30 % G in 37 % P. Verjetno bi se prebivalci Anglije, švedske. Irske in ZRN krepko začudili, ko bi zvedeli, da snadajo med socialistične države, med evropske države pa kot kaže spada tudi Kitajska! 3. Našteti je bilo treba atlaške države (Tunizija, Maroko, Alžirija). Vse tri atlaške države pozna 6 3 % G~in le 37. % P, pomanjkljivo (z zadržki) je odgovorilo 19 % G in 20 % P, narobe pa 12 % G in 6 % P. Nekateri so med atlaške države uvrstili tudi Libijo, Nizozemsko, Belgijo, Francijo ali Španijo. Kar 37 % P pa za atlaške dežele ni navedlo odgovora! 9. Pri naštet¿u_2lavnih_industri(vsaj 5) so se bolje odrezaIi~psIhologi~T37~%),~G - le 21 "pravilnih odgovorov. Veliko je bilo tudi pomanjkljivih odgovorov (4-3): G - 47 P - 23 %, pa tudi negativnih: 31 25 % G in 31 % P. Največ je bilo naštetih industrijskih pokrajin iz ZRN in Anglije. Zanimivo je, da so le redki navedli Severno Italijo, precej pa jih pomanjkljivo navaja kar celo ZRN, Anglijo ali Švedsko. 10. S pomočjo nekaterih 3tevilčnih_£odatkov o Ju22siaYiii ki dobili določen vpogled v znanje novInčev~o~švojI~5omovinI7 VeS~£ot tri pravilne številčne podatke pozna le 21 % G in 14 % P, dva ali tri 39 % G in 43 % P, samo eden podatek pa 21 % G in 29 % P. Kar 19 % G in 14 % P pa ni odgovorilo. Odgovori so podobni kot pri prejšnji anketi. Nekateri novinci so očitno veliki optimisti, saj so napisali, da nakopljemo nič več in nič manj kot 400 milijonov ton premoga, na 9 ljudi pride osebni avtomobil, nacionalni dohodek pa znaša 3.500 dolarjevl 11. Glavne naravne enote_Sloveni2e (5 osnovnih) pozna 25 % G in 20 % P, štiri aIi~trI"pa~35~%~G~In~37"%~P7 med negativnimi odgovori je bilo 27 % odgovorov G in 34 % odgovorov P. Naravnogeografski in historični vidik (Dolenjska, Štajerska itd.) je pomešalo precejšnje število brucov. 12. Ugravna razdelitev SRS (princip: republika - občina - krajevna skupnost) je deTaTa"na3ve5~težav"geografom, saj jih je pravilno odgovorilo le 11 % (P - 20 %), pomanjkljivo je odgovorilo 19 % G in 14 % P, brez odgovora pa je ostalo kar 63 % G in 60 % P. Navedeni delež vprašanj, ki je ostal brez odgovora, nam dokazuje, da srednješolcem načela upravne razdelitve niso jasna, zato nas ne preseneča, da nekateri še vedno naštevajo okraje (?!). 13. Na novo je bilo uvrščeno vprašanje o_onesnaženin rekah_v_Sloveni.2i. Kot pravilen se je štel odgovor z vsaj ItirImI~onešnazenImi rekami v Sloveniji. Pravilno je odgovorilo 74 % G in 60 % P, kar je najvišji delež pozitivnih odgovorov pri geografskih dejstvih. Največ anketirancev je navajalo Savo, Dravo, Savinjo, Muro, N.Reko, Ljubljanico in Mežo. Dve ali tri onesnažene reke je naštelo 25 % G in 31 % P, negativno pa je odgovorilo le 1% G in 9 % P. Zanimivo je, da ni bilo nobenega, ki ne bi vsaj poskušal odgovoriti. Žal pa so nekateri med bruci uvrstili med onesnaženo reko tudi Kolpo, kar je avtorja sestavka kot Belokranjca seveda močno prizadelo. 14. Prvič se je vpraševalo tudi o območjih onesnažene2a_zraka_v_Jugoslaviji. Kot pravilen se je štel odgovor7 k]er Je bIIo~navedenIh~vIaj"sest onesnaženih območij v Jugoslaviji, kot pomanjkljiv, če so bila navedena vsaj tri območja onesnaženega zraka, negativni pa so bili ostali odgovori. Pravilno je odgovorilo 49 % G in 34 % P, pomanjkljivo 42 % G in 49 % P in negativno 9 % G in 17 % P. Kljub sicer razmeroma visokemu deležu pravilnih odgovorov, .se je glede na aktualnost varstva okolja pričakoval višji odstotek pravilnih odgovorov. Očitno so nam veliko bolj poznana območja onesnaženega zraka v SR Sloveniji (Ljubljana, Celje, Velenje, Mežica, Jesenice, Ravne, Maribor, Idrija, Novo mesto, Anhovo, Zasavje, Kranj) kot območja onesnaženega zraka drugod v Jugoslaviji. Kljub temu pa niso bili redki, ki so navajali tudi Sarajevo, Zenico, Beograd, Skopje, Zagreb, Bor, Trepčo, Kosovsko Mitrovico, Nikšič, Rijeko, Sisak ali Omiš. Skupno je bilo pri 14 vprašanjih o geografskih dejstvih pri geografih 44,3 % pravilnih odgovorov, pri psihologih pa 33,5 *. Pomanjkljivo je odgovorilo 29, 2 % G in 31,7 % P, negativno 15,6 % G in 19,6 % P, brez * odgovora pa je ostalo 10,4 % G in 15,2 % P. Primerjava pozitivnih odgovorov z opisno označitvijo geografskih pojmov nam pokaže, da novinci geografska dejstva boljše poznajo kot geografske termine (G - 24,3 %, P - 18,3 %). III. Oznaka bistva geografskih pojavov in procesov S pomočjo 12 izbranih vprašanj s področja geografskih pojavov in procesov naj bi novinci pokazali sposobnost sklepanja, zlasti pa medsebojnega povezovanja in primerjanja geografskih pojavov in procesov, kar je ena izmed bistvenih potez geografskega mišljenja in raziskovanja. Navedena skupina vprašanj je v primerjavi z vprašanji iz prejšnjin anket doživela največje spremembe, saj je bi^lo uvedenih osem novih vprašanj (od št. 5 do 12) . 32 K Pri vprašanju: Kaj_oblikuje_jodnebje_neke_tjokrajine je bilo treba za pozitivno oceno navesti viaj~stiri klimatske dejavnike, pomanjkljiv pa je bil odgovor, ki je vseboval le dva ali tri klimatske dejavnike. Pravilno je odgovorilo 23 % G in 26 % P, pomanjkljivo 61 % G in 37 % P, negativno pa 16 % G in 26 % P. Bruci so pogosto zamenjevali klimatske elemente in dejavnike ter so tako naštevali padavine, temperaturo, vetrove in pritisk namesto-geografsko širino, morske tokove oddaljenosti od morja, baričnih tvorb itd. Drugo vprašanje je zantevalo navedbo vsaj štirih_fakt0r2evx_ki_0m020Čajo_in £55Yii§22_turizem. vprašanji o geografIkiE~pročeIIh In pojavih je na navedeno vpralanje pozitivno odgovorilo največ novincev, in sicer 36 % G in 51 % P, pomanjkljivo pa 46 % G in 32 % P. Naštevanje naravnih in družbenih vzrokov je nekako v ravnovesju. Zanimivo je, da je nekaj novincev med pogoje uvrstilo tudi čistost okolja. §22i§ii§£ične_£0teze_našega_20sp0darstya (vsaj dve) so dovolj poznane le 39~% G In 43 % P,"eno potezo pa je~pozrialo 35 % G in 22 % P. Zaskrbljujoče je, da kar 17 % G in 29 % P ni znalo navesti niti ene socialistične poteze našega gospodarstva, nekateri pa so med gospodarske poteze uvrstili celo neuvrščenost. Nekemu novincu pa se je zdela poteza, da ni reklam na račun drugih bistvena poteza našega socialističnega gospodarstva. Novinci so v tem vprašanju morali našteti vsaj dva razloga, ki_sta_narekovala D2n?š5titev_tovarne_v_Kidričevem (npr. bližina energetskih virov7 prometna povezanost,"delovna sila Itd.T. Pozitivno je odgovorilo 32 % G in le 6 % P, pomanjkljivo pa 35 % G in 29 % P. Izredno visok pa je bil delež brez odgovora in sicer 24 % G in kar 51 % P. Vprašanje je zahtevalo označitev pojraa_varstva_okolja, s katerim se novinci \ pogosto srečujejo tudi v vsakdanjem življenju. Treba"je bilo poudariti boj in skrb za čisto, urejeno in zdravo okolje ter poudariti širino samega pojma varstva okolja. Na tak način je odgovorilo le 12 % G in 23 % P, pomanjkljivo pa 67 % G in 43 % P. Negativno je odgovorilo le nekaj novincev (7 % G in 9 % P), brez odgovora pa 14 % G in 20 % P. Veliko je torej prav pomanjkljivih odgovorov, med katerimi so najbolj pogosti: - skrb za čisto okolje, - boj za ohranitev naravnega okolja, - varstvo zraka in vod, - boj proti onesnaževanju okolja, - racionalno izkoriščanje naravnih virov. Večina poudarja čistilne naprave, onesnažen zrak, vode, varstvo narave in zlasti zgolj posamezne akcije. Zanimivo je, da nekateri ločujejo "okolje" in "zrak". Zelo posrečen pa se mi je zdel odgovor: "Kakor postelješ, tako boš spal!" Prvič se je vpraševalo tudi glede 22£edelitve_grocesa_dea2rarizaciie, ki je tako prisoten v naši družbeni stvarnosti in geografski literaturi. Pravilen odgovor je zahteval označitev poklicne prešlojitve kmečkega prebivalstva in opuščanje obdelave zemlje. Na ta način je odgovorilo 14 % G in 20 % P, pomanjkljivo pa 37 % G in 17 % P. Večina je poudarjala zlasti odselitev v mesta, manj pa sam proces deagrarizacije na podeželju. Izredno visok je delež nepravilnih odgovorov: G - 44 % in P - 34 %. Oglejmo si nekatere najbolj pogoste negativne odgovore: - razvoj države iz agrarne v industrijsko, - razvoj industrije, - odhod kmečkega prebivalstva v mesta, - razvoj industrije na podeželju, - načrtno kmetijstvo, - razlaščanje zemlje. Tudi opredelitev P£2cesa_urbanizacije je delala brucom velike težave. Nakazati je bilo potrebno rast mestnega prebivalstva in urbaniziranih površin ter posledice navedenega razvoja v pokrajini. Samo 5 % G in 6 % P je pravilno odgovorilo, pomanjkljivo pa 19 % G in 37 % P. Pomanjkljivi odgovori 33 so predvsem navajali doseljevanje v mestna naselja ali širjenje mest. Izredno visok je delež negativnih odgovorov: kar 67 % G in 43 % P. Novinci mešajo pojem urbanizacije z urbanizmom, saj govorijo o načrtni gradnji naselij, urejanju naselij, prostorski ureditvi okolja ali pravilni razporeditvi družbenih objektov. Nekaterim pa pomeni urbanizacija proces naseljevanja in potovanje ljudi na delo v mesto. 