St. 48. V Gork'i, -, ulica Votlurini li. it. 9. Dopiso jo nusloviti na urednišlvo, oglaso in naročnino pa na upravništvo «(Jorico». Ojjflasi so računijo po potit- vrstah in sicor ako sc tiskajo 1-krat po 16 vin., 2-krat po 14 vin,, 3-krat po 12 vin. Ako so vočkral liskajo, rani- nijo se po pogodbi, Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusie). Bosensko vprašanje. Hrvalsko opozicijonalno časopisje, lislo časopisje, kalero jedino izraza pravo narodno voljo in zastopa prave interese hrvatskega naroda, je zalitevalo že oddavna. d;i se zdru- žita okupirani deželi Bosna in llercegovina s Hrvalsko, kakor veleva zgodovinsko in pnrodno pravo. V teni svojem naslojanjii jo imelo bore malo podpornikov, a nasprot- nikov na vseli koncih in krajih. Da kljub temu Hrvatje ne obupajo ter so trdno pre- pričani o konečni zmagi in o vresničenju svojib teženj, je naravno in opravičeno, kajti njihova ideja je dobila močnih lal v Bosni saini, razširila in iilrdila se je lak(') krepko, da bodo morali hote ali nehote racunati z njo, kadar bodo vrejali delinitivno državno- pravno stanje okupiranih pokrajin. Kolikor bolj napreduje v Bosni hrvatska misel, tetn nervoznejši postajajo nasprotniki vsakega slovanskega gibanja, a v prvi vrsli listi Iju- beznjivi sosedje Hrvatov, ki so zakrivili naj- vee zla v monarhiji in ki tišče še danes Hrvatsko samo pod svojimi peslmi. Prav do poslednjega časasoimeli Ma- djari navado govoriti o državnopravnem gibanju po hrvalskih deželah prezirljivo in malovažno, kot da ta veličastna ideja ni druzega, nego otroeje sanjarenje inladili ljudi, ki ne razumejo in ne uvažujejo realne poliiike. No videlo se jim je, da se samö delajo vzvišene in mirne, a da se v resnici ničesar ne boje bolj kot okrepljenja hrvat- ske vzajemne misli in da vedö jako dobro, kakö ta misel napreduje ter prodira pola- goma v najäirse sloje naroda. Nervozni so bili in vznemirjeni, ne da bi hoteli poka- zati svojega prikritega gnjeva. V zadnjih dneh pa je bruhnil ta gnjev z vso silo na dan in Madjari so se pokazali v vsi svoji urnazani nagoti. lli'valje so slavilj o Binkoštih v Sara- jevu velik narodni praznik; idejo hrvalskega jedinstva in hrvatske samostalnosli so ma- nilestirali na slovesen način v srcu Bosne; razodelo se je vseinu svetu, čegava je Bosna in čegava mora bili. To je spravilo Madjare popolnoina iz sebe; napadajo in denuneirajo na vse strani, zahtevajo čisto brezobzirno, da naj se lake manifeslaeije prepovedö en- krat za vselej ter žugajo Kallayu, da ga vr- žejo s stola, če ne zatre brvalslva v Bosni. /daj vemo pri čem smo: Madjari iztezajo svoje dolgo prste po deželah, ki jib (~:islo nič ne brigajo in do katerili niniajo naj nianjše pravice. Iz tega predrznega poblepja pa izvira tudi ves boj, ki so ga vprizorili zadnje case proli niinislru Kallayu in na- (v'inu njegove uprave. Dokler je la itiiiiislor Hrvate v resnici zaliral, dokler je prepove- doval celö pevskim drnšfvoin nosili hrvatsko ime in se niso smele jicli v Bosni rodo- Ijulnie hi'valske pi'sini, do tedaj je bilo vse dobro in Madjari so bili od srca zadovoljni z bosolil.ike". S Kallaycni bi bili naposled labko po- polnoma zadovoljni. V svojem govorn, s ka- lerim s<^ jc branil v ogerski deb'gaciji proli napadom madjarskega casopisja, je pripo- vcdoval na dolgo in siroko, kakö neguje madjarske interese v Bosni in llcrcegovini, kakö ski-bi za ogersko trgovino in za ma- djarske nradnike. Madjarom je tega nego- vanja vse premalo. Oni zahlevajo od njega, da naj pripravlja v Bosni pot inadjarskeirin gos|iodslvn, skratka. oni zahtevajo odkrite madjarizadje. Kallay je vsled tega v tezkem polo- žaju, kajti on ve, da mu v Bosni ni mogoče pomadjariti žive duše; on tudi V(^, da bi se vse prebivalsfvo bosensko uprlo inadjarskemu gospodslvn in mai.ljarizaciji z vso silo. Pre- dobro po/.na Bosno in tamosnji narod, da bi se dal na tako početje, ki ne bi rodilo druzega kot vseobčo vznemirjenost in mo- gočen odpör. Ali Madjari so sb'pi. Kljub vsemu opravičevanju, kljub teinu, da jim je zatrjeval, kakö skrl)i za njibove gospodarske interese v okupiranih deželah, kličejo še vedno nepreslano „Dol ž njini!" Iz vseh kotov vlačijo resniene ali izniisljene pogreške, da mu jih pretirane in povečane mečejo pi-ed noge. Vprašanje je, ali ostane ali se umakne temu nenadnemu vibarju. Nam bi do osebe Kallayeve ne bilo mnogo, ali tu se gre za drugo. Poostril se je veliki boj med hrvatsko • idejo in med niadjarskim sovinizmom. Odlo- eitev je monla še daleč, toda bliža se in kolikor bolj se bliža, temvee upa je, da se vresniči težuja Hrvatov po jedinslveni, ne- odvisni državi brvatski v okviru habsburške monarhije. Da trideja napreduje in da zma- i guje, ka/,e vcliraslno slavlje v Sarajevu in kaže predvsem onernoglo rot tin je Madjarov, ki so ž<" mislili, da jim pade bosensko ja- bolko zrelo v naročje. Križemsvetska vojna. Skoro bi se smelo staviti primero mej pojavi prirodnih sil nafie zemlje in onimi na njej bivajoeega eloveskega rodu, v po- gledu elemenliU'iie m^mirnosli poslednjega. In res, v oni prcleklosti, ko je bilo na zemlji n. pr. muogo vee polresov kakor jih je danes, ko je zeinlja na mnogo več krajih in pogosteje bruhala iz sebe ogenj in žveplo, — v ojiih casih je bilo, kakor nam pripoveduje zgo- dovina, tudi vec: bojev med človeškimi ro- dovi le zemlje. Polagoma je zeinlja priha- jala bolje k pokoju, pa tudi človeški rodje poslajal mirneji, v njegove vrste se je na mesto divje razbrzdanosti naselila civiliza- cija in red in usodcpolne sviMovne vojne so ponehavale, kakor Ludi slrahovili ugo- nobljujoei potresi, — z eno bes(>(loli- tike je provzočil drugi necivilizovani čin špansko-ameriške vojne. Vojno mej Grško in Turčijo je provzročilo turšico nasilstvo nasproti krščanskemu prebivalstvu otoka Kreta, toraj zopt.'t kruti pojav necivilizacije proti civilizaciji. Boj mej Kitajci in ..laponci se je unel iz lakomne želje poslednjih, polastiti se dela kitajskega cesarstva, preporno jabolko je bil otok Formosa, zoper čegar samostojnost je nastopila lakonma Japonska, ščuvana po Angliji. Od tega časa se položaj v vzhodni Aziji ni prav nič zboljšal, nasprotno so se razmere še bolj napele in danes smo blizo temu, da se uname v „cesarstvu zlatega solnca" sploi^na evropska vojna. A prvotni uzrok taki vojni bi bilo zopet iskati v ne- L I S T K-K. Sreča zadej gola. I'oljski: (»/ nia/.urskc /.oinljo-O K. .1 n n o s/. a. „Kb!" — mislil si je po poti — „kaj čemo !" Kar se je zgodilo, se ne vrne več, prebolel sem in ogresil sem to. Ali življe- nje nesrečnikov je dolgo! Se sem močan, delat pojdeni: stradal bom, pritrgoval si od ust, in tako si zberem nekaj grošev. — Potem se vrnein nazaj v svojo domovino, kupim si kos zemljišča ter ga bodem ob- deloval. Toliko — toliko let sem sanjal o tern koscku svoje laslne zemlje; o kotiču, s katerega me noben več ne zapodi, kjer mirno prebijem svojo slarosl [u-i delu vsred rastlin in vonjivih cvelic, in bi-necih bu- čelic. Ves Jzmucen od poti sede bedni pol.nik pod križ, nasloni čelo ob dlan in s(! za- misli... Naposled se mu nagne glava na prsi in tako — pol spec pol budeč — je snival o tej jasni, tibi in lepi bodočnosti, kakoršno si je bil izmislil v dolgih letih osamelosti in siromaštva. Kožček zemlje si kupi! bogate, rodovitne zemlje, in imel ' bode last no malo in prijazno hišico in pa vrtič !... In kaj bo vs<» lam v tem vrtiču? česa mu bode manjkaloV Kaka drevesa, oblo/ena se sočnim, zlal.obarvnirn ovočjem (sadjem), kaksnß cv(dke! In na južni sti'ani hiše se bode vila Irla, in vsredi zelenega listja bodo molele k solneii zlale in erne jagode ter se obesahi lam pri oknicah. Moi'da se nagne nekoč izza steklenk niajben, rdec: obraz; mor- da objame z prijaznim jtogledom modrih oči delavca, sklonjeix'ga na zemlj«j; niorda zadoni srebrni olroeji nasmeh v nizki koci. Kdo ve V /daj uenia svo.javne narodbine, nc očeta, ne brala, niti j«'dne prijazne osebe; ali ko bode imel zemljo in svoj lastni ko- lieek, ledaj se morda dobi oseba, ki bode htela delili njegovo usodo... morda obstane nad njim pogled dobrih očij, morda ga zve- seli radosten smeh... V tem sanjarjenju j(i bilo zanj l()Iik<> sreče, da se je ubogi potnik prebudil, pre- sunj(Mi od njene velikosti. Vstane, obriše si solze z rokavom de- bele suknje, in gre dalje do — mesta III. Za nekaj časa se je sukal v delav- skem jopiču med železničnimi vagoni... Postaja je bila velikanska, promet živaben; trebalo je nakladati zavoje in vrece na vagone ali ž njih. Naš sanjač je imel na ramenu ploščo se si. 17. in drugi delavci so ga imenovali „mill". Njegov hrbet je bil kakor železeu. Št. 17 se ni zbal nobene tcže, vsak dan je dobival več moci, dasi je živel kot puščavnik in se odrekal vsemu. V tem pa je skladal groš k grošu, in skrbno na prsib skriti mosnjiček je vedno bolj debelel. St.. 17 je pazil na la mošnjiček kakor na lastno oko v glavi; saj to je pomenilo zanj — izpolnjevanje sanjarij in nadej — • <> je bila zemlja ! Še kakib sesl, osem let, pa bode pri- hranek zadosloval za kos zemlje, če tudi 1« za par oralov. V nedeljo, — ko je bil prost, je ho- 'lila „si. 17." v lneslno okolico, kjer so za- cenjali vrti. llodil je pogledat cvetoče drevje in zelenje. Drugi delavci so se mu posmehovali češ; da gre „mul na travo". Ali ni se zme- nil za to; sei je in dolgo ur je prebil za mestom. Veckral je opazoval tu vrvenje in delo bučel. Zagledal se je v to pridno sivo delavko, ko se je spuščala v rmeni cvet dinje, velik kot kelih. Zadrževal je sapo,da bi ne