Izhaja vsak Četrtek. Cena mu Je 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, u Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezne štovilke se prodajajo ■ po 10 vinarjev.	...
S prilogami:
Naš kmečki dom. Društvenik, Naša gospodinja
Bpiai In dopisi bo poSiljajo i UredniStvn „l)omoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in In-
sorallpa: UpravniStvu »Domoljuba**, — Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—
Stev. 25.
V Ljubljani, dne 22. junija 1911.
Leto XXIV.
Tepeni in osramočeni.
Kakor smo rekli pred volitvami, tako se je zgodilo: Pri volitvah so bili naši liberalci, sociji in takozvani »neodvisni« grozovito tepeni. Ž njimi vred pa so tepeni in omadeževani vsi tisti, ki so se dali po svoji nepremišljenosti Zapeljati po njih. Sedaj se jim smeje cel svet in v vsaki občini kažejo s prstom na nesrečneže, ki so se dali po brezvestnih »svobodomiselnih« ali »neodvisnih« agitatorjih speljati na led, da so glasovali zoper Slovensko Ljudsko Stranko. Mi smo naprej svarili .v našem listu pred lažmi izvestnih agitatorjev — a nekateri ljudje so že tako urejeni, da se dajo ob času volitev od kakega pritcpenega agitatorja ali celo od domačega liberalca »nafarba-ti«. Res je, da je te vrste lahkovernih 'ljudij čedalje manj — a žalostno je, da se jih še vedno dobi precej skoraj v vsaki občini. Upamo, da jih bo zadnja skušnja zopet nekaj izučila! Zapomnijo naj si vendar enkrat za vselej, da, katlar poslušajo liberalce, zabredejo vsakokrat v neumnost in sramoto. — Naj pogledajo na drugi strani zmago-nosno ljudsko armado. Kako se veseli (vsak, ki je dal svoj glas Slovenski Ljudski Stranki! On je zavedno volil in i'aduje se velikanske zmage, ki je tudi njegova zmaga, kajti s svojim glasom je pripomogel do te zmage. In ta zmaga nekaj pomeni — kajti v celi Avstriji je ni stranke, ki bi bila izvojevala dne 13. t. m. tako sijajno zmago, kakor Slovenska Ljudska Strankal — Mi se radujemo, nasprotniki pa so poraženi in osramočeni. — Glejte, dragi Slovenci, da vas bode v bodoče še več v zmagoslavni ljudski armadi. V to vam treba druzega, kot da libcralcem,
socialdemokratom in »neodvisnim« nihče nič več ne verjame, kajti to so sami ljudski sleparji ali pa ubogi zapeljani revčki, ki kot duševni slep-ci tavajo okoli in hočejo voditi druge, a sami ne vidijo nc uene poti, ker so udarjeni s slepoto. — Otresi se jih popolnoma, slovensko ljudstvo, potem ne boš nikdar zgrešilo prave poti. — Z Bogom za ljudstvol
Cunjo v roke!
Zdaj je čas. Boj proti liberalnemu časopisju je našemu ljudstvu najsvetejša dolžnost. Svoji časti, svoji značaj-nosti, svoji moči, pred vsem pa svoji mladini je dolžno izvojevati ta boj. Ločilo se je ob volitvah od liberalnih kri-čačev, in ta ločitev mora pokazati svoj sad. Hajdi nad korita, ki se v njih pase liberalna agitacija. Ta korita so liberalno časopisje. Umazana so, da se sploh očediti ne dadč več; zato po njih! Laž in neumnost je tista mesta, s katero pitajo svoje bravce; osoljeno je pa oboje z umazano nesramnostjo, ki godi le živalskim nagonom.
Kako:
1.	Po vseh naših organizacijah naj se ne zamudi nobena prilika, da se ob nji ne razkrije ostudnost liberalnega časopisja. Stud in gnus mora nad njim preiti v kri vsakemu našemu somišljeniku.
2.	Naši ljudje naj se ogibljejo javnih krajev — gostilen in prodajalnic, kjer so liberalno časopisje šopiri. Zastonj jim liberalni krčmar in prodajalec nič ne da. Vse, kar zahtevajo, morajo plačati. Ali naj si za to, ker podpirajo s svojimi groši krčmarja ali tr-
govca, mirno puste blatiti svoje prepričanje, svojo vest, svoje poštenje, svojo stranko? Glave pokoncu, možje in žene, fantje in dekleta! Oglejte si kraj, kamor greste in prepustite krčmarja in trgovca, ki agitira proti vam, naj si s to agitacijo služi svoj kruh, nc pa z vašim; denarjem.
3.	Naročniki in prežvekovalci liberalnih listov naj bodo izločeni iz srede našega ljudstva. Kakor mimo okužene hiše naj zavije vsak izmed naših daleč na okoli mimo njih, in naj jih pusti, da sami izbirajo na svoji kužni bolezni.
4.	Na delo za naše časopisje! »Doh moljuba« v naše hiše; kjer so pa razi mere za to, pa »Slovenca«. Po izven-kranjskih pokrajinah pa v boj za po-< štene, domače liste.