8. Novincem je bil groces_industrializaci2e nekoliko bolj jasen, čeprav je bilo še vedno dokaj~Ikromno~steviIo pravilnih odgovorov (15 % G in P). Večina je namreč poudarjala predvsem razvoj industrije in njeno širjenje, manj pa posledice takega razvoja. Zato je visok delež pomanjkljivih odgovorov (69 % G in 68 % P). Najpogostejši odgovori: - razvoj industrije, - razvoj .industrije in njeno širjenje, - hitrejši razvoj industrije, - spreminjanje države iz kmetijske v industrijsko, - gradnja tovarn. 9. Vprašanje je zahtevalo ogredelitev_vzrokov_razvo2ne_stoonje_kmetijstva_v Sloveniji (vsaj dva ustrezna!. Novinci~naj bi omenili reliefne razmere (npr7~kraški svet, raznolikost terena) ali klimatske posebnosti Slovenija in na drugi strani družbene vzroke (npr. močna in večkrat nenačrtna deagra-rizacija, ostarelost kmečke delovne sile, odhajanje na delo v tujino itd.). Pravilno je odgovorilo 18 % G in 14 % P, pomanjkljivo pa po 23 % G in P. Večina jih je poudarjala zlasti družbene vzroke, npr. odhajanje v neagrarne poklice in preseljevanje s podeželja v mesta. Pri negativnih odgovorih so bruci pomešali posledice in vzroke ir pisali o letnem pridelku v kmetijskih panogah (28 % G in 12 % P), kar 51 % P in 31 % G pa ni našlo nobenega odgovora. 10. Našteti je bilo treba vsaj dva dejavnika, ki opredeljujeta_onesnaženost • Pravilno je odgovorilo 14 % G~in 29~% P, pomanjkljivo pa po~34~%~G~In~PT"*Novinci so največkrat omenili reliefno zaprtost kotline, inverzijo in brezvetrje. Negativno je odgovorilo 30 % G in 14 % P, ki so med vzroki navajali smog, količino SO2 v zraku, padavine ali nizek zračni pritisk, torej gre za očitno zamenjavo vzrokov in posledic. 11. Novinci so morali našteti vsaj tri P22 i _nravice_ narodnost i _v_SFRJ_. 23 % G in 9 % P je pravilno odgovorlloT pomanjkljivo pa~13~%~G in 43 % P. Večina je podčrtala pravico do izražanja v lastnem jeziku in šol, manj pa pravico do tiska v svojem jeziku, negovanja svoje kulture, dvojezičnin napisov itd. Glede na aktualnost problematike nas preseneča visok delež negativnih odgovorov (50 % G in 37 % P). Novinci so zamenjali pravice posameznika s pravicami naroda in narodnosti in navajali: samoupravljanje, svobodo govora, volilno pravico in socialno zavarovanje. 12. Novinci naj bi našteli vsaj tri osnovne £Obiade_za osnovanje_2ibanja neuvrščenih. Pravilno je odgovorilo 40 % P~In~šamo 16 % G, pomanjkljivih pa je bilo 32' % odgovorov G in 37 % P. Največkrat so novinci navedli naslednje pobude: borba proti blokovski delitvi sveta, razorožitev, borba proti kolonializmu in neokolonializmu, borba za mir, gospodarsko sodelovanje, pomoč nerazvitim, ozemeljska celovitost, suverenost itd. Negativno ali le en odgovor je navedlo 29 % G in 9 % P, brez odgovora pa je ostalo 26 % G in 14 % P. IV. Hidrogeografija Jugoslavije Podobno kot pri prejšnjih anketah smo tudi tukaj uporabili tri vprašanja, ki naj bi pokazala poznavanje naše rečne mreže in račne režime v vseh trah področjih*. Ker so rezultati zelo podobni prejšnji anketi, jih le na kratko komentiram. 34 1. Na osnovi nidrografske skice v merilu 1:500 000 so bruci poimenovali poglavitnih 27_rek v Jugoslaviji. Odgovore z vsaj 15 rekami smo šteli za pozitivne, pomanjkljivi ~>a~so bili odgovori z 10 - 15 rekami, ostali pa negativni. Pozitivnih ja bilo 32 % G in 29 % P, pomanjkljivih 35 % G in 34 % P, negativnih pa 33 % G in 37 % P. Bruci dobro poznajo slovenske reke in največje reke v Jugoslaviji, slabo pa predvsem reke 3iII in Srbije. 2« tudi tej generaciji delala velike težave, saj je le 4 % G in 9 % P odgovorilo pravilno, 13 % G in 14 % P pomanjkljivo, 35 % G in 23 % P negativno, kar 43 % G in 54 % P pa na vprašanje sploh ni odgovorilo. Odgovori so podobni kot pri prejšnji anketi, nekdo pa celo navaja, da je vzrok za večji delež črnomorskega porečja deviacija. 3. Tudi oznacitev_recnega_režima_v_vseh_treh povodjin je delala novincem velike težave. 9 % G In 12 % P je odgovorilo zadovoljivoT pomanjkljivo 19 % G in 14 % P, negativno po 40 % G in P, brez odgovora pa 32 % G in 34 % P. Večina ni odgovarjala o rečnih režimih v povodj in, temveč je nakazala zgolj rečne režime dveh ali treh rek. V. širša razgledanost Tudi navedena vprašanja so ista kot v že obdelanih anketah, zato navajam le poglavitne ocene. 1. Anketiranci so odgovarjali na vprašanje srnieri_zunan j ih_vplivov, _ki_se_kažejo ^IIsil_§£bitekture_in_3likarstva. Za pozitivne so vzeti tisti odgovori, kjer so navedeni vsaj trije poglavitni vplivi (npr. romanski iz Italije, gotski iz Nemčije, bizantinski iz vzhoda). Pozitivno je odgovorilo 30 % G in 43 % P, pomanjkljivo 40 % G in 23 % P, negativno pa 30 % G in 29 % P. 2. Navesti je bilo potrebno vsaj ¿tiri_dela_slovenskih_gisatel2evi_kjer„najdemo jeografsko_zanimivo_čtivo."Pozitivno je odgov5rilo~18 %~G~in 20 % P, pomanjkljivo~25 %~G in 20~%~P, negativno 49 % G in 43 % P, brez odgovora pa je ostalo 3 % G in 17 % P. Bruci so največkrat navajali naslednja dela in pisatelje: Levstikovo Potovanje od Litije do Čateža, Valvazorjevo Slavo Vojvodine Kranjske, Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih in Mencingerjevo Moja hoja na Triglav, .led slovenske pisatelja pa so poskušali "pretihotapiti" tudi Andriča z Mostom na Drini. VI. Pomen in predmet geografije O pomenu in predmetu geografije so odgovarjali študenti prvega letnika qeogra-f i je. 1. Glede mesta jeografije_v_sistemu znanosti so odgovori zelo različni in večkrat nejasni. 26 % jo~uvr2ca~med druzSoIIovne znanosti, 25 % med naravoslovno-družboslovne znanosti, 11 % med nanaravoslovne, 6 % jih ni odgovorilo, kar 32 % pa je odgovorilo zelo nejasno. Oglejmo si nekaj nejasnih odgovorov, ki pa so po svoje zelo zgovorni: - ja družbena veda, - ne spada niti med naravne niti med družbene vede, - ne spada niti med družbene niti med eksaktne znanosti, - naj bi bila neka posebna veda, - raziskovalna veda, - kombinirana veda, - naravoslovna in znanstvena veda hkrati. 2. Oružbeni_^omen_2eo2rafije je po mnenju novincev predvsem v prikazu in razlagi odnoSov"ed~naravo In~družbo (23 %), opisu zemeljskeaa površja (14 %), prikazovanju in razlagi pokrajina (3 %) itd. Zanimivo je, da kar 35 % ni znalo odgovoriti, 11 % odgovorov pa je nejasnih (gospodarski in pedagoški pomen, pojmovanje okolja kot celote), Lahko zaključimo, da ima večina brucev dokaj nejasne predstave o vedi, ki jo misli študirati. 35 3. ?redmet_2§22rafije 3e mnenju več kot polovice pokrajina (57 %), nekaj jih navaja~geografsko okolje (12 %), Zemljo (11 %), aeosfero ali zemeljsko površje (po 9 %). Nekateri menijo, da je predmet geografije relief, narava ali naravne pokrajine, kar 36 % pa na vprašanje ni odgovorilo. 4• -ie bil0 predvsem zanimanje (44 %) in želja po Spoznavanju sveta (16 %). Le posamezniki so navajali še ljubezen do narave, željo po večji razgledanosti, zaposlitev v turizmu ali pa razlog, da jih je za študij geografije navdušil profesor geografije, 30 % pa na vprašanje ni odgovorilo, kar je zelo zgovoren podatek. Zaključek Oglejmo si še nekaj osnovnih značilnosti celotne slike odgovorov in primerjavo odgovorov novincev geografije in psihologije. Kljub določenim novim vprašanjem so rezultati v primerjavi z anketami iz leta 1962 in 1977 precej podobni (prvi podatek v oklepaju je iz leta 1977, drugi pa iz leta 1962). Od vseh odgovorov je bilo 26 % (21 %, 21 %) pozitivnih, 32 % pomanjkljivih (33 40 %) in 42 % (38 %, 40 %) negativnih. Med negativne smo seveda uvrstili tudi tista vprašanja, ki so ostala brez odgovora. V primerjavi z rezultati prejšnjih anket je nekoliko več pravilnih odgovorov, zato pa manj pomanjkljivih. Večji pa je tudi sam odstotek vprašanj brez odgovora, saj znaša 14 %. Pri vseh navedenih vprašanjih so mišljeni odgovori brez upoštevanja odgovorov na tiste geografske termine, kjer je bila dana možnost izbirne označitve pravilnega odgovora. Sicer pa je bilo pri ostalih geografskih terminih 23 % odgovorov pozitivnin, 41 % pomanjkljivih, 29 % negativnih in 7 % brez odgovora. Pri geografskih dejstvin je 39 % pozitivnih, 31 % pomanjkljivih, 17 % negativnih in 13 % brez odgovora. Na vprašanji s področja geografskih pojavov in procesov je pravilno odgovorilo 22 %, pomanjkljivo 37 %, negativno 23 %, brez odqovora pa je bilo kar 18 % vprašanj. Najmanj pozitivnih odgovorov je bilo s področja vprašanj iz hidrogeog-rafije Jugoslavije, saj je le 16 % odgovorov pozitivnih, 22 % pomanjkljivih, 35 % negativnih in 27 % brez odgovora in jih prištevamo seveda k negativnim. Na splošna vprašanja je pravilno odgovorilo 29 %, pomanjkljivo 27 %, negativno 33 % in brez odgovora 6 %. Polovično znanje, nejasni pojmi in predstave so še vedno hibe v srednješolskem znanju geografije. Zaskrbljujoče je skromno znanje s področja