splašil bučele in gledal je: kako je la modra živalica nabirala na sebi rme- nega prahu; kako se je obložila s tem bre- rnenom in se je dvigala v zrak ne več siv- kasta, nego nekako zlatormena ter nosila svoje breme v panj. To ga je neizmerno zanimalo. Saj bo imel tucli on kdaj svoje gospodarstvo, pa svoje bučele. Za nje naseja ajde in pa de- telje in melise, zasadi nekoliko lip pred hišo, da bodo imele kje med nabirati... Se nekoliko let. je vzdigoval bremena in zbiral groš k grošu. Kar prileli nekoč delavec ves zasopljen v kancelijo k načel- niku ter mu sporoči: „Prosim, gospod načelnik, naš mul se je ponesrečiP. „Kakšen mul?" gt. 17 — prosim. Lotil se je sam bre- mena 10 pudov, nekaj mu je počilo v križu in zdaj leži. civilizaeiji azijskih narodov. Kitajska z svo- jimi ogromnimi prirodnimi bogastvi jo bila že desetletja sern srnoter pozornosti evrop- skili držav, katere so Je nerade gledale, kako ostaja ta silni kos zeniskega povrsja nepristopen pravi prosveti in evropski kuJ- turi tor kako ostajajo Kitajci trdovratni na svojem tiso( loUiein nazadnjaštvu. Toda dočim si je pri/-;id.'v.-ila Kusija, da zanese mej ki- tajski nar ¦ >Iagoslov ovropejske kulture brez Skode za obslanok kita.jskoga cesarstva, so se pa temu nasproti našle evropske ve- levlasti, ki silijo na to, da se ta velik svel. razkosa in razdeli med razne evropske ve- lesile. Te velesile, a v prvi vrsti Anglija in Nemeija, ne morejo Irpoli, da izvrsuje Ku- sija na lako nosebieen in elovekoljuben na- čin delo oivilizaeijo, a da jej has vsled tega narašča.jo simpatije v Kilajskom narodu tor da jo lakorekoc vos Kilaj ze danes v mo- ralni oblasli ruskega carja. Ta ljubosum- nosl kilajske zemlje lacnili nasprotnikov Husije jo zarodila moj kitajskitni ljudskimi izvr/.ki iislanek, ki sc jo zarotil proli živ- Ijonju in iinolku evropskih naseljencev, v prvi vrsti kristjanov. Da se Husiji posreei zadušiti ta ustanok boksarjev, je skoraj brez dvoma, ali zopot jo rosnica, da se poslužu- jejo ruzdivjanosli leb surovih in poluhlaz- nili kilnj^-kih elementov politiki, ki bi radi pritirali do vojno z Husijo, o tern se tudi no da tajil.i. In tako zromo v negotovo bodocnosl prod seboj. neznajoči, kaj se porodi iz ten raznior. Prod nami so odigrava krvavi kon- oorl. križenisvetske vojno, na katerem sodo- ljnjo zdaj odon zdaj drugi necivilizovani narod in podaja dokaz, da jo člove.štvo loh narodov pač še zolo oddaljono od pravoga viška e.ivilizaeijo, nainreč od viška, kjer bode nolialo brulalno prolivanje drage človeška krvi. Vprašanje pa so nani vsiljuje : ali bodo li dogodki v poludivjih uooivilizovanih dolili svola prizanesli nasi „c.ivilizovani'1 osrednji Kvropi V Ali so v ooigled tern do- godkom obdrži na višini iniru Kvropa, ali pa, da so la Kviopa h krati pokaže, da jo vsa njona civilizacija le — poboljon grob, to bodo pokazala niorda že najbližja bodoč- nost, D o p i s i. Iz St. P«»tra. Iz našega kraja, inenim, slo dobili inalo dopisov —- so pač sučemo bolj v gospodarskem nego politienom krogu, zalo udai'im danes na to struno. Nase ,.kme- tijsko drnslvo" je irnelo ilno 27. maja ob- čni zbot", na katoi'om so jo poročalo o pr- veni l.rimesecnem delovanju (od 1. ok to bra do HI. decembra 1899). Spoznali smo iz po- ročila zadruzncga nadzorstva, da se je v toj dobi zaili-iiga trndila v prvi vrsti, da uredi vse potrobno prostore, najdo zanoslji- vih odjomalci'V tor oskrbi vse, kar se zah- teva vsaj za prvi začetek — za izvaže- vanje doinaeih pridolkov. Poleg s priprava- mi so jo tudi lotila vže nokoliko trgovine. Razprodala je za 1H0H gld. kostanja in ze- lenjave. K os in a leg a dobieka je bilo 082 gld. a od toga je troba odbiti vse obratno in upravne slroške. Ko bi ne bili vsleti toj krulki dobi na rarne tudi vsi izvanredni slroski (taksa ob nakupn hiše, ustanovni stroški itd.), ki so plaeani enkrat za vselej, bilo bi čist eg a dobieka okoli 00 gld., iz Ce- sar jo razvidno, da jo društvo delalo z ma- limi odstotki, in no kakor je blebetal neki list, z M /, ali celo s 50%! Skrbolo se je, da se je zadružnikom ugodno pridolke vnov- čevalo, pa ne, kakor jo trdil zlobno znani list, „odiralo". Rlago so plačuje kakor na goriSkem Irgu, a j)ri tem je prihranjona lju- doin pot do (Jorice, mitnica, pristojbina na trgu in tehtnici. Pri vinu in špargljih je celo. vzdignilo kup, in se bo i v bodočnosti za to prizadovalo; a pomisliti je, da so v zacetku slroski voliki. Da so zadružniki zadovoljni z zadi-ugo spi'icuje, dojsLvo, da nosijo blago rajši v zadr < nego na trg. Ko bi se pa komu pri pla .ilu pripelila kaka poinota — čemur bi se ne mogol nibče (iuditi pri to- likem prometu in obcinstvu, — vo vsak za- družnik, kje rau je iskati zadostila. Na razpolago je vsakonmr drtištvono razsodižcie, katero rado vstreza opravičeniin /eljam zadnmiikov. Vse slucajne pomot«? naj se naznanijo torej razsodišču. Lep promet se je razvil še-le po no- vem letu. Dilo je — kakor smo zvedeli — do zadnjoga rnaja povprečnega promela 60.000 Kron. Uazprodalo se je okoli 400 hi. vina, po večini „Izabele", ter seje s tem sto- rilo voliko zaslugo nasonui kinotu. /adruga se je peoala tudi z zolonjavo tor razp<;slala na dan 200 do 500 kg. šparg, sedaj pa razpofiilja črošnje in sicer vže od prvega njibovega za- čolka. Od H. ure zjutraj do zvooer so prid- no dcla v zadružni bisi, kjor se kupujo, razbtra in naklada blago. Zjutraj je na pro- st ran em dvorisču vse živahno, polno voz in ko^ev, Popoldne se pa poinika po več na- loz'enih voz na postajo. Za prospoh zadruge so v resnioi žrl- vujo njon natielnik Krane, (lornie. in njeinu na slrani naslodnji odborniki : Ivan Hla- žica, Ivan Ualislie, Androj Morljak, Androj Hizjak, Ivan Kurlan, Jožol' Blažica, Androj Blažica, JVIiha Hošeie. V nadzoi'slvu so pa Nj. Kksc. visokor. grof Franc (loronini, probl. g. Anton Ja- končie, preč. g. Anton Borlol, velou. g. Eduv. Štrekelj, č. g. Jos. Liean. Razsodišče obstoji iz toll oboe sposto- vanih jnož: Janoz Bol'ulin, .lo/of Marteljanc, Anlon Kurlan, Jan<»z Nomec, Jožos Blažica. Od due do due je voe zadruznikov, katori pristopajo iz raznih krajov od Go- rice pa skoro do Riheiuberga. Vsakoga prijatolja Ijudstva inora vri toj priliki odmaknili nok- daj ni Ijubljonci poljskega naroda, Francozje. Ali jim dajo mar doma toliko opravila šu- meöe voselice na razstavi, ali se morda celo bojo KusovV No, tudi Kusija jo bila zastopana, da si slaboje, kakor jo bilo pri- čakovati. Za politično bodočnost Avstrije je dokaj voselo znamenjo naprodujoča vzajeni- nost mej Čehi in Poljaki. Mojigra, ki se je odigrala zadnji čas v avstrijskem parlamentu, no more za stalno odpraviti t(iga dojstva. Slab poljski rodoljub bi moral bili, ki bi ne računal s tem dejstvom." Potom so pravi poročevalec : Na toj izvonrodni slavnosli so Poljaki pokazali, da smisel njihov«; ])osmi „joszezo Polska ni zginola" ni puhla fraza. Poljaki živijo kakor narod dalje. Stara kul- turna Ijudstva se zamore pač politieno raz- kosati,toda njihovo dusevnosvojstvo, njihova samozavest se ne da zatreti." Da si jo bila ta slavnost izrecno kul- turnoga /naeaja, vendar je donela vrnos tudi niarsikaka polilična struna, kar j<» soveda pri Poljakih z ozirom na njihovo politieno usodo pri takih prilikah skoro neizogibno in jim tudi ni zaniorili. Vstaja na Kitajskem. Dosedaj so so vodno ni posrečilo za- dušiti uslanka boksarjev, marvec isli se širi in širi. Kolikor je na Kilajskom nic- vrodnib olementov, vse so pridružujo družbi boksarjev in takih olomontov je v tem pre- obljudoneni eosarslvu na stotisoee. Predno pristopi vso kitajsko rokovnjaštvo k družbi Itoksorjev. kjor jib morda združeno doloti usoda, da jib iztrebi iz do'/el(l solnoa — evropski svintu;. bo minolo šo nokaj moso- cov. 0 kilajski eosariei se govori, da jo naklonjona Kusiji, katora želi na Kitajskom preobral v smislu evropskoga napredka, ob enom pa da prepoveduje zabranjovali šir- ja je v Lebherzovi „Tovarni za žvoplonke" v Gorici, ter so jo tarn prav radi imoli, ker je bila vestna, pridna, dobra in vedno vosolega srea. Četudi säum uboga — jo vendar pomagala po svoji moči se rev- nejšiin od nje. „Bralno in pevsko drustvo v Št- AndiM'zu" namerava prirediti 24. t. in. javno lombolo. -- Sroeko se razprodajajo v bližnjili občinah, v Gorici v tobakarni Solska ulica in pri g. Puceljnu, brivcu na Travniku po 40 vin. — Več prihodnjič. Tr^ovina z svilodi na goriskmi trgu. — Tukajšnji magistral naznanja, da se začne trgovina z svilodi na tukajsnjem Irgu z IS. t. m. Določon je v ta namen pokriti Irgpri starom svotoni Antonu. Strogo je propovoilano prieakovati prodajalcev z svilodi pri vbodih v mesto ter se tain ž n ji mi pogajal.i. Na trgu sv. Antona bodo javno teh I nice od 18. t, m. vsak dan na razpolago. Mestni organi, katerim je izro- cono tehtanjo' svilodov, ne bodo smeli je- mati od strank nobonih drugih pristojbin, nego onih, določenih od magistata. Moso- tarjov na trgu no bodo smolo bili, ker ni sploh nobenega, ki bi bil za ta posol vspo- sobljen. Pristop na trg bodo imeli le pro- dajalci in pa kupčevalci. Vsak, kdor bi motil trgovino na katorikoli način, odstra- ni 1 se bodo siloma. Trzne cono jo plačati od voza 48 vinarjev, od jorbasov. košev, cul itd. od 10 do 50 kilogramov pa 20 vinarjev. I'obnliiiskn pisava j;lasila „na- rodiio-iiaprcdiu'. strank«*". Lotos poteče 41HJ let, odkar je' prišla naša dožela pod Avstrijo ter pod Habsburško dinastijo. Ta dogodok se bodo lotos v Gorici praznoval na slovoson način in bo pri tem slovesnem praznovanju sodelovala cela naša dežela. Da bi pa ta slovesnost zadobila svoj visek, inislili so nekateri dOzelani, da bi bilo dobro, ako so pokloni Nj. Veličanstvu ce- sarju posebna deželna doputaeija ter ga naprosi, naj bi blagovolil z svojo navzoč- nostjo počastiti to slovosuost. In res jo de- želni zbor v drugi seji svojega letosnjega zasedanja dne 2. aprila napredlog poslanca dr. Verzognassija izvolil v ta namen depu- taeijo, obstoječo iz dežolnoga glavarja dr. Pajerja toi- poslancev dr. Gregorčiča, Bor- buč-a, dr. Venuttija ter bar. Locattellija. Ti gospodjo, spolnnjo svojo od deželnega zbora jim nalozono dolžnost, so se te dni odpe- ljali na Dunaj lor so bili dne II. t. in. vsprejoti od cesarja v avdijenciji. Nj. Veli- čanstvo cesar, kakor smo že poročali, je ludi obljiibil, da obišče še v tem poletju našo dožolo. Gosp. prof Berbuč, podavši se na Dunaj kot clan zgoroj omenjono dopu- taeijo, sioril ni torej nic drugoga nego svojo dolžnost. On ni sol torej svojevoljno na Dunaj, marveč je bil tja poslan z osla- limi člani komisije vrod. -— Kako pa pise dr. Tumovo ßlasilo pri toj ju-iliki o prof. Borbuču?! F.vo ti dragi citatolj, tako-lo: „ . . . tudi nova služba je zanj žo si- stemizovana, ali pričakuje še kak „vitežki križoe" za izredne zasluge v delovanju „divide et impera". kateri naj hi inn pri- borilo „tiho delovanje" o priliki i(K)-lelnice zdru/.itve naše dežele z Avstrijo in pod habsbiirško vladarsko hišo, „kateri je ne- omahljivo zvest in trden kot, skala". — Kako ti križci ,.vun gledajo", se je šel prepričat na Dunaj z „Ijubljencem naroda" dr. (jiregorcieem in dr. Pajerjem, kjer bo la sloveči ,.kvintal"'... gotovo tako impono- val, da mu pomerijo zaslužni križec na junaške prsi". To je pač pobalinstvo. kaj nc, dragi čitatelj? In takemu pobalinstvu naj bi sle- dilo naše IjudstvoV Nadejamo se, da nc, saj ga vendar ni še zapuslil Bog! Konečno saino še lo-le: Za božjo voljo, saj ni vendar prof. Herhue kriv. da je dezelni /bor njega izbral v depulacijo, meslo i*oti viuski klavzuli. Opozarjamo primorska zupanstva, da na- pravijo, vsako zase, na trgovinsko minister- stvo prošnjo za odpravo te škodljivke! l/p-rcdi pri Sv. Jakolui v Trsiu. Kakor poroča trzaski „Piccolo", so se do- godili včeraj, v dan sv. Kešnega Telesa pri sv. Jakobu v Trstu izgredi pri katerib je arelovala policija petero Slovencev. Stvar da je bila taka : v soboto že je prišlo ne- kaj udov cerkvene bralovščine sv. Cirila in Metoda k šentjakobskemu župniku Hrova- tinu ter ga prosilo, naj jim izroči zadnjič blagoslovljeno zastavo, s katero da bočejo k procesiji sv. Kešnjega Telesa. Župnik pa se je tej želji uprl, češ, da nima v to po- oblastila od strani škosijstva. Včeraj zjutraj ob G. uri pa je prišlo k župniku nekaj žen- skib članov te bratovščine zahlevat zaslavo, a tudi ženskam je rekel župnik, da zastave ne sme dati k(T skol'ijstvo lega ne dovoli, na kar da so bile iste tako ozlovoljene, da so župnika žalile. Radi tega so navzoee straže eno istib arelovale, katero sta pa dva Slovenca iz- ti'gala staži iz rok. Kmalo za lein pa je prišlo več niožkib članov in le ti da so osorno nast.opili proti župniku. Proti Slo- venc(;rn pa, da j(; nastopilo več Jtalijanov od sv. Jakoba in niej obojimi je prišlo do spopada tako, da je morala posredovati po- licija, ki je aretovala petorico Slovencev. — Tako približno poroča „Piccolo". Da se je nekaj zgodilo, bo pač gotovo, a resnico izvenio seveda šele od druge strani. Trzaški Neiiici so jeli pošteno ro- goviliti. V nedeljo so priredili v Bergerjevi restavraciji velik „Soininerlest", kakor se je že prej eitalo v korist neniskemu „Na- rodnemu doinu" v Trstu, ki naj bi se iuie- noval „Deutsches Haus". Na tej veselici se je baje govorilo in prepevalo stvari, kakor- šnih ne bi sniel bladnega srea poslušati — pravi Avtrijec. In vendar je bilo na tern koncertu lepo število c. kr. ljudij, ki zob- ljejo — iz avstrijskihjasli. Kna pa se je pri- petila prireditcljein U; ultraneniškc veselice, nanireü ta, da je vojaski poveljnik propo- vedal vojaški godbi sodelovanje na tej veselici in podrejenim častnikom vdeložbo na isti. — To so pač lepe reči, kalerib so zmožni ti nemski rogovileži. llocemo vi- deti, kako daleč jo se — prirogovilijo. Painctcn nasvet. „Novi List" |>oziva tržaške Slovene«, da se ojačijo in skusajo otvoriti pristno slovenske trgovine za naj- nujnest; potrel)ščiu(! v Trstu. Ako se pomi- sli. da Slovenec v Trslu nc more kupiti nili pole papirja, nil.i ene kape, ali klobuka, niS.i enega r(d)ca, ali, da s(> nili ne more dati obriti z občevanjein v svojem jeziku, ne da hi moral poprašali po Pouciju in Pi- lalu. jc ta nasvet nujno potreben izvršitve. Naj bi trzaški rodoljnbi s sodelovanjem „Naše straže" storili potrebne korake. Posncmanja vredno. Mi Slovenci se nioramo učiti ilrug od drugega, kar je pa- nielno in korist no, a ne posnemati tega, kar jc skodljivo in — pobuj.šljivo. Lep vzgled samostojne pridnosti so nam podali prebi- valci vasi Guncljt^ pri Senlvidu nad l.jiib- ljano. Ta vas steje samo 21 his, a ,je imcla dolga leta zelo slabo pilno vodo. Kaj store pridni Ijudje ? Nad vasjo v liribu je na po- seslvu Vida Mrharja mo can stuihüiei; naj- boljse pitne vode. Mož prepusti vaščanom stiKlcnec bnvzplačno in ludi svet za vodno shrambo. Od te sbrambe doli so napeljali ceinentne cevi. dolge 901- metre. Vaščani so po vecini sami pripomogli z delom, strošk(> za slirambo, cevi in kar je tai^cga pa raz- dclc med občinske stroške. Vodovod je 10. I. m. blagoslovil tarn, župnik ob veliki ude- Iczbi Ijudstva. Zdaj imajo v vasi vodo, ki noč in dan tete in imajo tudi hidrant za požarnn brambo. — - Zdaj so rešeni skrhi za pilno vodo. -— Tako naj hi storili povsoili na.ši Ijudje, kjer žive v podobnib raznierab. v Ht'volvrrji v dr/aviieii) zboru. — 0 zadnji hrupni seji v državnem zboru poročajo „Nar. Listy' to-le: Ko je bil v zbornici sunder najhujsi, pristopi ves raz- burjen antisemit dr. Pattay k nekemu češ- keinii poslancu terinureče: „Hočete li ne- hati ali nc? Mi poldičemo naše.ljudi iz pi- varn in prislo jib bode na tisoče, da vas nauče manire". Te besede je čul nek češki veleposestnik. Podal se je takoj k minister- skeinu predsedniku dr. Koerberju ter ga vjirasal, ali vc, kaj natneravajo prav za prav antisemilje. Pi*i ti priliki mu je pa tudi povedal, da so Čebi pripravljeni na vse slučaje ter da ima v žepu vsak svoj revolver. „Pa tudi mi veleposestniki nismo tu praznih rok", rekel je doticni dr. Koer- berju ter je potegnil pri teh besedah bli- ščeči se revolver iz žepa. Dr. Koerber je na to koj odredil, da je bila pozvana k parlamentu močna policijska straža. Vspehi streljiiiija proti toči. Iz Ad- lesic na Dolenjskem poroeajo „Slovencu", da so z velikim vspehom odvrnili rninoli torek pretečo nevarnost toč(! z streljanjem. V tamo- šnjem kraju rada pobije toča in je lani o Bin- koštih vse polje in vinograde zdrobila. Letos je hotela imeti svojo strašno obletnico, a to nakano so jej preprečili možnarji, iz ka- Icrib sc jc niočno streljalo. Ljnbljanski ^iad — zopot ka/iiil- llica. Polrcsnc po.škodhe na Ijuhljaiiskcm gradu je sklenilo finančno ininislerslvo dafi popraviti in prepustiti za tern poslopje zopet justičnemu ministerstvu za uporabo. V no- vem justienem poslopju j(J baje prostor za zapore in j(^če pretesno odmerjen. in tako se bodo kaznjenci, kar jib bo tu odveč, za- pirali tudi na ljubljanskem gradu. Stroski za te poprave bodo znašali okolu 12.000. Kakor znano, jc bil grad svoj čas od erarja na prodaj. Kh'ktri(v'iio razsvctljavo napravi me- slo Kranj na Gorenjskem. Pričeli so že s pripravljalnimi deli. Samomoi". V Ljubljani se je due \';i. t. m. vstrelil lamošnji znani lovarnar Adolf Tfinnir.s. Nasli s(j ga mrtvega v njegovi sobi. Uzrok samomoru ni zinin, j»ac pa pravijo, da. se inn je zinešalo. Slavnostna nkarinnijn v C'clju. Pri- bodnjo nedeljo priredi „Narodna čitalnica" v zvezi z vsemi narodnimi društvi v Celju v proslavo Franceta Prešerna in v korist njegovemu spomeniku v Ljubljani v veliki dvorani Narodnega doma slavnosLno aka- demijo. Na vsporedu so godbene ločke celj- ske narodne godbe, deklamacija gospice Meti1 Baševe, alegorija, dvoje barilon-solo g. dr. Bela Stubeca, na klavirju spremlja gospica Jela Serneeva, in udarjanje tamburasev celj- skega Sokola. Konečno se vprizori spevo- igra „Oh vrbskem jezeru'', katero izvr.šujc celjsko društvo s spremljevanjem celjske narodne godbe pod vodstvom gosp. Fr. Ko- runa. Po predstavi prosta zabava. — Vstop- nina 3 K 1 K 80 h, I K i(J h, 1 K 40 li. Zacetek /,8. zvečer. Delavsko zavarovanje proti no- ziiodain v Avstriji. Notranje ministerstvo je objavilo poročilo o zavarovanju proti ne- zgodam. Po teb podatkib so 1. 1899. prejeli 22,10-LH79 K, na odškodovanjib pa izplačali 11.2()l.f)20 K. llpravni stroski so znašali \1 4.93-1- K. V letu 1898. je bilo dohodkov 19,303.992 K, izplačane odškodnine so zna- šale 9,f)40.f>92 K in upravni stroški 1.514.792 K. Naznanjenib v I. 1899 je bilo 80.41C nezgo slučajev popolnc nezmoznosti in 14.087 slucajev za- časiK^ nezmoznosti za delo, Lrajajoče nad štiri tedne. Koncem 1. 1899 so vživali slalnc rente: 4034 vdov je dobivalo 703.Ö39 K, (if)70 otrok 758.941 K, 537 očetov ozir. mater G7.5G3 K, 1798 trajno in popolnoma nezmožnih 1,043.548 K in 25.558 trajno deloma nezmožnih za delo 4,107.813 K, skupaj 38.507 oseb je dobivalo 0,081.504 K. IKojua morn, stajarskc^a de/eliic^u (xIImm'.'I. Štajarski deželni odbor je založil zaniinivo knjigo „Skodljivci sadje- in vino- re je" v i:cmškcm jeziku ter poslal nemškim iik'sIoiii in trgom na Slov. Štajarskem v l,o- likcm št(!vilu, da so bih^ nckatcre občine v zadregi, komu naj knjigo dajo. Nek slo- venski trg vprašal je tudi za knjigo, pa je dobil odgovor, da stane iztis 2 K. Knjiga se je založila tudi za slov(;nske grose in vender Slovene«: mora knjigo plačati, Nemec jo pa zaslonj dohi. Daleč smo prišli! Doliivsko varstvo. V7 curiskem kan- tonu so [iredlozili nov zakonski predlog za delavsko varstvo. Poleg zdravih stanovanj in delavnic za obrtne delavce je tudi v predlogu dolocilo za tryocske uslužbence : Delavni čas Irgovskib iislužbencev znasaj največ I I nr na dan, v pisarnah ne čez 00 iir na teden. Plača za delo črez uro, za noc.no in nedeljsko delo bodi vsaj za četr- tino visja od navadne jilače. Mcinška nnsilnost. Iz Inomosla se pise : V soboto, due 10 t. m. ima promovi- rati gosp. Jakša Bačič iz Vrbnja na otoku Uvaru na vseučilišču v Inomoslu „sub aus- piciis imperatoris" za doktorja medicine. Kol veclelni pnidsednik hrvatskega akad. društva „Velebita" naslopil bode pri tej svečanej priliki s trakom lega društva. Ako- ravno je po drustvenib pravilib, po vladi in akademickej oblasti potrjoiiih, opravičeno to drustvo nositi kol znak hrvalsko Irohojnico, ter jo je dosedaj pri svecanih prilikah tudi vedno nosilo ter proti vsem, včasih uprav besnim napadom, braniti znalo, je pri tej priliki nem.ško burševstvo že a priori insce- niralo veliko olicijozno demonstracijo proti hrvatski trobojnici, ter je pričakovati v so- boto na innsbruškem vseučilišči silnih iz- gredov. Hadovedni smo, kako bode dvžavna oblast, ki tako minucijozno ]>azi na vsako čepico nemskib „hursev", pri tej priliki va- rovala ravnopravnost slovauskega naroda. Ali pa bode morda i sedaj kapitulirala pred terorizmom nemškib buršev, ki so že ponov- no, ne da bi jim katerakoli višja instanca oporekala, izjavili, da smatrajo vseučilisča za svojo nernško last, vse druge narodnosti pa le „do preklica" kot goste in jednako- pravne akademike ! Vrot'ina na. Dunajii. Te dni so imeli na Dunaju 23 slopinj Beaumurja v senci. To je pač toplota za najgorkejše poletne dneve! Kksplozija v tovami za patrono. V Bii(lini|iešli so včeraj popoldne vrlali v pri- tlicju Immersigove tovarne za patrone. Bilo je pri tern delu zbranih več delavcev in delavk. Ob 2'/2 popoludne pa se je razpo- cila po neprevidnosti nekega delavca jedna patrona ter so švignile iskre na drugo mizo, kjer je bilo zloženih več patron .... sploh nakupičenega — streljiva. Hkratu eksplo- dira vse to s strašno silo in vsa delavnica je bila v tern hipu v plamenu. — Ognje- gascem se je posrečilo, da so že v pol ure ogenj omejili. Potem še le so se podali v delavnico na pomoč delavcem in delavkam. V tern so našli dva delavca in dve delavki mrlve, 4 delavce smrtno ranjene, 4 nevarno ranjene, a vsi ostali so ranjeni več ali menj. Proti zidoin. — V Konitzu na Nem- škem, kjer so ninorili, kakor smo že poro- öali, židje I8-I(»tii(iga Win ter ja in mu iztočili kri z namenom, da isto pošljejo svojemu židovskemu duhovniku (rabinarju), ki mesi judovski krub s krvjo kristjanov, je ljud- stvo silno razjarj(»no proli jndom. Zadnjo ikhIcIjo so Ijudje kar besneli proti tamoš- njim judom, katerim bi se bilo slabo go- dilo, da ni zabranilo redarstvo skrajnega. Toda ljudstvo je jelo vreti od vseh strani in žandarmerija in redarstvo ni bilo več mocno dovolj. Ljudstvo je razdrlo židovsko cerkev, napadlo je kriminalnega komisarja Wehn a, da je moral bežati. Naposled je nastopilo vojaštvo in uvedlo se je naglo sodbo. Vse to radi judov. PlavajotM' L'l^~^r»--^ ^ • a * flft G. Likar, Gorica, Semeniška ulica h. št. 10. Trgovina pisarniških in sol. potrebščin. Raznovrstno papirnato blago. Knjige: molitvene, žolske in vpisne. Tiskovine iz „Narodne tiskarne" po enaki ceni. Preskrbuje tisk vizitnic, računov, kuverte z napisi. Sprejema v vezanje knjige. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Anton Pečenko Vi-tiia ulica 8 — tiOIUCA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz wi- pavskih, furlan- skih, briskih, dalmatinskih in ' Ssterskih vino gradov. Dostavlja na doin in razp<>siljst po /eieznic na vse kraje avstro - ogerako nioiiarhije v soilih o I 5H litrov niiproj. Na «ahtpv» poäilja M«'" ii»»rce. Cene zmerne. Postreiba poitena. KülEsarji ml Podpisani naznanja LL. kolesarjem, da ima v zalo let. — Daja tudi na o broke. /, (ulliriiini spošlovanjem Martin ftuligoj, ur.it v K.'iiimIii. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena ] „Vzgoja in omika ^H J^ ali izvir sreče" (neubnoiino potrebna knjiga za vsakega oloveka. kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) i ter sc ilolii za jii'cil|)l;i(°-il() I gld. 50 kr», \><< push 10 kr. vri;. ;ili [iroli poslni'inii jjov/cljii pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. St., Thür 10. ZaloXnik, o/.ir. j>i"<»il;ij';il«'f jp voljcn vrniti dcnar, ako bi um knpei: poslal knji^o še ncrazrczano in čislo v trcli (Inch na/.aj. Cena je skrajno znižana, knjig1 je malo vee. Klepar ARTUR MAKUTZ, Ozka ulica I. GORICA Via Sirella 1 | i pripurora. škropilnice proti peronospori (pono\ Ijrnr po ' Vcniiorclovi scslavi). Haker j«1 Inl in svrh-l. /alislkc (val- ' voli') si' more luliko premenili. Ski'opilnira je seslavl.jena priproslo in !;iku. il;i sknipi l:ihko n.i Iri lurinr po volji lasiiiika. j U^F" Cena jo zelo nizka. "TjSJfif : Stroj za žvepljanje sodov iz ciuka.neu'a železa. '¦ Priprava za obvarovanje vina preil plesnolio in cika- njem pri loiienju iz soda (kau). - Meh za žvepljanje I grozdja raznili sisU'iuov. —• Ovi iz uuiue za vsakovrstiie škropilnice. j Sprejeinlje v popravo vsakovrsliie drunc škropilnice, i k ikor tudi pievzenia vsa dru^a v kleparsko olul spada- joca dt'la. Peter Drašček, tr^oYcc / jodiliiini hla^oin. Fani Drascek. /a los;a si va 1 n i h sirojrv. V GORICI Stolna ulica štev. 2 V GORICI I*!*i|>(H'u kila in od I fiinla. liazpois'lja blaj^o na vse kraje. Cenn primerna, postrežba dobra. Novoporomici po/or! t Stejein si v cast naznanjali slavneniu olnanslvu. ila sem razširil Ir-^o- vino pobistva v nlici Velturini. ^lavni vbod v Gosposki ulici. ILxit,o XL B r c pö qlIs, V Gorici, GospOSka Ulica Št. 14, tl>liz<» Icknrnc (ui'oncoli). V zalo^'i ima vsakovrslno pobislvo za vsaki stan. t'obistvo je po najmodernejsib s|ogih,])osebno spalne.jerlilno in poselne sobe so j)o neinskem s1oü;ii odlikovanib Črni^o- jevih tlflaviiic v ulici l'onlr nuovo in via Leoni, kalere so lepse in ukiisncje izdelane in ceneje od dunajskib in budaposlanskili tovarn. Oslalo pobistvo jo od prvib mizar- skib lnojstrov. r- Sprejema vsa naročila in izdoluj(; po izberi obrisa, najceneje in v najkrajsein ("-asu. —- IJoyala zalona podob na plalno in sipo z razliriiimi okvirji. Hel^ijska brnšena ogledala vsake vclikosli. Hazlirno pobistvo, kakor: toalelnc mizicc, i'azlicna obešala, preproge za okna itd. Hazlične sto- lice iz h'sja in celulojda, posebno zajedilne sobe. Mlazino iz strnnc. alriske travc1, z ži- ni a m i in platnom na izbero ler i-azne tapeca- rije. — Daje se tudi na obroke, bodisi te- denske ali mesečne. — Posilja se tudi izven (Joi-icc |»o /,cleznici in pai'obrodib. „Narodna tiskarna" priporoča vizitnice. Janus" ii/ajcnino /nvarovahio drustv<» na /iv Iji'iijr na Ihmaju. Iz poročila, ki se je |)i'ccilalo na ob(>n<*ui zboru due 2(i. maja t. I. pod prcdsedslvoiM Nj. |)revzvisenosti Ivana barona. ('.bliirmvcke^a, na kalerein so se pred- Joženi npiavni racuni odobrili, posnameino slcdcre flavin» tocke: V upravnein letu 1'.)()()., I. j. v f)9. Iclu svojega obstanka, imclo jc driišlvo ,..lanusk' 71 IS polic se za- varovano ^lavnico knm 21, V,)6.1 I U.;3f) in kron S.;")('):"). 12 tekorib rcnl. V primcri se slanjcm J. januvarja ISU9. zvi^alo se je slevilo polic za 17o(> sc zavarovanim kapi- laloni 4.7-i-1 .'.)*.)(). IS kron. dpravni j)rebilek znaša l)?2.l)ir).7i kron in po odpisanjem jia i liven I a ru kron I0H.M22.H9. Pri obc'iiem zboru bili so sprejeti z veliko vct'-ino vsi pr(vdlo^i upravnistva, mej tcin ko so s(! vsi predle^i opozicije z vcliko večino zavrgli ; n. j>r. lf)0 clanov z 841 gla- sovi |)ioli 17 nasprotnikom z H4. ^'la^ovi. Na dve vprasanji clanov izjavil je za- slopnik vlade in dezelni |toverjenik drnstva slcdeee: ,,Z ozirom na lo, daje lansko leto neka. skupina članov provzročila neko a<;i- tacij'o. kalera bi bila. prav lahko rned člani ,..)anusa" vzbudila vziiieinirjenje, odredilo je minislcrslvo nolranjib zadev, da imajo svoji slrokovni or^ani na novo in nalančno in-e^ledali slanjc drustva, da bi se zamoglo postopali proti neopravieenernu vzneniir- janju članov. Ta preiskava se je vršila lo- tos nieseca a]irila in se je raztegnila na vsa bilanena aktiva in pasiva, posebno pa na premijsko reservo in na prenose preniij. Slednjič je do^nala preiskava. da je finan- eno stanje „Janusa" v bilanci čisto in ko- reklno označeno; nadzorovalna oblast nima to raj nikakejja |)ovoda za grajanj(».u Na neko di-u«o slavljeno interpelacijo j(! odgovor.il vladni zastopnik : „Kar se tiče premijske res(U'V<^, sklicujein se na prejšnjo izjavo, k(j seni rekel, da so te popolnoma pravilno vknjižcnc. Ponoviin pa Se enkrat, da so premijske reserve po postavnih pred- pisih pravilno zracunjene in v bilanci iz- kazauc. Protcslujern proti Icmu, da bi se dvomilo na moji prejsnji izjavi." ;. v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici Preskrbljena je z povsem novimi črkami. okraski in finim papirjem. Izdeluje vsa dela v na|krajšcm easu po Inko ni/kih (miuiIi.