Krščanski socialci so na Dunaju samo zato pri volitvah slabo opravili,_ ker nimajo skoraj nič svojega časopis-' ja. Pri nas smo v tem oziru preskrbeli, kar nam je treba, toda priti moramo do tega, da ga ne bo nobenega našega somišljenika, ki ne bi vedel, kaj pišejo naši listi o politiki naše stranke. Ogromna množica naših volilcev mora postati izšolana, izobražena armada, ki ve, za kaj gre. Edini vzrok, da so nekateri sedli ob volitvah liberalcem na lim, je samo nevednost. Laži o melio-račnom posojilu, o cestnem zakonu, o vojaških stvareh in o vsem drugem so brez pomena tam, kjer se ljudje iz naših listov poduče, kako in kaj je resnica. Nevednost o lovskem zakonu, o novem občinskem zakonu, o delu naše stranke za povzdigo živinoreje, za izboljšanje planin in pašnikov, za gospodarski in gospodinjski poduk, za delavstvo in obrtni stan je tam nemogoča, kjer se prebirajo naši listi, ki prinašajo točno in jasno natančna poročila iz državnega in iz deželnih zborov. Krave bi se smejale, ko bi mogle
I"
umeti, kako se podtika draginja moke našim poslancem. Tak. kdor ni podufen pa v svoji revščini in stiski vendarle utegne verovati sleparju, ki mu laže proti naši stranki in našim poslancem. Beri. kdor si naš. in kar si bral. razloži drugim, pa bo kmalu padla mrena za-peljancem z oči.
To je resna, vestna reč. Laž in resnica nista vseeno. Ali boš mirno gledal, da ti kdo psuje in napada mater ali očeta? Liberalni listi napadajo več. Vse. kar je svetega tvojemu srcu. dragi moj, opljujejo in vlačijo v blato. Spoštovanja ne poznajo do nikogar. Kdor mirno sprejema vase najumazanejše napade proti papežu in škofu, proti cerkvi in duhovnikom, bo kmalu za temi jel zaničevati tudi svoje stariše. svoj rod. Če nečemo, da nam podivja mladina, iztrebimo strup liberalnega časopisja, da ji niti pred oči ne bo prišel; in če ji pride, jo vzgojimo tako. da bo s studom v srcu obrnila svoje oči od njega.
Od poslancev zalitevajmo zvesto in vztrajno delo za ljudski blagor. To delo pa ne bo imelo trajnih uspehov, če vsi, kar nas je v velikem taboru naše stranke, ne poženemo papirnih hujskačev, zapeljivcev in pohujševalcev v kot. Cunjo v roke, pa na delo! Zadnji torek smo na en mah očedili svojo politično mizo liberalnih kandidatov; očedimo še svojo domovino liberalnih časopisov; pa bo mir in red za vedno!
um.
N'aKranjskem se zopet je enkrat volilo, kjer se liberalcem tako jc godilo: V ljubljanski okolici neki Tribuč dobil je od naših pošteno po buč, ker tu liberalizem za vedno jc fuč! Tam v Zalem se logu joka S t r o j e v c, ker je pri volitvah postal pogorevc, ujel le nekaj zapeljanih je šlevc. Na Notranjskem je kandidiral Novak,
od žalosti nosil bo črn zdaj trak, po vodi ušel mu poslanski je frak. Tam v Laščah je hotel zmagati Pucelj,
ki vlekel vedno liberalni je cucclj, zdaj spet se bo skril samostojen ta mucelj.
Se S i c h e r 1 u doli tam sredi Logatca dišala je dobro dunajska pratca, oh, zdaj so zaprta poslanska mu vratca;
ostal še nadalje bo ekspediter, ker ga je zadel tak strašen maler. Še T a v č a r naš stari je zlezel na dan, nad Kreka se spravil je ta velikan, pa tisoče naših planilo je nanj, in Tavčar se žalosten silno zjezi, na Visoko odpelje se in sulce lovi. ln Triller je spet enkrat zatriliral, misleč, da Gorenjsko bo on koman-diral,
pa se je le strašno za vedno blamiral. In Ribnikar Dolfek debeli ta mali
bi tudi radi poslanec postali, pa hitro s trebuhom domov so zbežali. 1 Nad Jarea šel Majerle — lepa figura.
j še temu dišala je kandidatura, zdaj ve. po čim da liberalna je — ura. In R e i s n e r j e v J o š k o je šel nad Povšeta, ' pozabil skrbeti je za očeta, i rajš zbiral krog sebe liberalna teleta. In V i š n i k a r svetnik, ta mož iz penz-jona,
je hotel prit do poslanskega trona, a Ribničan njemu pošteno polona. Že zopet pribrenčal z Skaručne je Sršen,
ki dvakrat že bil od naših je kršen, zdaj panj je njegov že čisto razpršen. Tako liberalci so pogoreli, od stolcev poslanskih slovo so vzeli, požrl jih vse klerikalni je zmaj, nikoli jih več ne bode nazaj! