rJr^V'i* 'i * I *- ... .„------- , . , r PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JGLIETU — iN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 113. CHICAGO, ILL., PETEK, 18. JULIJA — FRIDAY, JULY, 18, 1924. LETNIK XXXIIL Kat. shod in slavljenje 301etnice KSKJ v Milwaukee-West Allis. KAT. SHOD IZPADEL NAJSIJAJNEJŠE. — SHODA SE JE UDELEŽIL SAM MIL. NADŠKOF MILWAUŠKI IN VEČ SLOV. DUHOVNIKOV, KAKOR TUDI GLAVNIH URADNIKOV, MED NJIMI MR. ANTON GRDINA GL. PREDS. K. S. K. J. Dan 13, julija 1924. ostane za vedno zapisan v zgodovini slovenske naselbine Milwaukee—West Allis, Wis. Ta dan pom en j a vstajenje na rodnega in verskega življenja med tukajšnimi rojaki. To je bil dan, ki bo ostal vsem, tudi tujerodcem v trajnem spominu. Tako veličast no manifestacijo in to javno prirejeno od natoliško čutečega ljudstva, še ni videlo občinstvo tega mesta. Ta govorica ne kroži samo med nami Slovenci, pač pa tudi med tujci, ki naš nedeljski shod občudujejo na vso moč. RAZNE YESTI. Zadnji nedeljski dan, je bil kakor nalašč od narave prirejen. Zlato jutranje solnce je razlilo svoje zlate žarke in s svojo bliščobo ovenčalo na-j selbino in vso pokrajino, da je tako ta dan bil oblečen v najprazničnejšo obleko za ta veliki dan. Naselbina se je za ta dan pripravljala z vso resnostjo in vso svojo energijo in zato je bil ta shod tudi tako veličasten, kakorŠnega že zlepa ni videla morda nobena slov. naselbina. Shod se je otvoril s slovesno sv. mašo na West Allisu.. v slov. cerkvi. Te slovesne maše se je udeležilo veliko šte-! Kakor je povojna doba, vilo duhovnikov med njimi so razdejala vsem narodom čut bili trije slovenski: domači do lepega čednostnega Bogu č. župnik Father Pakiž in! dopadljivega življenja, kakor jz st. Paula, Minn, sta prihi je ta povojna kuga, okužila tela ta dan na to slavnost domalega vso Evropo, tako Rev. p, x. Bajec, ki je že od-so njeni zastrupljevalni ba- nekdaj znan slov. naselbinam cili težko okužili tudi Ameri- po Ameriki. Z njim je prihi-ko preko atlantiškega oceana, tel tudi Rev. Dr. Gruden pro-Slabi protiverski tisek, je gro- fesor bogoslovja v semenišču z ovito okužil tudi naš mali v $t. Paulu. Ostali duhovniki slovenski narod v Ameriki. so bili drugih narodnosti. To razdiralno delo zadnjih Shod se je začel torej s slo-dvajset let naših sovražnikov; vesno pontifikalno sv. mašo je uničilo marsikatero pošte- katere se je udeležil tudi sam no slovensko verno srce, daj milwauski nadškof Most Rev. se danes iz svojega blata dvi- Sebpstian E. Messmer, ki jfe ga proti svojemu Bogu, ga po- s svojim prihodom in udeležbo nižuje in zanikuje. Družinsko utisnil najveličastnejši pečat življenje po naših naselbinah na shod. je med takimi ljudmi, ki so pri slovesni sv. maši so bla-z a vrgli najdragocenejše ide- poslovili novo društveno za-ale vero v svojega Stvarnika stavo dr. Marije Pomoč Krist-Boga prišlo po domače pove- janov, 165, K. S. K. Jednote, dano na boben. To čutijo naj- katero je blagoslovil sam mil. bolj sami prizadeti. Toda po-:naHškof Messmer. magati se ne znajo, sredstva, Slavnostno pridigo v slo-s katerimi edino bi se lahko, verskem jeziku je imel Rev. pomagali so zavrgli in jih f. X. Bajec iz St. Paula. Kot poteptali. Naredili so kakor izboren pridigar je v vzneše-človek, ki bi se potapljal, pa xiih besedah govoril o velikem bi pri tem vrgel proč od se- pomenu katoliškega shoda in be rešilni pas. Kaj se to pra- obenem je naslikal našo K. S. vi? Ali ni to naravnost samo- k. Jednoto kot veliko dobro-, mor? In poglejte po naših na- delno podporno mater, ki je'' selbinah če ni tako. - veliko storila za korist slov.; Da se temu odpomore in da naroda v Ameriki. Čestital je se reši, kar se še rešiti da, za- j njenim ustanovnikom, njenim to so katoliški Slovenci v A- sedanjim voditeljem, itd. Pomerila začeli s prirejanjem vedal je tudi, da ta katoliška kat. shodov, kateri so edino organizacija bo živela dalje., sredstvo, s katerim se lahko kakor vsaka druga. Njegov naš narod reši pred popolnim govor je napravil najboljši u-; verskim in moralnim bank- tis na vse navzoče, le škoda,1 ropstvom. da pri tej veliki maši več kot Da, naše lepe stare sloven- polovico ljud! ni moglo v cer-( ske značaje je treba oživeti; j kev. Cela armada ljudi je sta-staro trdno slovensko vero, j la okrog cerkve, pa bo našemu narodu zasveti- j Takoj po maši pa je imel la lepša prihodnjost. In kdo ( slovesen govor mil.nadškof naj to delo izvrši, ako ne bo-1 sam. Govoril je v angležfcini do katoliški shodi in dobri; Krasno je orisal delovanje «1 rt ! katoliški listi. Tega so se v polni meri zavedali tudi katoliški rojaki v katoliških organizacij. S svo-! jim govorom je mil. nadškof nokazal. da on pozna temelji-1 Milwaukee in zato so'prire-;to tudi Slovane