geografije Jugoslavije. Nova raziskovalna spoznanja vse prepočasi prihajajo do srednješolskih klopi. Prav opredelitev pojavov in procesov industrializacije, urbanizacijo in deagrarizacije so delali dijakom zelo velike težave. Tako je na primer proces urbanizacije pravilno opredelilo le 5 % dijakov, kar 66 % pa jih je odgovorilo neaativno ali pa je ostalo brez odgovora. Razumljivo je, da nam zgolj enoletni rezultati in primerjava znanja novincev geoarafije in psihologije ne more dati dovolj jasne osnove za dajanje bolj argumentiranih zaključkov, vendar le dovoljuje določeno sklepanje o znanju geografije v srednji šoli. Delovna hipoteza je bila zgrajena na predpostavki, da se ni geografijo vpisujejo dijaki, ki v primerjavi z ostalimi dijaki aeografijo bolj obvladajo. Žal oa primerjava sicer naključno izbrane vzorčne populacije (v našem primeru novincev psihologije) delovno hipotezo ne potrjuje. Pravilno je namreč odgovorilo 26,2 % 3 in 25,2 % P, pomanjkljivo 33,6 * r, in 29,9 % P, brez odgovora />a je ostalo 11,0 % in 17,3 % ?. Lahko torej zaključimo, da statistično vzeto razlike glede znanja geoarafije med obemi vzorčnimi populacijami niso značilno. Se največje razlike so v odstotku vprašanj brez odgovorov. Študenti geografije so namreč le odjovarjali pod določeno odgovornostjo, saj kljub anonimnosti ankete niso imeli popolnoma "čiste" vesti glede možne uporabe rezultatov. Psihologi :>a so odgovarjali brez obremenitev, zato pa nekoliko bolj površno, o čemer kaže prav visok delež vprašanj brez odgovorov. Vsekakor bi pričakovali, da bodo novinci geografije pokazali občutno višjo raven znanja o predmetu, ki ga mislijo študirati. S tem v zvezi pa je vsekakor tudi podatek, da je na vprašanje, kaj vas je vodilo, da ste se vpisali na geografijo, ostalo kar 30 % bru-cov z.geografija brez odgovora! Tudi delež novincev, ki se jim uspe "prebiti" v varnejši pristan.drugega letnika geografije na FF nam potrjuje, da se večina maturantov dokaj naključno odloči za študij geografije. Vsekakor bi bilo potrebno usmerjanju dijakov, ki jih veseli študij geografije, posvetiti večjo pozornost geografski krožki in sodelovanje v mladinskih raziskovalnin taborih (skupina geografija) so dodatna vzpodbuda in preizkus. 36 Geografski termini, zlasti pa geografska dejstva so delala psihologom nekoliko večje težave kot geografom. Geografske pojave in procese pa psihologi nekoliko bolje poznajo kot geografi, kar nas seveda močno preseneča. Tudi na področju hidrogeografije so psihologi dali za odtenek več pravilnih odgovorov kot geografi. Podroben pregled po vprašanjih pokaže, da so psihologi bolje odgovarjali na širša in bolj splošna vprašanja, npr.: pobude za osnovanje gibanja neuvrščenih, socialistične poteze našega gospodarstva, smer prihajanja zunanjih vplivov, ki se kažejo v razvoju jugoslovanskih umetnosti itd.), geografi pa na konkretnejša vprašanja. Seveda pa bi bilo potrebno za bolj reprezentativno predstavitev nadaljevati s podobnimi primerjalnimi anketami. Lahko zaključimo, da nas rezultati anket silijo k razmišljanju in z njimi ne moremo biti zadovoljni. Rezultati nam razgaljajo vse pomanjkljivosti, ki so odraz geografskega izobraževanja na vseh ravneh, od osnovne šole do univerze. Nikakor ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, da le četrtina srednješolcev ob nizkih kriterijih pokaže zadovoljivo raven geografskega znanja. Vsekakor bo potrebno več pozornosti posvetiti dopolnilnemu izobraževanju učiteljev \ geografije in pisanju šolskih učbenikov. Ob reformnih, večkrat le organizacijskih spremembah, bi morali težiti predvsem k dvigu znanja geografije, kajti le na ta način bomo dvignili tudi pomen in mesto geografije v naši družbeni stvarnosti. VIRA: Lovrenčak F Radinja D., , 1978, Znanje geografije pri absolventih srednjih šol na začetku visokošolskega študija geografije, Geografski obzornik XXV, 3-4, Ljubljana. 1963, Problematika o izhodiščih univerzitetnega študija geografije na prvi stopnji, Geografski obzornik X, 1-2, 3-4, Ljubljana. Odgovori študentov geografije in psihologije FF na anketna vprašanja - v % (šol.l. 1978/79) 1. Geografski termini 1-1 2Ei5D§_2£nacitev pozitivni pomanjkljivi negativni brez odgovora G P G P G P G P horizont 42 31 23 33 21 26 9 10 relief 51 34 19 34 26 23 4 9 erozija 7 3 46 34 46 51 1 12 podzol 16 14 56 37 26 32 2 17 polikulturno kmetijstvo 16 13 46 42 26 29 12 16 plantaža 17 15 53 60 23 14 2 11 SKUPNO 2 4,3 13,3 41,4 40,0 28,3 29,2 5,0 12, 1-2 I5^irna_označitev_jravilnega_odgovora pravilni nepravilni brez odgovora f j P G P G P geografska širina 82 30 16 20 2 - izohipsa 94 79 4 15 2 6 pasat 35 45 13 55 2 - savana 33 34 17 16 - - nataliteta 61 63 39 32 - — SKUPNO 31,0 71,2 17,8 27,6 1,2 1,2 37 pravilna lastna označitev delno pravil- ni nepravilni brez odgovora G P G P G P G P porečje 7 3 72 54 21 40 3 Geografska dejstva pozitivni pomanjkljivi negativni brez odgovora G P G P G P G P sestava geosfere 17 15 53 60 23 14 2 11 naravne pokrajine v tropskem pasu 27 17 23 40 35 29 5 14 tropske kulture 61 34 26 26 4 26 9 14 geološke dobe 59 40 17 11 12 26 12 23 glavna jezika v Juž- ni Ameriki 63 51 11 12 21 14 5 23 glavna mesta 59 35 25 43 14 22 2 - socialistične države v Evropi 67 57 30 37 3 6 - - atlaške dežele 63 37 19 20 12 6 6 37 industrijske pokra- jine v Evropi 21 37 47 23 25 31 7 9 številčni podatki o Jugoslaviji 21 14 39 43 21 29 19 14 naravne enote Slovenije 25 20 33 37 27 34 15 9 upravna razdelitev Slovenije (princip) 11 20 19 14 7 6 63 60 onesnažene reke v Sloveniji 74 60 25 31 1 9 - - območje onesnaženega zraka v Jugoslaviji 49 34 42 49 9 17 — — SKUPNO 44, 8 33,5 29,2 31,7 15,6 19,6 10, 4 15,2 Geografski pojavi in proce si dejavniki oblikovanja podnebja pokrajine 23 26 61 37 16 26 - 11 dejavniki razvoja turizma 46 51 46 32 3 3 5 14 socialistične poteze našega gospodarstva 39 43 35 22 9 6 17 29 (SFRJ) razlogi za namestitev tovarne v Kidričevem 32 6 35 29 9 14 24 51 označitev pojma var- stvo okolja 12 23 67 48 7 9 14 20 opredelitev procesa deagrarizacije 14 20 37 17 44 34 5 29 opredelitev procesa urbanizacije 5 6 19 37 67 51 9 6 opredelitev procesa industrializacije 15 15 69 63 10 6 6 11 vzroki stopnje razvo- ja kmetijstva v Sloveniji 13 14 23 23 23 12 31 51 vzroki onesnaženosti zraka v kotlinah 14 29 34 34 30 14 22 23 pravice narodnosti v SFRJ 23 9 13 43 50 37 9 11 38 pozitivni G P pobude za osnovanje gibanja neuvrščenih 16 40 pomanjkljivi G P 32 37 negativni G P 26 9 brez G 26 odgovora P 14 SKUPNO 21,4 23 ,6 39,7 35, 6 24,9 18, 5 14 ,0 22,3 Hidrogeografija Jugoslavije poimenovanje rek na skici obrazložitev rečne mreže označitev rečnih režimov v povodjih 32 4 9 29 9 12 35 13 19 34 14 14 33 35 40 37 23 40 43 32 54 34 SKUPNO 15,o 16 t 6 24,0 20, 7 36,0 33, 3 25 ,0 29,4 Splošna vprašanja smer prihajanja zunanjih vplivov, ki se kažejo v razvoju jugoslovanske umetnosti 30 43 40 23 30 29 slovenski pisatelji in dela, kjer najdemo tudi geografsko zanimivo čtivo 13 20 25 20 49 43 8 17 SKUPNO 24,0 34 ,0 32,5 21, 5 39,5 36, 0 4 ,0 8,5 SKUPNO (brez izbirne označitve prav.odg.) 26,2 25 t 2 33,6 29, 9 29,2 27, 1 11 ,0 17,3 ¡1. špes Geografske raziskave dijakov srednjih šol v okviru gibanja "ZNANOST MLADINI" v letu 1930 Z veseljem lahko ugotovimo, da zanimanje srednješolcev za raziskovalno delo iz leta v leto narašča. Vsako leto dobivamo več geografskih nalog, vendar pa uspeh ne gre iskati le v večjem številu, ampak predvsem v njihovi kvaliteti. Vedno več je nalog, ki so plod samostojnega raziskovalnega in terenskega dela, letos velja to predvsem za naloge o mlinih in mlinarstvu, kjer so imeli dijaki na voljo zelo nadrobna navodila, tako za zbiranje podatkov, kot tudi za njihovo vrednotenje ter izdelavo kartografskega gradiva. Takšne oblike usmerjanja in vodenja srednješolcev pri raziskovalnem delu so dobile priznanje in pohvalo ter podporo tudi pri vseh geografih, ki so bili v komisiji na zveznem geografskem srečanju. Pri dijakih, ki so sodelovali na mladinskih raziskovalnih taborih, pa se je pokazalo, da so precej samostojno in ustrezno uporabljali metode raziskovalnega in terenskega dela, ki so se ga naučili na taborih. Ponovno pa lahko ugotovimo, da je neprecenljive vrednosti sodelovanje mentorjev po šolah, saj je ravno od njihovega prizadevanja in volje, da ponagajo in svetujejo dijakom, odvisna tudi raven nalog, žal se iz leta v leto pojavljajo mladi raziskovalci iz istih srednjih šol, nekatere šole pa vsa leta niso našle poti, da bi 39 spodbujale dijake in mentorje za takšno vsekakor koristno obliko izobraževanja in vzgoje. Dokazr da se dijaki navdušujejo za samostojno raziskovalno delo^je tudi v tem, da večkrat oddajajo naloge za republiška srečanja kar mimo šole in mentorjev, ali pa iščejo mentorje tudi izven šole. Najlepši primer je Obalni klub mladih raziskovalcev iz Kopra, ki je pri raziskavi mlinov zaprosil za neposredno pomoč prof. Julija Titla. Na letošnjem-republiškem srečanju so dijaki 12 srednjih šol prikazali 27 raziskovalnih nalog s področja geografije. Pri delu jim je pomagalo 12 mentorjev, večji del nalog je plod skupinskega dela. Med oddanimi nalogami so bile tudi letos precejšnje razlike. Ob nalogah, ki so nastale kot uspeh prizadevnega in skrbnega dela dijakov in mentorjev, je bilo tudi nekaj nalog, ki so nastale brez pravega delovnega izhodišča, očitno v naglici. V bodoče bo treba postaviti osnovne zahteve za naloge, ki naj jih uvrstijo na republiška srečanja. Pri naraščanju števila nalog pa bo vsekakor boljša rešitev, da bi pred republiškim tekmovanjem Opravili izbor na občinski ali regijski ravni. Do sedaj so občinska tekmovanja zelo uspešno opravili le v Celju in uspeh ni izostal, saj so na republiško tekmovanje poslali dobre naloge. Letošnje republiško srečanje je izbralo šest najboljših nalog, katerih avtorji so dobili knjižne nagrade, drugi pa so dobili priznanje, nadrobnejšega razvrščam ja pa ni bilo. Tri najboljše naloge so zastopale Slovenijo na zveznem tekmovanju. Največ raziskovalnih nalog je bilo letos posvečenih mlinom in mlinarstvu: Jošt Rotar z gimnazije Vide Janežič iz Ljubljane je s pomočjo mentorice prof.S.Ažman pripravil Geografski oris mlinarstva v porečju Rašice na Dolenjskem. Naloga je obsežna ter izdelana pregledno, stvarno, zgoščeno. Ugotovitve temeljijo na lastnem terenskem delu. Raziskava obravnava 32 mlinov in žag na Rašici ter njenih pritokih. Avtor je raziskal tudi zaledje mlinov. Dijaki Saša Bajt, Irena Rejec in Goran Turk so člani že omenjenega Obalnega kluba mladih raziskovalcev iz Kopra, za mentorsko pomoč so zaprosili dobrega poznavalca Slovenskega primorja prof.dr.Julija Titla. Z nalogo Mlinarstvo v Koprskem primorju so zajeli zelo obsežno pokrajino, saj so raziskali mline v vsej slovenski Istri, skupno 76. V celoti postavlja naloga v ospredje zaokrožen pregled mlinov in njihove skupne poteze, čeprav ne zanemarja tudi njihovih razlik. Avtorji so ugotovili vrsto mlinskih in mlinarskih potez, ki doslej niso bile znane, mline pa so razdelili po različnih lastnostih na več skupin, ugotovili so tudi vrsto narečnih imen, ki so v zvezi z mlini in mlinarstvom. Mline na Kozjanskem je pregledno, stvarno in strnjeno prikazal dijak celjske gimnazije Peter Klakočer. Mentorsko pomoč je dobil pri prof.Z.Knez-Šterbenc. V nalogi je prikazal razvoj mlinov v porečju Bistrice na Kozjanskem. Na terenu je raziskal mline v okolici Lesičnega, za druge p"a je zbral primerjalno gradivo. Zelo skrbno je pripravil tudi kartografske priloge, pohvaliti pa velja tudi odličen, samostojen zagovor na republiškem in nato še na zveznem srečanju. Najobsežnejša med vsemi je naloga Mlinarstvo v Vipavski dolini, obsega skupno z ilustracijami i.n anketami blizu 300 strani. Škoda le, da je razlaga zbranega materiala dokaj skopa in predstavlja v bistvu povzetek obsežnega in sistematičnega dela, ki ne daje le pregleda o mlinarstvu Vipavske doline, temveč tudi vrsto novih ugotovitev, kar je vsekakor lep prispevek k preučevanju mlinov na Slovenskem. Naloga je plod skupinskega dela osmih dijakov gimnazije Veno Pilon iz Ajdovščine, z mentorjem prof.D.Bratinom. Mateja Gostič, Zora Torkar in Branko Mrvar z gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika so z mentorsko pomočjo prof.Ž.Zabrič raziskali vodne pogone na levi mlinščici Kamniške Bistrice. V bistvu je to obravnava 14 mlinov, od tega so bili trije v celoti anketirani. Raziskava je dala razmeroma bogate podatke in ugotovitve ter zaokrožen vpogled v značilnosti mlinov, ki so jih zgradili ob starodavni mlinščici. Skubina dijakov I.gimnazije iz Maribora je ob mentorstvu prof.D.Liehn raziskovala mline na področju občine Slovenska 3istrica, na vzhodnem Kozjaku in ja JV strani Pohorja. Največ so dosegli dijaki prve skupine, ki so z anketiranjem petih- mlinov in ostalim terenskim delom prikazali razvoj in značilnosti 40 mlinarstva v okolici Slovenske Bistrice. Dragi dve nalogi pa vsebinsko in tehnično še nista dozoreli za republiško srečanje in bi veljalo mlade raziskovalce vzpodbuditi, da bi z delom nadaljevali. Med najboljše raziskovalne naloge se je uvrstila tudi naloga Preskrba Celja' z vrtninami, ki jo je sestavila SKupina dijakov geografskega krožka Pedagoškega šolskega centra iz Celja, katerega mentor je prof.dr.A.Sore. Naloga je metodološko in problemsko pretentana, skrbna in dobro zasnovana, funkcijsko so opredeljeni naravni dejavniki za razvoj gojenja vrtnin v oskrbnem območju Celja, vprašanja v zvezi s tovrstno agrarno dejavnostjo ter organizacijo trgovine. Posebej pa je treba opozoriti na zelo tehtno analizo celjske tržnice, njene oskrbe in regionalne ter strukturne povezave s pridelovalci. Naloga zasluži objavo. Dijakinji Janja černigoj, Nataša Pavlica z gimnazije Veno Pilon iz Ajdovščine sta z mentorsko pomočjo prof.L. Likarja obdelali obsežno gradivo o dnevni migraciji delovne sile v občini Ajdovščina. Naloga vsebuje tako opis osnovnih geografskih značilnosti ajdovske občine, teoretično opredelitev pojma migracije in dnevne migracije, kot tudi zelo podrobno analizo zaposlovanja prebivalstva v industrijskih obratih. Upoštevane so različne značilnosti migracijskih gibanj, kot npr. strukturo zaposlenih glede na kraj zaposlitve, spol, izobrazbeno strukturo zaposlenih po zaposlitvenin centrih in krajih bivanja. Dijak Kmetijske Šole Rakičan Srečko Lukovnjak je samostojno, brez mentorjeve pomočitopravil solidno raziskavo Prostorske značilnosti kmetijske proizvodnje. Osredotočil se je na osrednji problem, namreč na pridelovanje hrane, pri čemer avtor še posebej poudarja pomen zadrug. Kritično razlaga tudi latentno staranje kmečke delovne sile in beg mladih s podeželja. Iz naloge ves čas odseva, da dijak živi v agrarnem okolju, da ga zelo dobro pozna in da razume korenine obravnavane problematike. ^ed klasična agrarno geografska preučevanja spada naloga Mojce Zupančič iz I.gimnazije v Ljubljani. Izraba zemlje in stanje kmetijske proizvodnje v črnučan in na Ježi. Avtorica je s pridom izkoristila znanje in metode zbiranja podatkov, ki ga je pridobila na mladinskem raziskovalnem taboru. Uspešno je prikazala potek in težave socializacije zasebne posesti. Delo pomeni tudi prispevek k poznavanju značilnosti kmetijstva na obrobju večjega mesta. Mentorica pri nalogi je bila prof.M.Radinja. Dijakinje ajdovske gimnazije Teja Kukonja, Martina Makovec in Srigita Lojk so si izbrale za preučevanje precej hvaležen pojav - burjo, ki je del njihovega vsakdana, kar se v nalogi vseskozi pozna. Spis pomeni sintezo poglavitnih do sedaj objavljenih ugotovitev o burji. Samostojne meritve pa so terjale od avtoric veliko truda in časa. Zato je škoda, da so ti podatki v nalogi preskromno osvetljeni. Največ pozornosti zasluži poglavje o vplivu burje na arhitekturne poteze naselij, na prst in vegetacijo. Mentor pri tej nalogi je bil prof.L.Likar. Naloga Vpliv prometnih poti na gospodarski razvoj vrhniškega območja je prispevek dijakinj GPS iz Ljubljane Darje Gabršček in Vesne Živadinov, mentorica je bila prof.3.Špacaoan. Naloga je sicer historično obarvana, vendar vsebinsko še ustreza naslovu, preskromno pa so osvetljene zveze med razvojem prometa na eni ter razvojem prebivalstva, gospodarstva in širjenja Vrhnike na drugi strani. Navzkrižja glede poteka "uranske ceste" je orisala Mojca Flere, dijakinja kranjske gimnazije. Prispevek je vsebinsko in metodološko ustrezen, je pa preveč "tehničen". Premalo so namreč osvetljeni geografski vidiki načrtovane ceste. Mentor te in tudi naslednjih sedmih nalog je bil prof.3.3rinovec. Valerija Dolžan iz kranjske gimnazije je pripravila nalogo Hidrografski razvoj toka Save Bohinjke v preteklosti in danes. Delo je povzetek različnih virov, ki jih v glavnem sestavljajo norfogenetske razprave, vendar se je pokazalo, da je njihovo razumevanje, povzemanje in prirejanje za srednješolca prezahtevno in bi terjalo večje predznanje. Ob ten bi bilo potrebno ponovno razmisliti o merilih, vsebini in obsegu mladinskega raziskovalnega dela. 41 Tadeja Mulej, dijakinja kranjske gimnazije je raziskala planinsko pašništvo na Jelovici. Posebno, pozornost je posvetila pomenu planin in oblikam planinskega gospodarstva z vidika zgodovinskega razvoja. Delo temelji tudi na terenskem delu. Ob tem bi veljalo vzpodbuditi tudi druge mlade raziskovalce s kranjske gimnazije, da se za prihodnja republiška srečanja lotijo raziskav, ki v večji meri slonijo na terenskem delu. Nastanek, razvoj in propad kovaške obrti v Kropi je orisal dijak pedagoške gimnazije iz Kranja Damjan Možina. Posebna vrednost naloge je v tem, da je skušal osvetliti ključne razvojne stopnje kovaštva v Kropi v vzročni luči, vključno s posledicami na socialni razvoj naselja. Ustrezno je tudi kartografsko in slikovno gradivo. Tudi naslednja naloga je s kranjske gimnazije. Majdo Bitenc je namreč zanimalo širjenje zazidave na območju Preddvora. Osvetljena je sodobna prostorska problematika naselja, predvsem krčenje kmetijskih površin ter onesnaževanje okolja. Škoda je, da se avtorica v večji meri ni naslonila na priloženo kartografsko gradivo. Varstvo okolja na Bledu je bilo v ospredju zanimanja Irene Potočnik, ki je prav tako dijakinja kranjske gimnazije. Usmerila se je predvsem v prikaz razširjenosti "črnih" smetišč, ki jih je skušala tudi funkcijsko povezati z naravnimi elementi okolja. Dijakinja kranjske gimnazije Anica Florjančič je raziskovalno naloao posvetila Rudniku urana na Žirovskem vrhu, ki jo odlikuje smiselno in organsko združevanje in tolmačenje zbranega gradiva, osvetljenega v luči varstva okolja. Snov je razširila še na spreminjanje izrabe zemlje ob novo nastajajočih rudniških objektih, vendar je to poglavje ostalo preveč od robu, sicer bi naloga dosegla solidno srednješolsko raven. Turistične dejavnosti na Bledu ter "fijakarstvo" in"pletarstvo"kot njihov sestavni del je preučevala dijakinja kranjske gimnazije Sonja Palhartinger. Ker so turistične poteze Bleda bile v strokovnem tisku že večkrat obravnavane, je bilo v tem obsegu težko prispevati kaj novega. Dijakinji Irena Zatler in Tatjana Plevnik z ekonomskega šolskega centra iz Slovenj Gradca sta ob pomoči mentorice prof.C.Špragar orisali kmečki turizem v občini Ravne na Koroškem. Prispevek je skrbno sestavljen, analiza kmečkega turizma pa je podkrepljena s podatki o turistični dejavnosti na vasi. Bizovik in bizoviške perice je nedvomno zanimiva tematika, ki je večkratno povezana z naravnimi potezami in socialno-ekonomsko strukturo vasi, ki leži v neposredni bližini Ljubljane. Hvalevredna je predvsem ooravnava vzorčnih kmetij, anketa peric in primerjava s starejšimi raziskovanji. Zato je naloga metodološko in stvarno zelo tehtna. Nalogo je predložila skupina s IV.gimnazije iz Ljubljane, mentorica pa je bila prof.V.Gams. Samo Safnik, dijak I.gimnazije iz Maribora, je pripravil Demografsko in gospodarsko oznako krajevne skupnosti Podgorci pri Ormožu. Mentorica je bila prof.D.Liehn. Naloga vključuje domala vse demografske in gospodarske dejavnike, pomembne za razvoj območja, obravnava pa je povezana z vplivom Ormoža kot občinskega in regionalnega središča. Pristop k nalogi in analiza kažeta na ustrezno poznavanje problematike kot tudi ustrezne literature in geografskega načina osvetlitve. Avtor naloge Nekatere gospodarske značilnosti Kozjaka v okviru mariborske občine je bil prav tako dijak mariborske I.gimnazije Janez Kečler, mentorica pa prof.D.Liehn. Naloga opisuje geografske probleme regije in se pri tem seveda naslanja na ustrezno literaturo, problemsko pa je naloga usmerjena samo na kmečki turizem. Naloga je sicer skrbno sestavljena in smiselno vključuje ugotovitve ankete ter je koristen prispevek k poznavanju te regije. Naloga z naslovom HE Kobarid in IIE Kolarjev vrh v luči varstva okolja je skupinsko delo dijakov gimnazije Miloša Zidanška iz Maribora'z mentorjem prof. M.Štefancem. Naloga je metodološko in tematsko zelo zanimiva, saj se na konkretnem primeru dotika zelo perečega vprašanja našega časa: na eni strani 42 teženj po obvarovanju "prvobitne" narave in na drugi strani teženj po zadovoljevanju naraščajočih potreb sodobne družbe. Metodološko pa je naloga kot raziskava pomanjkljiva, kaže pa zelo prizadet in čustveno obarvan odnos do obravnavane problematike. Dijaki so namreč že pred pretresom dobrih, slabih strani obeh načrtov dali prednost HE Kolarjev vrh in so bili pri obravnavi premalo kritični. Pa tudi sicer so pri osvetljevanju predvidene HE Kobarid vseskozi v ospredju naravnovarstveni vidiki, medtem ko je pri drugem načrtu (Kolarjev vrh) poudarjen izvedbenotehnični vidik, naravovarstveni pa je potisnjen v ozadje. Iz naloge pa je čutiti globoko prizadetost in strah za bodoči razvoj človeka, večina pogledov pa je preveč pesimističnih. Dijaki so si očitno zadali prezahtevno nalogo. Na republiškem srečanju so dijaki na kratko poročali o svojem raziskovalnem delu, o ciljih njihovih raziskav ter o izsledkih, prikazali kartografske in slikovne priloge, ki so jim nasploh posvetili veliko pozornost. Organizatorji zveznega srečanja, ki je bilo letos v Prištini, so sodelovanje omejili tako, da so iz vsake republike sprejeli le tri naloge in pet udeležencev. Izbor slovenskih nalog ni bil enostaven, saj je bila večina raziskovalnih nalog plod skupinskega dela. Dijake - raziskovalce so v Prištini zastopali Jošt Rotar z nalogo Geografski oris mlinarstva v porečju Rašice na Dolenjskem, Mojmir Nosbruker, Stanislav Pintar, Vojko Strahovnik v imenu geografskega krožka PŠC iz Celja z nalogo Preskrba Celja s povrtnino ter Peter Klakočer z nalogo Mlini na Kozjanskem. Na zveznem tekmovanju je imela komisija precej preglavic, kako z enotnimi merili oceniti na eni strani naloge slovenskih udeležencev, ki so bile plod resnega, intenzivnega in mentorsko dobro vodenega dela dijakov, ki imajo pouk geografije v vseh razredih srednje šole, in na druqi strani naloge ostalih udeležencev iz drugih reoublik, kjer je v že vpeljanem usmerjenem izobraževanju geografija skrčena ter je geografsko znanje dijakov neprimerno bolj skopo. Poleg slovenskih udeležencev so sodelovali še dijaki iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Vojvodine, večina njihovih nalog pa je bila le obnova določenih poglavij iz literature ali celo kar iz učbenikov (kot npr. Rudna bogastva Jugoslavije, Uporaba sončne energije itd.). Komisija se je odločila, da nalog ne bo razvrščala, ampak je na predlog Galaksije izbrala najboljše, ki jih bo omenjena revija za nagrado objavila. Tako smo izbrali šest nalog, po eno iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Vojvodine ter vse tri naloge naših tekmovalcev, ki so bile najboljše tako po izbrani tematiki, vsebini in samostojnem raziskovalnem delu kot tudi po dobrem prikazu. Peter Klakočer, dijak celjske gimnazije, pa je kot četrtošolec dobil za nagrado še enoletno štipendijo Galaksije. Ob teh ugotovitvah se lahko le sprašujemo, ali niso bile kvalitetne geografske naloge mladih slovenskih raziskovalcev "labodji spev", ali se tudi nam obeta, da bo ob zmanjšanju števila ur geografije v usmerjenem izobraževanju, upadlo zanimanje, čas in znanje za samostojno terensko in raziskovalno delo tudi med našimi srednješolci? 43 D.Radinja Onesnaževanje in varstvo okolja na primeru izbranega industrijskega ali kmetijskega obrata (zadruge) (navodila za raziskavo)*) 1) Namen raziskave je, da stvarno preuči posamezni industrijski obrat, in sicer glede na to a) koliko energije tovarna troši dnevno (mesečno, letno) in kakšne vrste energije (premog, nafto oziroma kurilno olje, elektriko itd.). Gre za absolutne količine in na enoto proizvoda; b) koliko surovin tovarna troši dnevno (mesečno, letno) za svoje obratovanje (absolutno) in na enoto proizvodat c) koliko drugih virov troši, ki jih ekonomika tovarne ne zajema (zrak, voda) in so potrebni bodisi pri pogonu ali pri proizvodnji. 2) Kakšne so značilnosti tehnološkega postopka pri predelavi surovin v izdelke (poraba in izguba energije, poraba in izguba surovip v celoti (dnevno, mesečno, letno) in na enoto proizvoda . 3) Na tej osnovi se da izračunati, kolikšno in kakšno je pravzaprav kroženje energije in snovi, oziroma v kolikšni meri tovarna onesnažuje posamezne pokrajinske člene Tzrak, vodo, tla, vegetacijo, naselja itd.) in okolje kot celoto (medsebojni vplivi posameznih vrst onesnaževanja); skratka, kakšno je industrijsko onesnaževanje geografskega okolja sploh. 4) Glede na porabljeno energijo in surovine (dovoz) ter količino izdelkov (odvoz) se da izračunati transportno onesnaževanje okolja, ki ga povzroča tovarna (prometno onesnaževanje). 5) Glede na število zaposlenih v tovarni se da izračunati populacijsko onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obrat zaradi lastne delovne sile. 6) Po ustreznih normah se da različne oblike onesnaževanja med seboj primerjati in jih preračunati v populacijske ekvivalente (Glej Uradni list SRS, štev.21 • 24.5.1972) 7) Z analizo naravnogeografskih členov (položaj tovarne v pokrajini glede na relief,klimo, vode, vegetacijo itd.) in družbenogeografskih (npr. zazidanost okolice) lahko ugotovimo, kako se onesnaženost širi v okolico tovarne in kakšno je razmerje med onesnaževanjem (emisijo) in onesnaženostjo (imisijo) .okolja. 3) Zberemo podatke o stvarni onesnaženosti okolja v okolici tovarne (če obstajajo meritve) ali jih ugotovimo posredno (z anketiranjem ljudi, po sledovih in drugih znakih) oziroma z jemanjem vzorcev (voda, tla, vegetacija) ali morda celo z laboratorijskimi analizami. Posebno pomembni so značilni pojavi (indikatorji), npr. pogin rib, slabo uspevanje sadnega drevja in vrtnin, izginjanje lišajev, slaba socialna struktura prebivalstva, propadajoča pročelja hiš itd. *) Navodila so namenjena predvsem geografom šolnikom in njihovim učencem za preučevanje geografskega okolja, v katerem je šola. Glej tudi obvestilo (Spodbuda za mlade raziskovalce) na koncu revije. 44 9) Z upoštevanjen vseh oblik kroženji energije in snovi, ki jih ustvarja obrat, lahko opredelimo njeno ekološko bilanco ter ga vrednotimo širše in celoviteje ne pa samo z ekonomskega vidika. 10) Pri zbiranju podatkov (največ jih lahko da tovarna) je treba smiselno uporabiti orilozeni vprašalnik, ki ga je treba prilagoditi glede na posebnosti izbranega industrijskega obrata. IZBRANI PODATKI O INDUSTRIJSKEM OBRATU 1) Naziv tovarne (obrata) _ 2) Industrijska panoga (kemična, kovinska, tekstilna itd.) 3) Starost tovarna (letnica in oznaka: zastarela, modernizirana ipd.) _ 4) Mikrolokacija (odprta, zaprta, utesnjena, brez možnosti širjenja ipd.)_ 5) Obseg tovarniškega kompleksa v hektarih ali arih ._ 6) Vrednotenje tovarniškeja kompleksa (stabilna-labilna tla, suha-vlažna-poplavna, nerodovitna-rodovitna, prejšnja funkcija tal)_ 7) Predvidena razširitev tovarniškega kompleksa v hektarih ali arih (sklenjena razširitev, razširitev na drugem kraju ipd.) _ 3) Število zaposlenih _ 9) Gostota zaposlenih (zapos1enih/ha) _ 10) Načrtovana gostota zaposlenih _ 11) Potrebe po dodatnih tovarniških površinah v hektarih (glede na načrtovano Število zaposlenih) 12) Oskrba z energijo: a) letna poraba _ k.ih el.enerjije, _ ton premoga, ___ ton kurilnega olja oziroma druqe energije, b) načrtovana poraba enerjije 13) Oskrba z vodo: a) iz javnega omrežja, lastni vodovod oz.vodnjak, iz reke itd. b) letna poraba v m>__ c) načrtovana poraba v n3 ia odkod (iz katerih virov) 14) Vodo uporabljajo (za pogon, za hlajenje, za surovino, v tehn.postopku) 15) Letna proizvodnji izdelkov v tonah (oz. ustreznih enotah) a) sedanja __* b) načrtovana _ 16) Letna poraba surovin v tonah: a) sedanja, b) načrtovana 17) Enakomernost - neenakonernost potrošnje surovin in proizvodnje preko leta (proizvodni režim) 13) Prevoz surovin (vlak, tovornjaki, kombinirano) in smeri dovoza 19) Prevoz izdelkov (vlak, tovornjaki, kombinirano) in smeri odvoza 20) Delovna sila doteka iz smeri _ a) število skupno _ b) odstotek vozačev _(dnevna migracija) 21) Odstranjevanje odpadne}a materiala (deponiranje, odvažanje, izpeljava v kanalizacijo, reko, zrak ipd.); morebitna predelava odpadkov (sekundarne surovine ) 22) Odpadki (v tonah ali m ): trdni, tekoči, plinasti 23) Sedanji vpliv tovarne na okolje (hrup, prah, dim, smrad, plini, drugo) - čim bolj konkretni podatki. Dosedanje spremembe. 24) Vpliv tovarne na okolje v bodoče - načrtovano zmanjševanje negativnih učinkov na okolje. Oblike in načini tega zmanjševanja (posredni in neposredni), npr. rekonstrukcija, preusmeritev proizvodnje, izpopolnitev tehnologije, mehanizacija, avtomatizacija, čistilne naprave. Navajati čim bolj konkretne podatke pri vseh teh programih (finančno, tehnološko, časovno). 25) Druge ekološke značilnosti tovarne 26) Ali tovarna zasleduje oziroma meri onesnaženost okolja, ki jo povzroča (voda, zrak, tla itd.) Dodatno: 1) Delovno okolje v tovarni: zdravo - neškodljivo, a neurejeno (neestetsko) -deloma škodljivo - v celoti škodljivo. 45 2) varstvo delavcev zaradi zdravju škodljivega okolja (oblike in vrste varstva): a) število za zdravje škodljivih prostorov in odstotek glede na vse delovne prostore; b) število delovnih mest v škodljivih prostorih in odstotek glede na vsa delovna mesta. 3) Benificirana delovna doba: ne - da (in za katera delovna mesta in za koliko delavcev) Koliko znaša ta doba? 4) Poklicne bolezni v tovarni: ne - da (vrste in pogostost) 5) Posebej obravnavati in razlikovati: a) delovno okolje (v tovarni), b) rekreacijsko okolje delavcev, c) bivalno okolje delavcev, d) življenjsko okolje v okolici tovarne (za prebivalce sploh). 6) Onesnaženost posameznih elementov okolja v okolici tovarne a) vode (viri: prebivalci, higienski zavod, ribiči, vodna skupnost, občinski organi - inšpekcijska služba), b) zraka (viri: prebivalci, zdravstvena služba itd.), c) tal (vrtičkarji, vrtnarji, kmetje, kmetijska služba, prebivalci nasploh), d) vegetacije (domačini, kmetje, gozdarji itd.), e) živali (domačini, veterinarji, lovci, kmetje). 7) širša problematika tovarne glede a) lege (ugodna, neugodna, ustrezna, neustrezna, tuja okolju, navzkriž z okoljem, utesnjena, velike možnosti širjenja itd.), b) stopnja onesnaženosti okolja (na splošno čisto okolje sredi čiste industrije, degradirano okolje sredi umazane industrije, obdobno onesnaženo, itd.), c) tehnološkega postopka (zastareli postopki, zastarele poteze infrastrukture - vodovoda, ceste, električnega omrežja itd.). d) rentabilnosti - nerentabilnosti (konkurenca, brez konkurence, perspektivna, neperspektivna, konjunkturna itd.), e) delovne sile (ali jo primanjkuje v bližnji oziroma daljnji okolici, delovna sila iz drugih slovenskih pokrajin, drugih republik itd.), nesorazmerje zaradi potreb predvsem po moški-ženski delovni sili itd. 3) Lokalna klima in tovarna (vetrovi, megla, temperaturna inverzija, prezračena oziroma vetrovna lega, zatišna lega itd.). 9) Vodni viri in tovarna (bogati lokalni vodni viri - talna voda, izviri, rečna voda oziroma pomanjkanje vode itd.), priključek na komunalni vodovod, tovarna ima lastni vodovod itd. 10) Odnos delavcev do onesnaženosti delovnega in bivalnega okolja (ugotovitve s pomočjo ustrezne ankete). 11) Odnos prebivalcev do okolja, ki ga onesnažuje tovarna (ugotovitve s pomočjo ustrezne ankete). 12) Pomen tovarne za krajevno skupnost in občino. Opomba: Pri celovitem prikazu tovarne morajo biti osvetljeni njeni koristni vplivi (gospodarski in širši družbeni pomen tovarne) kakor tudi škodljivi (degradacija okolja) oziroma celotna pokrajinska preobrazba v njeni okolici sploh. VIRI 1) Tteoretska in metodološka lietarura (npr. Vera Kokole, Novi pogledi na proučevanje okolja, Geografski vestnik, XLVI, 1974. Vera Kokole, Sistemi, sistemska teorija in modeli, Geografski vestnik XLVII, 1976) 2) Navodilo o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote onesnaževanja (populacijske ekvivalente E), Uradni list SRS, št. 21 - 24.5.1972 3) Statistični podatki Zavoda SR za statistiko, občinskih in drugih služb 4) Revija Naše okolje, Ljubljana,Republiški komite za varstvo okolja (različni članki) 5) Tovarniška glasila 6) Podatki tovarne 7) Anketiranje delavcev in prebivalcev 8) Podatki občinskih in drugih služb ter ustanov 46 Q?cmba: Vsi običajni podatki (o delovni sili - odkod so delavci, kako prihajajo na delo itd., nadalje o obsegu in vrsti proizvodnje, o oorabi surovin, o pogonskih virih in surovinah, o prodaji izdelkov itd.) se dajo ekološko vrednotiti. Zato ni potrebno, da pri zbiranju podatkov ali anketiranju ekološko problematiko preveč naglašamo. V bistvu gre za to, da si ustvarimo celovito podobo o tovarni in njeni vlogi v okolju. Potrebno je torej osvetliti, koliko in kako tovarna prispeva k družbenemu standardu v svoji okolici (za vrtec, šolo, ceste, gradnjo vodovoda, kanalizacije itd.) in koliko k slabšanju te okolice zaradi onesnaževanja okolja, s tem pa k celoviti preobrazbi pokrajine sploh. D R 0 3 M E H 0 V ,1 C E Tri neodvisne države v letu 1979 Proces dekolonizacije v svetu prehaja v zaključno fazo; od nekdanjih kolonialnih imperijev so ostali le še posamezni drobci. Tudi v letu 1979 so nastale tri nove neodvisne države: 22. februarja je dobila neodvisnost bivša britanska kolonija Saint Lucia v Malih Antilih, 11.junija Kiribati (nekdanja britanska kolonija Gilbert Islands v Oceaniji) in 27.oktobra britanska kolonija Saint Vincent v Malih Antilih. 