in tudi nas dili svoj veličastni katoliški ( Slovence. Govoril je o sovraž-shod zadnjo nedeljo. Ta shod j nem delu proti katoliški eerie izpadel kar naisijajnejše j kvi in Dovdaril je, da so kat. toliko ljudstva se ni še zbralo j organizacije poklicane prve, na nobeni prireditvi v tej na-! da s svojim lepim vzgledom in selbini, kakor se ga je ^ivno delom zaustavijo to sovražno zadnjo nedeljo v South Turn, delo projti veri in cerkvi. Nje-Hall na katoliškem shodu. j gov govor je bil v resnici ne- Cela slavnost je bila prire-, kaj posebnega, jena p0 katoliških društvih J Po končani slovesni sv. ma spadajočih h K. S. K. J. v ši so se društva uvrstila pred,' •arom* in s sodelovanjem! cerkvijo, kjer so se dali sli g. župnika Fathra M. kati z novo društveno zastavo ki je bil glava celfr z glavnim odborom K. S. K. e. I J. načelu. (Dalje prih.) — London. — Naši letalci so dospeli v London. Poročnik Smith je siguren, da ako ne bo posebne nesreče, bodo še pred 1. avgustom na ameriških -tleh. Naša letala so v oopolnoma dobrem stanju. Vse naše težave so za nami; za naprej nimamo skrbi, tako je rekel poročnik Smith. Prva oseba, ki je pozdravila naše letalce na angleških tleh, je bila Mrs. MacLaren, soproga angleškega letalca kateri se tudi sedaj nahaja na svojem poletu krog sveta. — New York. — Ko je bilo na ulici največ ljudi, so prišli trije banditje v trgovino z zlatnino na ave. A. in odnesli dragocenosti v vrednosti $40.000. Lastnik trgovine je Louis Fried. Banditje so jo popihali na varno. — Kansas, City. — Walter B. Martin, star 17 let, je tako neprevidno vozil z avtomobi lom, da je podrl na tla nekega človeka, kateri je kmalo nato, na zadobljenih poškodbah izdihnil. Neprevidnega mladeniča so zaprli. — Anderson, Ind. — Triletna deklica Gertrude Louise Chism, se je igrala s'žveplen-kami. Uname se ji pa obleka, dobila je tako hude opekline, da je kmalo na to umrla. — Berlin. — Ruska sovjetska vlada je kupila v teku treh mesecev na Italijanskem, Holandskem in v Švici 530 zračnih letal, 40 tankov in 65 podmorskih čolnov. Preskrbeli so si tudi v navedenih državah velikanske množine vse vrste municije in orožja. Po ročilo pravi, da je sovjetska vlada plačala vse to v gotovini. — Chicago. — Neki človek je prišel na 3207 Wilson ave. v prodajalno za tobak in prosil če sme iti v zadnjo sobo, kar se mu je dovolilo, takoj nato se pa sliši strel. Ustrelil se je v glavo, po listinah, katere je imel pri sebi je policija dognala, da se piše Joseph Tumbdahl. — Dublin. — Vlada je izpustila na svobodo Eairton de Valera, Austen Stacka in več drugih političnih voditeljev. — Berlin. — Izdelovalci filmov za kine v Nemčiji bojkotirajo amerikanske filme, vsled tega ker se tudi Ameri-kanci ne poslužujejo filmov izdelanih v Nemčiji. Nameravajo tudi napotiti italijanske in švedske pfoizvajalce filmov, da bi se pridružili boj-tu. — Vspeha pa ne bodo I-meli, ker so se amerikanski filmi v Nemčiji tako vkoreni-nili, da so deloma izpodrinili domače proizvajalce* — Chicago. — Myrtel Prais, stara 15 let, katere sta-riši živijo na 2718 N. Lawn-dale ave. je neznano kam izginila od doma pred enim tednom. Mati je v velikih skrbeh, da ne bi bila deklica padla v roke kakšnim brezvestnim nepridipravom. Myrtel je učenka na Metropolitan Bns-sines college in izgleda starejša, kakor pa je v resnici. — New York. — Sedem letni sinček policaja Mc.Do-nalda je neznano kam izginil, vse iskanje je bilo zaman. Sedaj pa poročajo, da so trije "boy scouts" šli skozi skupino dreves blizu Port Richmond, kfr'er najdejo pogreša- Y0JNI DOLG. Prihodnji kongres se bo lotil tega kočljivega vprašanja. Washington. — Ko se se-stanejo kongresniki na prihodnjem zasedanju kongresa, bodo imeli za določiti, ali naj se vojni dolg, kateri znaša 21,250,000,000 (enaindvajset bilijonov dvesto petdeset milijonov dolarjev) potom davkov izplača v sedanji generaciji, t. j. v približno v tridesetih letih, kakor je predla gal zakladničar, ali pa, da se nekaj tega bremena prepusti še prihodnji generaciji. Ako pride v poštev prvi predlog, se bo moralo potom davkov vsako leto nekaj nad sedemsto milijonov dolarjev iztirjati in to bi trajalo tri deset let. Možnost reducirati davke za dvesto milijonov ali več na račun prvega predloga, je vzela v pretres zelo resno ena grupa demokratskih senatorjev. Senator Jones (Dem. N M.) kateri je vzajemno z se-] natorjev Simmonsem (Dem. N. C.) vodil davčni boj je izjavil, da sedanja generacija stori v polni meri svojo dolžnost, ako se vredi poravnava dolga tako, da se izplača v Iz neodrešene domovine. NOV TEŽAK KONFLIKT NA MEJI, SPOPAD MED JUGOSLOVANSKIMI CIVILISTI IN ITALIJANSKIMI GRANICARJI. — PREISKAVA. — NINČIČEVA BRZOJAVKA MUSSOLINIJU. — ZAUPNICA MUS-SOLINIJU. Dne 24. junija po noči je je poslal tozadevno depešo-prišlo pri Uncu onkraj demar-.; min. preds. Mussoliniju. kacijske črte do krvavega spopada med družbo civilistov' Nujna potreba, da »e določi in italijanskimi graničarji. E-| meja. den graničar je' bil ubit, več XT . ... A . Nujno bi bilo treba, da se pa ranjenih. Takoj po temu dogodku so «oioci po razvoamci, Italijani granico zaprli, pre- Je tako stanje' kakorsn° Je kinili lokalne telefonske zveze ter zabranili vsak prehod preko meje. Le železniški promet se je vršil in mednarodne brzojavke in telefonske proge so bile v obratu. Itali-j jani so pri Rakeku vstavili tovorni vlak ter naložili vanj truplo ubitega graničar j a katerega so prepeljali v Postojno. — Na večer po dogodku se je zbrala ob meji med Rakekom in Planino velika meja določi po razvodnici, ker sedaj, zelo mučno za naše prebivalce. So primeri, od kateri hso naše vasi ločene od svojih gozdov, vodnjakov in mlinov, da ljudje zvečer ne morejo vračati živine, ki jo po dnevi gonijo na pašo. Mussolini je obljubil, da se bo stvar brzo rešila. Zaupnica Mussoliniju. Mussolini je imel neki dalj- ši govor v palači Venezia, ka- množica italijanskih graničar-! terega se je vdeležila faši- šestdesetih ali letih. sedemdesetih -o- Potek obravnave proti moril cema Robert Franksa, bo zelo zanimiv. Chicago. — Ker je kriminalno sodišče v Chicagi, kakor pravijo eksperti "fire! trap," je vrhovni sodnik Ca-verly odredil, da se niti dvesto oseb ne bo puščalo k razpravam Nathan Leopolda, Jr. in Richard Loeba, morilca Ro-! bert Franksa. Vstop se bo do-J volilo le toliko osebam, koli-j kor je zato pripravljenih sedežev. Zabranjeno pa bode stati na hodniku. Zanimanje za to razpravo je veliko. -o- Slaba letina — draginja se obeta. Ker je bilo preveč dežja in je spomlad zakasnela, bodo pridelki tako slabi, kakor že niso bili več le£. Koruza je že, prišla na tako ceno, da po ne-, katerih krajih farmarji živino, koljejo, ker nočejo plačevati tako visoke cene. Po poroči-j lu agrarnega oddelka, bo letos 53,000.000 bušlov žita_ manj, kakor ga je bilo lansko' leto. jev in fašistovskih čet, ki so bile močno oborožene in so i-, mele tudi mitraljeze. Prebivalstva, ki je še silno ogorčeno vsled napada na naše o-zemlje od laških graničarjev in fašistovskih čet, se je polastilo strahovito razburjenje. Preiskava. Do tega neljubega ijiciden ta je prišlo po krivdi orjune. Dne 23. m. m. se je pripeljalo stovska zborna večina. Od 382 članov je bilo prisotnih 341. Po Mussolini j evem govoru, ki je bil burno odobra-van, je predlagal poslanec Pennavaria, tajnik odbora večine, resolucijo, ki izreka Mussoliniju popolno zaupanje in je bila sprejeta soglasno. -o- Slovenska izobraževalna društva prepovedana. Po Goriški straži posnema- -o- ŠIRITE "A. S. IN EDINOST^ Zeppelin nad severnem tečajem. j Berlin. — Moštvo, katero" je odbrano za prvi polet s| Zeppelinom, katerega dobi A-j merika v jeseni od nemške vlade je izjavilo, da hočejo, ako ne pride vmes kaj posebnega, napraviti poskusni polet Čez severni tečaj. Člani tfe ekspedicije so dobili povelje, da se imajo pripraviti za poskusni polet v začetku Avgusta. Do 15. avgusta morajo pa že biti nazaj, ker Amerika more dobiti to zračno ladjo že v začetku septembra. -o- Vsakdo lahko spozna onega, ki rad po blatu brska, če se mu na prste pogleda. nega dečka razmesarjenega in zadavljenega. v gorenji Logatec osem orju- mo> da Je min- Preds. Musso-našev iz Ljubljane na avtomo- ,im v razgovoru z dr. Wilfa-bilih. Oboroženi so bili od nog nom in dr- Besednjakom me-do glave, imeli so karabinke seca marca obljubil, da bodo in granate. Tej skupini orju- slov- izobraževalna društva, našev, sta .se pridružili še dva katerim je videmska prefek-domačina. Zvečer, ko so bili tura. Prepovedala vsako delo-že malo dobre volje, so se od-,vanie» vspostavljena v prejšni peljali iz Gorenjega Logatca s*an- z avtomobilom skozi ob meji Zagotovila in obljube mini-na Planino in Unec. En dan strskega preds. so naši ljudje preje se je eden naših fina n- Yzeli z zaupanjem na znanje carjev baje sam ustrelil. Or- in zastopniki Prosvetne zve-junci so se zaradi tega z La- ze so stopili s prefektom v Vi-hi sprli, misleč, ali trdeč, da dmu tak°i v stik> da se dogo-so tega financarja Lahi ustre- vorno izvedejo obljube Mus-lili. Iz prerekanja se je raz-: solmija. Videmska prefektu-vil seveda incedent in poboj, i ra Je Pa šla Preko vseh obljub v katerem so orjunaši Laha- Mussolinija in slovenska izob-Lovrenca Grego ustrelili. — raževalna društva prepove-Upajmo, da preiskava doženej dala. resnico ter ne pozabi na or-juno, ki terorizira tudi naše obmejno prebivalstvo. Par dni pred pretepom je dobil župan občine Planina pri Rakeku pismo od orjune, ki poziva, naj v roku 48 ur naznani, kako se bo proslavljal Vidov dan. Župan je odgovoril, Četudi ne bi bil smel, ker orju-na vendar ni nadzorovalni organ županstev ter je opozoril okrajno glavarstvo v Logatcu, da se je bati nemirov. Do teh je prišlo še prej kot se je pričakovalo in obmejni pretep je gotovo v zvezi z grožnjami planinske orjune. -o- Ninčičeva brzojavka Mussoliniju. ItaHjansk! odpravnik poslov, kateri zastopa odsotne^ ga italijanskega poslanika Bodrera, je bil sprejet pri ministru za zunanje stvari dr Ninčiču, s katerim sta razpravljala o dogodkih ob jugo-slovansko-italijanski meji. Minister Ninčič je obžaloval, da prihaja vsled neurejene gra-nice do nepotrebnih konfliktov ter je italijanskega od- r pravnika poslov obvestil, da DENARNE POŠILJAITE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze s po5lo in »anesljivimi bankami ▼ starem krajn hi naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na 4o-ri afi na zadnjo pošto točno in brez vsake-sra dobitka. NaS« cene »a pošiljke v dinarjih m Urah so bile včeraj skMfe: Skupno s poštnino: 300 — Din.........$ «.6C 1Mb — Din.........$ RS5 i500 — l5i». ........$ 32.09 3J000 — Din.........$ io.«H) — D«.........smoa 108 — Lir" ! ....... s 3.00 2<£> — ......... i 5GB — Lir ........ $ 2&2-S L001 t- Lir ........ $ 4*25 At? IHOfer** amč 3MH* i nad-JtCtiD 1Jt pecrt&ll m T*sa Vm&Ura moafc ŽtftfM As^b *4 J£ «ACfcfc*mo Močit Jhftt m lllUtoli na pt tmuir ft® m_ »ouaijB po&okfuto wmwqpi V TOGOS&AVTTO TB 8CKTO POŠTI KAKO* TU** ngftpkV-NtX Vse pQŠiijaJfwe> 0w{|i*tt »m U&USKO &AXJ& ___ _ _ __________ . i Sg ® mente, katere je ustvaril Vsegamogoeni za človeka, da jih odkrije in rabi. Tako prihajamo torej v novo dobo, v kateri igra glavno vlogo zrakoplov. pravico in resnico, bo trdno stal na braniku proti sovražniku, ki se je zaklel, da iztr-' ga iz naših src naše katoliško prepričanje, za katerega so Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edmost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago. UL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application._ NAROČNINA: Za Zodinjene države za celo leto ................$4- Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2 50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$200 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4-75 For Chicago. Canada and Europe per H$H v«mr S3.50 "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Nova doba. SID rA\ j se naši očetje tako hrabro bo- - - rili in doprinesli velike žrt- ve. 'Naša sveta dolžnost je, Ničle so veliko vredne, če da se za ta dva združena li- so na pravem mestu, j sta vsi kot en mož zavzame- * * * ' mo, da čim prej postane dnev- Ničle dobijo svojo veljavo nik. Vsak naj v svojemu okro- šele tedaj, Če je spredaj šte-j žiu malo poagitira med svoji- vilka, ki jih vodi. mi prijatelji in znanci in vs- * * * Collinwood, O. sti sam ne spozna. Te-rdeče. Peh nam bo zagotovljen. ! Kdor hoče visoko skočiti, Cenjeno uredništvo: — Ker vrane so tako kratke parne- Kakor se™ md*} * ,uTret ?.e mora pre:i £Ioboko skloni- že dolgo časa ni bilo dopisa v ti, da njih pamet ne doseže ™k 12 poročil, so Vas vkleni- ti. listu Am. Slov. in Edinost in niti tako daleč, da bi vedeli, h v zak°nskl Jarem. Tako je v . . da ne bodete mislili, da nas da so imeli svoje katoliške Prav' da ste stopil med nas in Veliko se jih poženi iz lju. je veter odnesel na kakšne pe- stariše in trdijo, da so prišli nam "omagate vleči zakonski bezm, veliko pa tudi radi de- čine, zatorej se oglasim jaz, iz opice. Potem pa naj mi ka- i Yoz• s| ?.e b?rjte' ne narja* ker novic je dovolj. — Svo- toličani pustimo, da bi ti mo- ^ tako hudo. Želim Vam o ječasno je bilo poročano, da drijani naše prepričanje bla- bll° srece m blagoslova boz se je v Collinwood začelo da-'tili. Nikoli in nikdar se nesme niti in res je tako. Na vsej, to zgoditi; postavimo se v, Kakor čitam se ljudje pri- genskih poslancev iz Julijske črti se obrača na bolje, samo bran vsikdar in povsod, kakor tožuiejo, da jim manjka de-', k**ajme. bl Pa razmeram J 1 odpomogel, o tem pa ne bo Mussolini fašistovski diktator rad posluša poročila slo- Ko je človek iznašel parni stroj in istega izročil v službo transportacije, ki je za človeštvo vitalna potreba je nastala za človeštvo nova doba. Lokomotiva, ki je začela kot velikanska novost leta 1830. je izpodrinila ves počasni prevoz s živino po slabih potih, itd. Daljave, ki so vzele voznikom s konji ali drugo živino tedne in mesece, je lokomotiva prevozila v enem do treh dni. Koliko trpljenja je bilo z iznadbo parne lokomotive ljudem prikrajšanega. delavske razmere s© jako močan hrast ki se ne da oma-ia. Well, v tem oziru se nam o po! . K !; ° Jjrm p? . °° slabe, ker več tovaren je za- jati, jim stopimo nasproti, be- farmarjem ni treba pritoževa- P°r°cila, ker Mussolini take prlo svoja vrata, po več dru-jrimo in podpirajmo naše ka-jti, ker kar sem na farmi mi navade nir^a> + + cnh na HpIa nn dva ali na toliške časopise in poslušaj- še ni zmanjkalo dela, kar ' mo naše voditelje, to je, naše mislim, da je z dru-imi tudi! .Ata Zafrkmk se grozovito dobre pastirje, ki jim je vltako. Komaj eno delo odlo ™u clan. Na društvenem polju je pa vse pohvale vredno. Posebno gih se pa dela po dva ali pa toliške časopise in poslušaj- še ni zmanjkalo dela, kar tri dni na teden. Komaj ,_______ _ ______ resnici dana oblast, da nas u- žimo, nas že drugo čaka. Se- moremo dati priznanje dr. če prave nauke, ki smo sigur-'no je kljub mrzli spomladi sv. Jožefa štev. 169 K. S. K. ni> da bomo dosegli to kar^prav dobro naraslo. Ko bomo J., ki jako dobro napreduje in verujemo; namreč vstajenjema s tem gotovi, bo pa prišla raste. Kakor je še mlado dru-!in večno življenje. Naj ome-1 žetev, ki pa tudi dobro kaže. v*,.. . , štvo, pa si je Že nabavilo svo-jnim še toliko za sedaj, da fa-! Nabrusili bomo srpe in kose mo mu nevoščljivi tega ime-jo društveno zastavo, katero ra tudi dobro napreduje, pla-^n zamahnili po žitu. Sicer pa k0"£1 le 0 cem ma" so blagoslovili dne 22. majaj čalo se je že precejšni kos dol- : Se je gospod Snidar že toliko ze po ; * obenem pa tudi praznovali ga, iz tega je tudi razvidno, poamerikaniziral, da za ko- ... ..... _ , V Albaniji lmaio vlado re- stvo piše, da je sit njegovega umazanega protiverskega klobasanja. * * * V Duluthu živi Kobi. Nis- se Toda prevoz in občevanje Z daljavami je mogočetridesetletnico obstanka na- da so farani bolji postali, je so nič več ne mara, zagnal jo v Aioamji imaio viaao ce-hitreiše: to nam Driča sedania Hnha q ovni i m K. S. K. J. Ravno isti dan seveda še precej gnilobe tu- je med staro šaro in si jo tu-, tv°rice- uiudatvo hi rado vla- J - nam pnCa Se , ., . »v x zevalno društvo, to društvo pogledu jako blizu. Po zraku pride posta iz New Yorka v Chicago v tistem času, kakor po železnici iz Toledo, O. Tako prihaja s zrakoplovstvom za človeštvo nova doba. Nobenega dvoma ni, da bodo v najkrajšem času otvorili tudi splošni potniški promet po zraku. Zrakoplovi se izboljšujejo sleherni dan. Iznajdlo se bo tudi liški shod, kateri bo ostal še! no. Kakor v klevelandski ško-;ku. Spomine, kako jo je sukal, vo *etvorico. Za slučaj, da bi fiji, tako se je tudi tukaj na-in delal pokoro z njo pa tudi v.prašali mene za svet- iaz hi brala lepo svota za semenišče. ne bo pozabil vsled tega si je lim sl^urno svetoval lawndal- Pozdrav vsem čitateljem nabavil novi stroj za žeti. Ko ^o četvorico, ki obstoji iz lista Am. Slov. in Edinost. t Dride čas zato, bo vpregel svo- ;a Zafrknika, Moleka, D1 za Časnk. ods. Slo^. K- Ar. j je pramčke, se lepo vsedel in ^agenta m Zaička. Pri J. M. i pel slavo McCormicku in nje-i v1adaniu ™ajo skusnjo. Na- o--t govemu izumu. Ta stroj je ta- ljclh so se, PJ} miljonskem for- Rothbury, Mich | ko izpopolnjen, da še vezati du' pri rdef itd' Kakor je razvidno se je v ni treba snopov, kadar ta stroj j ; je najmlajše, a tudi najbolj j zadnjem času začelo živahno; obratuje, kar sami ven letijo,' . 1 f Hrvatskem je vec Kulise za mladino, ki hoče da si .gibanje med katoliškimi Slo-1 kakor pri modernem tiskar- c.ev* ce kateri ne mi>-ohrani pravo versko izobraz- venci v Ameriki. Shodi, ki se skem stroju časopisi. Ali ni to je nas^prezident z njim bo, ki je v naši moderni dobi; pojavljajo po raznih naselbi- gosposko kaj ? Kje pa je Pav-j % sorodstvu^. ^ ^ najbolj važno. To društvo jejnah, vplivajo blagodejno na le? Kedaj je že obljubil, da . priredilo v zadnji sezoni dve rojake in rojakinje, kateri sej pride k nam regrad nabirat,1 ini^s svojega na?- igri in sicer: "Tri sestre" injne morejo udeležiti istih. To pa ga le še ni. Mogoče ga i-| P^otnika na tleh, tedaj ga nik pa "Stari in mladi." Obe i-^so male naselbine in farmar- varnostne naprave, ki bodo protektirale nrpd riPRrPMmi Vaiti ^rolrn^l™ ^ 29. junija je to društvo pri-lčita v listu Am. Slov. in Edi- maio "lawndalski loncmani"! dar "dai? : to Je pod svojim nadzorstvom. ! stemh ,judl- pred nesrečami, kajti zrakoplov je še-le v razvoju. ____ Zrakoplov je Človeku V veliko korist in pomoč, redilo svoj pni izlet na jako nosti razne govore naših vr Zlasti v vojnah bo v bodoče igral zrakoplov glavno Priiazn« farmo; sedaj se pa lih boriteljev, ki nevstrašeno,^eli^katerega sem imel v mi- vlogo. človeka ponese čez suho in mokro. Isti vojak ^rol^k^prita^a'T^ c^^ičani:;ToTsvett ^ hn V 7.ralrnT.lmm 1 ^f,- ^fon, —v,™ hodnjo sezono. Na zadnji se- njo naše katoliške vere. Da- ji, ki se je vršila dne 7. t. m. | si pozno, vendar pa še ne pre- se je tu'di izvolil, takozvani pozno, so naši voditelji opazi-: „ . . časnikarski odsek, kateri bo li, da se kazalec ure nahaja _ rorocevaiec. Bog nas je postavil na ta imel nalogo, da bo stalno po-1 že na enajst, so priskočili, da . svet da si izklesamo m se bo v zrakoplovu lahko boril proti četam na suhem in bojnim ladjam na morju. Lokomotiva in avtomobil sta izpodrinila iz cest konja in drugo živino, ki so jo ljudje rabili za vožnjo. Zrakoplov pa bo v bližnji bodočnosti spodrinil lokomotivo. V par deset letih ji bo vzel ogromni del prometa, ker vsakdo se bo raje poslužil brzega prevoza, kakor počasnega. Danes bi se morda komu smešno videlo, ako bi slišal, da se bo čez 50 let videlo potniške vlake prav tako redko, kakor se v sedanjih dneh vidi redko na kaki gladki ameriški konkretni cesti konjski voz s potniki. Bodoči človek bo potoval po zraku nad oblaki in se bo spominjal sedanjih časov, ko ljudi prevažajo vlaki prav tako, kakor se sedaj mi spominjamo onih, ki so potovali po blatnih prerijah in puščavah na vo-zeh, v katere so imeli vprežene konje in drugo živino. Za bodočega človeka bo prevoz po zraku navadna stvar, kateri se mi sedaj zelo čudimo. On se bo čudil kaki novi iznajdbi, ki bo gotovo še boljša od zrakoplova. Vse to je proces znanosti, katera prodira s svojim razumom vedno globlje v naravo in odkriva njene ele- NB. Pri zadnjemu dopisu Poraz človeka jezi; vendar se mi je vrinila neljuba pomo-j nič ne pomaga, kadar te dole-ta, upam, da so rojaki razu-j ti. * * * Zvita pot je najbolj ravna prosim, da mi oprosti. za brezverca in nemoralne- Pozdravljam vse čitatelje ža, ki pa oba pelje v grob. širom Amerike Aretacija fašista. svobode, sreče, medsebojne Anton Grdina, preds. K. S. i V Gorici je bil na povelje ljubezni, naravnega in sreč- ; _JL ___ K. J. je s svojim nastopom preiskovalnega sodnika areti- zivuenia, ne da bi oni ; kor do sedaj, ko se je le red- pokazal, da je zmožen vodi- j ran znani goriški fašist, 24- kip P°koi}čali, ki nam vse to ko kedaj kedo oglasil. Tako ti to dično organizacijo po. letni, Anton Bressan, ki je o- Predstavb'a. ročal v katoliške časopise no- se reši, kar se še da rešiti. Mr. vice iz naše naselbine, tako, da ne bo vse tako spalo, ka- je prav, da pride vse v javnost, saj tudi naši nasprotni- pravi poti in k napredku, j sumljen, da je kriv prezgod-S _ Vsak kedor še kaj katoliško; nje smrti Antona Stancarja.l Psenični klas stoji ki kričijo tam za plotom ka-jčuti, bo z radostjo in vese- Pred aretacijo so napravili o- najvišji, najponosnejši — pokor jutranji petelini in se za- 1 jem odobraval njega hvale- j rožniki v Bressanovem stano- konci-letavajo sedaj v enega in dru- vreden nastop. Vi Mr. Grdina | vanju hišno preiskavo: iskalij " pa le naprej, za seboj imate j so samokres in dežni plašč, ki veliko armado, ki Vam bo sle-i ga je omenjenega dne imel v dila. I Ajdovščini. Plašč so orožniki Združitev Am. Slov. z Edi-; našli, revolverja pa ne. Ravnostjo, je velik korak naprej, no tisti bojeviti fašist je pred gič zopet v drugega. Najbolj napotu so jim pa ta črni ali pa farji, kakor se ti izobraženi naprednjaki izražajo. V stari domovini je komaj zdelal par razredov, ko pa pri- na polju katoliškega časopis- de v Ameriko, je pa naenkrat ja, med tuživečimi Slovenci. največji učenjak, saj tako misli, je pa le revež tako neumen, da se v svoji neumno- volitvami načelo val tudi tol ni, ki je pretepla dr. Gaber- Am. Slov. in Edinost, ki ima ščaka pred kavarno "Garibal- na svojem praporu zapisano geslo: "Vse za vero, narod, di." Aretacija je vzbudila v Gorici veliko senzacijo. James Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. (Kanadski roman.) Prišel pa je trenutek, ko se je vse spremenilo. Okoli Ka- zana je nastalo v hiši nenava- dno gibanje, nerazumljiva ži- vahnost, in ljubka girl se ni zanimala zanj. Postal je nekako slabe volje. Duhal je v zraku dogodek, ki se je pripravljal. Skušal je čitati na tel? Brez dvoma ga je hotel iztirati iz hiše. Vsedel se je kar na svoj zadek in se. ni hotel ganiti. Gospodar ga je silil. "Pridi, Kazan!" je dejal s prijaznim glasom. "Naprej, pridi, moj boy." bila položila na glavo. Dala mu j*e znak, naj skoči z enim skokom v temno notranjost neke vrste voza, pred katerega so bili prišli. Nato ga je vlekla v najtemnejši kot tega voza, kjer ga je gospodar priklenil na verigo. Nato sta o-badva odšla, glasno krohota-je kot dva otroka. Dolge ure je tu ležal Kazan trd in se ni ganil. Poslušal je pod seboj čilden in močan ropot koles, med tem ko so od časa d očasa zazveneli obrazu svojega gospodarja in kazala svoje bele zobe Toda žival se je izmikala ostri zvoki. Večkrat so se ko- kaj bi pač slednji mogel nameravati. Potem so pa neko jutro spet dali močni ovratnik, ki je bil pritrjen na železno ve-cot Kazanu okoli vratu in Pričakovala je udarec z bičem ali s palico. A ničesar ni dobila. Gospodar se je pričel smejati in se vrnil z njo v hišo. Malo pozneje je Kazan sto il ubogljivo iz nje. Izabela I a, roko žak s svetil j ko, ki mu je sledil njegov gospodar. Kazan se ni zanimal zanje; naglo je pogledal ven in komaj so ga odklenili, je bil že z enim skokom na belem snegu. Ker pa ni našel, kar je iskal, se je zravnal in duhal v zrak. Nad njim so bile iste zvez- se je in rentačil: "Stari ropar!" Ko je prišel Thorpe v sku pino svetiljk do psa, ga je našel plezočega se okolv Iza-bele. Pobrala je verižico. "Draga prijateljica," je dejal Thorpe, "vas pes je, kajti sam je prišel sem in se postavil pod vaše okrilje. Toda de, na katere je bil tulil vse, še vedno moramo biti previd-svoje življenje. Okoli njega| ni z njim, kajti domači zrak so se razprostirali kot zid tja bi znal spet zbuditi njegovo /i /\ K rr Ani c\ o n rvi A^-vii X C ^« J ^___T — _ J XT. 11 * it s • lesa ustavila in čul je zunaj glasove. Slednjič, pri zadnjem postanku, je začul zunaj z gotovostjo glas, ki ga je dobro poznal. Dvignil se je, vlekel za svojo verigo in javkal. Vrata čudnega voza so zadrčala ie v stran in pokazal se je ■ do obzorja samotni črni goz dovi. V gotovi razdalji je bi la skupina drugih svetiljk. Thorpe je prijel ono, ki jo je držal njegov spremljevalec in jo dvignil v zrak. Pri tem znamenju se je začul glas iz noči, ki je zaklical: "Kaa-aa-zan!" divjost. Volk in outlaw (Outlaw je oni, ki stoji izven zakona, ki ga zakon ne ščiti. Splošno se pravi, da so volkovi outlawi Severne dežele.) tičita v njem. Videl sem, kako je z enim samim hlastom svojih čeljusti iztrgal nekemu Indijancu roko, in kako Kazan se je zaobrnil okoli« je z enim udarcem zoba pre-in izginil kot meteor. Njegov! sekal vratno žilo drugega gospodar mu je sledil. Smejal psa, Seveda mi je rešil živ- itiBiriiitiiM^-^^^ ljenje ... In vendar ne mo- j rem imeti zaupanja do njega. Paziya se!" Thorpe še ni bil končal, ko je Kazan divje zarenčal, kot I bi mu hotel dati prav, dvignil j gobec in pokazal svoje dolge zobe. Dlaka na hrbtu se mu je jezila. Thorpe je že prijel za samokres, ki ga je imel opasa-nega. Toda Kazan ni renčat nanj. Druga postava se je izluščila iz sence in se pokazala v luči. Bil je to vodnik Mac Cready, ki bi moral od zadnje postaje železnice, kjer sta bila izstopila, spremljati Thorpea in njegovo mlado ženo do taborišča ob Rdeči reki, kamor se je vračal Kaza- ^ nov gospodar po preteklem j dopustu, da vodi dela pri | gradbi transkontinentalne že- J leznice, ki naj bi vezala preko j Kanade Atlantski in Tihi oce- J an. (Kanadska transkonti- J nentalna železnica izhaja ob Atlantiku iz Halifaxa in No- j ve Škotske,^ teče severno od Gorenjega jezera (ki tvori mejo med Združenimi državami in Kanado) in doseže Tihi ocean ob vancouverskem . obrežju. Dolga je 5000 kilo-j )fl H " " (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914» ADmreXh SEDEŽ: JOLIET, ILL. ££: vv ti. £ Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR. Predsednik ...... GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.. Joliet, 111. I. podpredsed .... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpreds. ..JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Gl. tajnik ............ JOS. SLAPNIČAR, 311 Summit St., Joliet. 111. Zapisnikar .......... PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, III. Blagajnik ........ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja____REV. J. C. MERTEL, 223—57th St. Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St.. Joliet, 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. JOS. KLEMENČIČ, 1212 N. N. Broadway, Joliet, 111. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal. Pa. Do dne 31. dec. 1923. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $32,778.16. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in ^Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov reji-njega. Kdor želi koga dobiti iz starega kraja, ali želi sam potovati tja in se zopet vrniti, naj se obrne na mene za pojasnila in potrebne spise. Rojaki v Zapadni Pennsylvaniji najboljše storijo, če pridejo osebno k meni. Uradne ure v pisarni od 9. do 5. Zvečer in ob nedeljah pa na domu 206 — 57th Street. Zbasnik JAVNI NOTAR, soba 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa* (Nasproti sddmje) ii " ii n Nej je dugo, da smo dobili za našo stran, kak žje sem znano, prostor da lejko pišemo naše narečje vu list, Edi-nost-Amerikanski Slovenec Jako bi lepo bilo, da bi mij za tou dobroto tlidi se skazali, zafalnostjov, dabise bole zanimali, bole kak dusigamou. Mij prekmurci večkrat mamo priliki, za napredek, ali se vidi da šteri bise mogli zanimati zato i nazanimlejo se, kak bi' se pa te drugi bole mogli zanimati. Sram nas biže moglo biti, da se vnogi že člidi-vajo kH prekmurci, zanikoj namarajo. brez vsega žhTijo, nema jo nikaj svoje ga rneiVo-vin i tudi driigoga nej, da bi se združili i vodili po svojoj šegi i navadi, kak driigi narodi. Oglasite se prekmurci ge živite ! nišče nevej za Vas ? pa či što pita, kakši so pa tou liidji prekmurci? gvišno da te more človik jemi dosta rastol-mačiti i na zadnje šče more povedati da Vogerski Slovenci te zna otket smo. Mij smo znan o^erščeni z imenom "Vo gerski," tou nam je ime. Zato nase pokažimo vu ka smo, bole si moremo pesker-biti se za naše potrebščine, delaimo vklip. da si zozidamo vu našoj novoj domovini tak, kak že majo zaj vu staroj domovini vu Prekmurji, tam se trudijo i delajo vsi vkup, majo zveze i vse drugo k a njim trebej. Te pa bi mij od-zaja ostali zanjimi kak so vu staroj domovini, nedoplistimo tou, držimose, pa nebozabimo ka smo vu Americi, mij bizi mogli pred njimi biti vsem naprej, nej kasmo zaostali zanjimi. Vu staroj domovini so jako neprediivali 4 zadnja leta tak. da se clovik more cii-divati kak so tou napravili. Zato pa mij eti stanimo si, nadelo i držimose ka smo, o-glasimose ka mo znali eden za driigoga ge živimo, driiži-mose vu drližtva, ka nam je na hasek, tam mamo sakolac-jo i vse drligo, vkiip se zide-mo, da se vidimo edem driigo- LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLAČI Prevaža pohištva — premo* — les — in vse kar spada * prevažalno obrt. Pokličit« ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 POZOR SLOVENKE! Ktera Slovenka se želi v kratkem omožiti v starosti od 45. do 55. let s katoliškim 50 let starim samcom, kteri že i ma blizu dva tisoč dolarjev prihranjenih in spada k trem podpornim društvam. Naj takoj naznani svoj natančni naslov na "SAMEC" Upravništvo Edinost 1848 W. 22nd Str. CHICAGO, ILL. ŽENITNA PONUDBA. Mož star 50 let brez otrok se želi seznaniti s slovenko meni primerne starosti v svrho ženitve. Sem v dobrem zdrav stvenem in finančnem stanj ti Katero veseli naj piše in priloži sliko. Pismo se naj naslovi na: Upravništvo Edinosti, c-o.: Zakon, 1849 — West 22nd Str. CHICAGO, ILL. ga, mamo betežno potporo i vse ka nam potrebno. Delajmo za nas prekmurski oddelek. Oglasimose pi«ite do^ tiidi zviin Chicage. šteri so vu drugou mesti, pišite kaj no-voga kai tam se godi j. Oglasite se prekmurci, ge ste, ka novoga znate, ar do sigamau smo gvišno vsi spali, nikaj namaromo mij sami za sibe tak smo kak čibi ge in-dri živeli. Nezaniistimo mij našo krščansko voro, cerkev ^ršrpnske no vi ne i krščanska društva, nedaimo se za pela-ti. premislimose kak bo nadele če s*1 damo zaoelati. Zato nanrei. nanrej pišite doni-se vu naše krščanske novine i dr'igi "ovic kai s+ero nam je -p ^pcpV, Pa te bomo vidili ka bo znas počasi. -o- Chesterton, Ind. Prosim za par vrstic prostora, v našem priljubljenem listu, Edinost. Tu iz naše male farmarske naselbine se redko što da uglasi. Tu nas je samo par slovenskih družin in veseli nas tou delo na farmaj in vreme daje nei pre vroče. V zadnjem ajedni je prišlo par sorodnikov na počitnice eli vikešen s sosednoga mesta Chicage. Pa tudi guspa Štor-kla se nri glasila na počitnice in prinesla čvrstoga bojsa k Mr. in Mrs. Martin Wagneri. Vsem naročnikom želen Božega blagoslova listi A. S. in Edinosti pa ubilno novi naročnikov ka hitrej postane dnevnik Poročevalec. Ne morete ujiti! Nadi ežn osti nenadnega prehlada. Bolečinam in boleznim revmatizma. Mukepolnim napadom neiralgije. Strašni boleči, neznosni agoniji zobo- bola, ušesobola, plavobola, dokler ne mislite na Re - t takoj in se tako] rurna-žete ž njim. Ugodno in hitro pomaga. Nobena skrbna gospodinja more biti bres ene steklenice. Ni pristen, če nirr.a ANCHOR znamke. F.AD RICHTER&CO. 104-114 So. 4th Street Brooklyn, N. Y. m TONY DIME 1738 W. 22nd Street. Se priporoča Slovencem pri nakupu oblek po miri, delo unijsko jako zmerne cene blago prvovrstno. FARMA NA PRODAJ 150 akrov dobre zemlje, SO akrov je obdelane, drugo je pa za pašnik in hosta. Sedaj je vse obdelano, posejanega je veliko žita in koruze, grah. fižol, pesa, kumare, zelje in repa. Krompirja je štiri akre in mnogo sadnega drevja. Na farmi je dobra pitna voda, lepa hiša in klet, trije veliki hlevi in voč drugih gospodarskih poslopij, vse v dobrem stanu. Poleg tega se proda vse orodje in strq#, dva močna konja, en bik, dvanajst dobrih Krav, šest prešičev, dve sto kokoš in več mlade živine. Hiša ima 10 sob. Farma je lepo ograjena in vsa ravna. Pišite za natančna pojasnila na: K. POTOKAR, Hartwick, N. Y. JOSEPH PAVLAK prvi! slovenska pogrebnik in embalmer V CHICAGI. Na razpolago noe in dan. — Najbotjši avtoaiofcif! za pogube, krste in žeiutovanj>. — Cene zmerne. 1814 — So, Thraop Stpe^ Phon«%t CANAL 5903 in 5666. Chicago.