1. SAINT LUCIA je 616 km2 velik otok v južnem delu Malih Antilov (Windward Islands). Zgrajen je pretežno iz vulkanskih kamenin, v južnem delu nižji, gričevnat, na severu pa se dviga nekaj vulkanskih stožcev do višine 858 m. Leži na 14° severne geografske širine in ima tropsko podnebje. Večji del hribovja je še vedno pokrit s tropskim deževnim gozdom. Dve tretjini prebivalcev so črnci, ostalo mulati, poleg njih pa še 4 odstotki indijskih in o,5 odstotka evropskih priseljencev. Skupno ima otok 110.000 prebivalcev, to je 179 na km2. Polovica jih živi v mestih, več kot 45.000 v glavnem mestu Castries na severu otoka. Prebivalstvo naglo narašča, saj znaša rodnost 34°/oo, smrtnost 7,2°/oo, prirodni prirastek je 26,8°/oo (1974). Narodni dohodek je 533 dolarjev na prebivalca. Uradni jezik je angleščina, pogovorni pa v glavnem t.i. patois, srednjeameriški dialekt francoskega jezika. Država nima večjih naravnih bogastev. Glavni vir dohodkov je tropsko poljedelstvo, manjše predelovalnice kmetijskih pridelkov in v zadnjih letih turizem. Izvažajo banane, kakao, kokosove orehe, sladkor, rum in začimbe. Otok je 13.junija 1502 (praznik Sv.Lucije) odkril Krištof Kolumb. Odtlej so se štirinajstkrat menjali francoski in angleški gospodarji. Od 1314-1967 je bil angleška kolonija, nato je dobil status pridružene države z notranjo avtonomijo in 1979 neodvisnost, a je še naprej ostal član Commonwealtha. Po državni ureditvi je parlamentarna monarhija; vrhovni poglavar je angleška kraljica, ki jo zastopa generalni guverner, v Great Islet Bayu je velika ameriška pomorska baza. 2. SAINT VINCENT je iužni sosed. Svete Lucije. Meri 388 km2 in ima 100.000 prebivalcev (25 3 na km2). Poleg glavnega obsega še nekaj manjših otočkov v severnem delu otočja Grenadines. Tudi to je vulkanski otok z najvišjim vulkanom La Souffriere (1165 m), ki je nazadnje bruhal aprila 1979. Otok ima strme, skalnate obale z vmesnimi peščenimi zalivčki, le na severozahodu se vleče ozka obalna ravnica. Povprečna letna količina padavin je od 1.300 do 2.500 mm. Tropski gozd se je ohranil le v notranjosti otoka. 47 Prebivalci so črnci (70 odstotkov), ostalo so mulati, 4.000 pa je indijskih priseljencev. Petina prebivalcev živi v glavnem mestu Kincrstownu v južnem delu otoka. Uradni jezik je angleški. Rodnost znaša 34°/oo, smrtnost 7°/oo, prirodni prirastek je 27°/oo. Narodni dohodek je 330 dolarjev na prebivalca (1976) . Glavna gospodarska panoga je poljedelstvo, ki daje za izvoz banane, kakao, sladkor, tum in kopro. Na otoku je le nekaj manjših predelovalnic kmetijskih pridelkov. Otok je odkril Krištof Kolumb 22.januarja 1493 (praznik Sv.Vincenca). Leta 1783 so si ga prisvojili Angleži, 1967 je dobil status pridružene države z notranjo avtonomijo; tudi po pridobitvi neodvisnosti je ostal član Common-wealtha. Državni poglavar je anqleška kraljica, ki jo zastopa generalni guverner . 2 3. KIRIBATI je miniaturna državica v Oceaniji. Meri 906 km in ima 60.000 prebivalcev (66 na km2). Sestavljena je iz nekdanjih angleških kolonialnih posesti Gilbert Islands, Line Islands, kjer leži največji otok Christmas (575 km2), Ocean Island ali Banaba in Phoenix Islands. To so majhni, nizki koralni atoli, na katerih živi pokristjanjeno mikronezijsko prebivalstvo. 2.500 polinezijskih Banabijcev ima v parlamentu pravico do veta na vsako odločitev o spremembi njihovega statusa. Otoke je v glavnem odkril španski pomorščak Mendana v letu 1576. Otok Christmas pa je odkril kanitan James Cook leta 1777 in na njem preživel božič, od koder ima otok tudi ime. Prirodni prirastek prebivalstva znaša 32 /oo, a se prebivalci močno izseljujejo na sosednje otoke, kjer so zaposleni kot delavci na plantažah. Glavno mesto je Bairiki na atolu Tarawa. Gospodarstvo je slabo razvito, narodni dohodek je 720 dolarjev na prebivalca (1976). Glavni vir dohodkov so fosfati, ki jih kopljejo na otoku Ocean (okrog 350.000 ton letno), a bodo zaloge v nekaj letih izčrpane. Prebivalci se ukvarjajo s primitivnim poljedelstvom (taro, kokosovi orehi), svinjere-jo in ribolovom. Velika Britanija daje državici vsakoletno finančno pomoč, s posebnim skladom pa poskušajo ustvariti gospodarsko podlago za čas, ko bodo ležišča fosfatov izčrpana. Karel Natek K M J I 2 E V N 0 S T Geološka karta .Jugoslavije 1 : 500,030 Zvezni geološki zavod v Beogradu je 1. 197 0 izdal geološko karto v merilu 1:500.000 v šestih listih in s tolmačem. Lani so to karto ponatisnili in jo je mogoče kupiti (brez tolmača) pri Geološkem zavodu SRS, Knjižnica, Parmova 33, Ljubljana (cena enega izvoda: 250 din). O gornjem obveščamo šole, ker geografski kabineti večinoma nimajo novih stenskin geoloških kart, nujno potrebnih pri geografiji Jugoslavije. Ta potreba izhaja iz načela nazornosti pouka pa tudi zaradi posodobljenega znanja o geologiji Jugoslavije. Nekateri učni teksti še vedno govorijo na primer o "stari rodopski gmoti, sestavljeni iz paleozojskih kamnin, ki da seže do Donave in Beograda na severu". Nova geološka karta kaže v šumadiji dokaj druqačno podooo. Geografi delimo relief Jugoslavije po svojih kriterijih, pri tem pa se nogosto sklicujemo na geološko delitev. Kot je videti iz tolmača k tej karti, se je geološka delitev Jugoslavije marsikje spremenila (na primer meja med Dinaridi in Alpidi v Sloveniji, Šumadidi in Moravidi v predelu, ki smo a a prej prištevali k starim Rodopom itd.). Ni nujno, da bi geografi sledili geologom, vendar moramo poznati 99 njihovo novo delitev. Pri geologih glede nje sicer ni enotnosti, toda delitev, kot jo prinaša omenjeni tolmač, je delo vodilne skupine pri zveznem geološkem zavodu in ima zato svojo pomembnost. I. Gams društvene vesti Karel Prijatelj, 1333 - 1930 V Ljubljani je 9.maja 1980 umrl nestor slovenskih šolskih geografov profesor Karel Prijatelj. Rodil se je 22.oktobra 1333 v Kamniku, vendar je bil njegov pravi dom v Ribnici na Dolenjskem. Po gimnaziji v Novem mestu je od 1903 do 1907 študiral geografijo in zgodovino na dunajski univerzi in tu 1911 opravil profesorski izpit. Leta 1908 se je zaposlil na Dunaju pri Založbi šolskih knjig, leta 1910 pa je nastopil službo v Gorici na takratni edini slovenski državni gimnaziji. V šolskem letu 1915/16 je poučeval na I.državni klasični gimnaziji v Ljubljani in nato na zaposlovalnih tečajih goriške slovenske gimnazije v Trstu. Od 1919 do 1922 je bil profesor na ljubljanski realki, nato pa 10 let na klasični gimnaziji v Mariboru. Užival je sloves odličnega šolnika. Leta 1924 je za tisk priredil dopolnjeni rokopis 1. 1913 umrlega profesorja Milana Pajka; izšel je kot Pajkov in Prijateljev Zemljepis za srednje in njim sorodne šole, II.del. Knjigo je profesor Silvo Kranjec pozdravil "kot naš najboljši ter skoz in skoz moderen zemljepisni učbenik, ki ne zaostaja - če abstrahiram od zunanje opreme in slik, kar je seveda denarno vprašanje! - za tovrstnimi nemškimi. Zato se je tudi priljubil učencem in zemljepisen pouk je po njem lahek in uspešen." (Gl. S.Kranjec, Iz naše šolske geografije, GV 1/1925). Leta 1930 je izšel Zemljepis za srednje in njim sorodne šole. II.del: Izvenevropske Zemljine, ki so ga sestavili K.Prijatelj, V.Bohinec in R.Savnik. Leta 1932 pa je izšel Zemljepis za II.razred srednjih in njim sorodnih šol: Evropa (istih avtorjev). Oba učbenika sta bila opremljena s slikami. Prijatelj je bil v Mariboru odbornik tamkajšnjega zgodovinskega društva in sotrudnik Časopisa za zgodovino in narodopisje, v katerem je med drugim ocenil: Dimnikova ročna zemljevida Pohorja in Kozjaka ter Slovenskih goric in Dravsko-Ptujskega polja (XX/1925) ter Bašev in Dimnikov Ročni zemljevid Jugoslavije (XXV/1930). Leta 1932 se je preselil v Beograd in bil referent v ministrstvu za prosveto. Leta 1933 je prevedel v slovenščino srbski učbenik profesorja T.Radivojeviča Osnovni pojmi zemljepisa za prvi razred srednjih šol, ki je ponovno izšel 1. 1935. Leta 1941 je bil upokojen in od 1. 1946 je bival v Ljubljani zdrav in bistrega duha prav do smrti. R. Savnik 49 Spodbuda za mlade raziskovalce PROFESORJEM GEOGRAFIJE! Spoštovani kolega, obračamo se na Vas z naslednjo pobudo. Kot mentorju Vaših dijakov, ki so tekmovali v okviru gibanja Znanost mladini ali pa se na to šele pripravljajo, Vam predlagamo, da bi jih seznanili in spodbudili k raziskovanju naslednje tematike: 1) Raziskovanje mlinov in mlinarstva v domači pokrajini. 2) Oskrba z vodo v domačem kraju. 3) Onesnaževanje in varstvo okolja na primeru izbranega tovarniškega ali kmetijskega obrata (zadruge). Med šolskim letom naj bi se dijaki prijavili, da bi jim poslali metodološka navodila, med počitnicami pa naj bi se lotili raziskovanja. Delo si zamišljamo tako, da bi dijaki med počitnicami na terenu anketirali, fotografirali in zbirali gradivo, jeseni oziroma med šolskim letom pa bi gradi vo ustrezno obdelali (uredili in analizirali podatke, sestavili tabele in ilustracije ter tekst naloge) ter raziskavo ob koncu leta predložili za tekmovanj Doslej se je obneslo, če so dijaki nalogo, predno so ji dali dokončno obliko, predložili na vpogled, da smo jih opozorili na to ali drugo stvar, ki jo kaže izpopolniti. Pri tem seveda računamo na Vaše sodelovanje in mentorstvo, za kar se Vam že vnaprej lepo zahvaljujemo. Dijaki se lahko tudi neposredno obračajo na nas oddelek glede nasvetov, navodil, literature, analiz v laboratoriju ipd. Pojasnila k predlaganim raziskavam 1) Prva tema o mlinih je nadaljevanje dosedanjih sistematičnih raziskav, ki potekajo po enotni metodologiji. a) Zanimanje za raziskave so pokazali štabi za splošni ljudski odpor predvsem zaradi pregleda in podatkov o mlinih, ki Obratujejo ali so še dobro ohranjeni. b) Za raziskave pa se zanima tudi Zveza vodnih skupnosti Slovenije, ki jo interesirajo predvsem podatki o jezovih (iz česa so zgrajeni, kako so vi soki, kako ohranjeni ipd.) zaradi njihove vloge, ki jo imajo pri zadrževanju nudourniških in drugin lastnosti tekočih voda. c) Raziskave zbujajo zanimanje tudi zaradi podatkov o vlogi mlinov med N03. Zato kaže tovrstne podatke še posebej osvetliti. Ker so raziskave o mlinih zanimive in aktualne tudi s širšega vidika in ne samo ožje geografskega, jih dijakom močno priporočamo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da raziskave uspejo zlasti v domači pokrajini in tedaj, če se dijaki drže navodil in vestno preučijo vsaj manjše število mlinov iz različ nih delov izbrane doline, druae pa primerjalno. Navodila za te raziskave so objavljena v Geografskem vestniku, LI, 1979, str. 121-145 (Geoarafsko raziskovanje vodnih mlinov in .mlinarstva na Sloven skan). 50 2) Druga tematika - Oskrba z vodo v domačem kraju - je kot nalašč za preučevanje posameznih vasi ne glede na stopnjo njihove razvitosti. Priložnost imajo predvsem dijaki iz agrarnih in manj razvitih krajev pa seveda tudi drugi. Zaradi preobsežne problematike pa preučevanje mestnih naselij odsvetujemo. Za preučevanje so hvaležna zlasti naselja, ki imajo vodovod šele krajši čas in so še v živem spominu prejšnji načini vodne oskrbe in kjer so tudi vodnjaki dobro ohranjeni. Vpoštev pridejo seveda tudi naselja, ki so brez vodovoda. Tudi te raziskave so zanimive v zvezi s splošnim ljudskim odporom. Zaželjeni so zlasti podatki o dobro ohranjenih vodnjakih, čeprav jih zaradi vodovoda ne uporabljajo več. Preučevanja vodne oskrbe temeljijo na anketiranju. Za terensko in drugo delo dobijo dijaki ustrezna metodološka navodila, da raziskavo lahko samostojno izpeljejo. 3) Tretja tematika je namenjena stvarni obravnavi tovarniškega ali kmetijskega obrata (zadruge v širši geografsko-ekološki luči. Te raziskave so kot nalašč za dijake iz mest in industrijskih krajev. Dosedanje izkušnje kažejo, da podatkov ni vselej lahko dobiti, ker za tovarne povečini niso ugodni. To tema- . tiko priporočamo zato dijakom, ki so podjetni in iznajdljivi. Posebno ugodno je, če imajo znance, ki so zaposleni v tovarni, ki si jo izberejo za raziskovanje. Isto velja za večje kmetijske obrate. Posebno hvaležni so obrati t.i. umazane industrije (tovarne papirja in celuloze, usnjarne, kemične tovarne, železarne ipd.). Odveč je razlagati, da je tudi ta tematika zanimiva in aktualna. Predlagamo, da pri posamezni nalogi ne sodelujejo več kot trije dijaki. Navodila za te raziskave so v tej številki objavljena na strani 44 (Onesnaževanje in varstvo okolja na primeru izbranega industrijskega ali kmetijskega obrata). prof.dr. Darko Radinja PZE za geografijo fil.fakultete Ljubljana, Aškerčeva 12/11 Delo geografskega krožka na celjski gimnaziji v letu 1379/1930 Geografski krožek je imel redne sestanke vsakih 14 dni. Predsednica krožka je bila Juana Letonje, 4.a. Na sestankih so se zvrstila predavanja, ki so jih predavatelji ponazorili z diapozitivi, s slikovnim in kartografskim materialom: Jože Hrastnik, abs. gimn.: Kosovo; Mojca Belak, 4.c: Armenija in Gruzija; Igor Marinšek, 4.b in Tatjana Klančnik, 3.g: Mladinski socialno-geografski tabor v Hodošu - Pomurje 3; Milena Hohnjec, Celje: Tajska 1. in 2. del; prof.Franc Pisanec, Škofja Loka: Po skandinavskih deželah; Mitja Preželj, 3.h: Južnoameriški Indijanci; Peter Klakočer, Radivoj Štrukelj in Marjan Trobina, vsi iz 4.a: Neuvrščene dežele v geografski luči; Gregor Vovk, 3.f: Afganistan; Francka Jazbinšek, Marija Orožim, Leonida Turk, Valerija Vipotnik vse iz 4.a: Slovenske starožitnosti; 51 Franc Malečkar, abs.geol., Ljubljana: Vtisi s poti po Avstraliji in Novi Gvineji» Milena Hohnjec, Celje: Nepal; Ernest Rečnik, Šentjur: Burma; Peter Klakočer, 4.a: Mlini na Kozjanskem/ Marjana Šelih, 4.d s sodelavci: Kmečki turizem v Zgornji Savinjski dolini (raziskovalna delo). Krožkarji so anketirali kmetije v Zgornji Savinjski dolini, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Raziskovalno nalogo "Kmečki turizem v Zgornji Savinjski dolini" so opremili s kartografskimi ponazorili in barvnimi fotografijami kmetij. Na natečaju "Mladi za napredek Celja 1980" je bila naloga nagrajena. KZ Mozirje nam je pomagala z nasveti. Tov.Marija Bezovšek nas je finančno podprla. Izobraževalna skupnost Mozirje je nalogo za svoje potrebe odkupila. Peter Klakočer, 4.a, je bil nagrajen za nalogo "Mlini na Kozjanskem" v okviru gibanja "Znanost mladini" v Ljubljani. Bil je izbran, da se je udeležil enakega zveznega srečanja v Prištini. Razstave: V okviru gostovanja gibanje "Znanost mladini" iz Ljubljane je delo geografskega tabora v Vinici razlagala udeleženka Damjana Počkaj, 3.g. V gimnazijski čitalnici so si člani krožka ogledali razstave: Benetke in Severna Italija in Slovenska planinska transverzala. Pripravljali smo ekskurzijo na Notranjsko in dolino Zg.Kolpe, vendar jo zaradi stabilizacije nismo izpeljali. Mentor: Zvezdana Knez-Šterbenc UDK 331.97 "AVNOJ" BRAČIČ V. 62000 Maribor, YU, Pedagoška akademija, Mladinska 9 PROFESOR ILEŠIČ - DOBITNIK NAGRADE AVNOJA Geografski obzornik XXVII (1980), štev. 3-4, str. 1-4 Ob najvišji nagradi v Jugoslaviji, ki jo je prejel akademik prof.dr.S.Ilešič, prikazuje avtor vlogo, ki jo ima nagrajenec v slovenski in jugoslovanski geografiji in še posebej njegov pomen za poglabljanje in usmerjanje geografske znanstvene misli. UDK 914.8 GAMS I. 61000 Ljubljana, YU, PZE za geografijo filozofske fakultete, Aškerčeva 12 SKANDINAVIJA IMA SVOJ NERAZVITI - SEVER Geografski obzornik XXVII (1980), št ev. 3-4, str. 4-3 Članek, ki je nastal v zvezi z ekskurzijo slovenskih aeografov po Skandinaviji, prikazuje njene značilne črte s posebnim poudarkom na njenih regionalnih razlikah ter v geografski luči osvetljuje nerazvitost njenega severnega dela. UDK 551.464:913.0 RADINJA D. 61000 Ljubljana, YU, PZE za geografijo filozofske fakultete, Aškerčeva 12 ZNAČILNOSTI VODNE OSKRBE V NAFTNIH POKRAJINAH PUŠČAVSKEGA SVETA. RAZSOLJEVANJE MORSKE VODE PO SVETU Geografski obzornik XXVII (1930), štev. 3-4, str. 9-16 Razsoljevanje morske vode pridobiva v zadnjih desetletjih čedalje večji obseg ne samo zaradi naraščajočih potreb po sladki vodi v sušnih pokrajinah,, temveč tudi zaradi onesnažene vode v drugih pokrajinah. Ta pojav ima zato vse več geografskih potez. UDK 910.1:001 PLUT D. 61000 Ljubljana, YU, PZE za geografijo filozofske fakultete, Aškerčeva 12 RAVEN ZNANJA GEOGRAFIJE PRI MATURANTIH SREDNJIH ŠOL (primerjava znanja novincev študija geografije in psihologije na v Ljubljani) Geografski obzornik XXVII (1930), štev. 3-4, str. 23-39 Raven znanja geografije pri maturantih srednjih šol ni zadovoljiva. Analiza anketnih vprašanj je pokazala, da je le četrtina anketiranih zadovoljivo odgovorila na vprašanja. Novinci geografije in psihologije so pokazali približno isto raven geografskega znanja, čeprav smo ga pričakovali več pri novincih geografije. UDK 910.1:371.4 ZGONIK M. 62 00 3 Maribor, YU, Pedagoška akademija, Mladinska 9 ILEoIGEVI POGLEDI NA GEOGRAFIJO 3 PEDAGOŠKO DIDAKTIČNEGA VIDIKA Geografski obzornik XXVII (1930), štev. 1-4, str. 24-27 Članek govori o pomenu, ki ga ima Ilešičeva znanstvena misel - teoretična, metodološka in stvarna - ne samo za geoarafsko znanost, temveč tudi za njeno aplikacijo v šoli. UDK 913 "KS VINICA V BELI KRAJINI" PLUT D. 61000 Ljubljana, YU, PZH za geografijo filozofske fakultete, Aškerčeva 12 FORTUN F. ¿3340 Črnomelj, YU, Center srednjih šol REPOLUSK P. 612 4 0 Kamnik, Trdinova 3 DROZG V. 62000 Maribor, Fluksova 3 REGIONALNO-GEOGRAFSKA PROBLEMATIKA MANJ RAZVITE KRAJEVNE SKUPNOSTI NA PRIMERU KS VINICA V BELI KRAJINI Geografski obzornik XXVII (1930), štev. 3-4, str.17-23 Krajevna skupnost Vinica lezi na najbolj proti jugu pomaknjenem delu Slovenije in je v okviru občine Črnomelj. Prirodno-geografske poteze, zlasti kraške, vplivajo na usmerjenost gospodarstva. V stoletnem obdobju se je število prebivalcev zmanjšalo skoraj za polovico. Močnejše osrednje naselje je le Vinica z obratom Novoteksa, ki pa ni zaustavil izseljevanja, z^sti ne z višjih, hribovitih delov. UDK 910.1:001 "ZNANOST MLADINI" ŠPES M. 61000 Ljubljana, Geografski inštitut univerze E.Kardelja v Ljubljani, Aškerčeva 12 GEOGRAFSKE RAZISKAVE DIJAKOV SREDNJIH ŠOL V OKVIRU GIBANJA ZNANOST MLADINI V LETU 1930 Geografski obzornik XXVII (1930), štev. 3-4, str. 39-43 Sestavek prikazuje, kako j.2 razvito geografsko raziskovanje med dijaki srednjih šol v Sloveniji na osnovi števila raziskovalnih nalocr, njihove tematike in zahtevnosti, kakor se kaže v okviru republiškega gibanja "Znanost mladini" v letu 1930. Članek osvetljuje tudi delež teh raziskav na enakem zveznem tekmovanju .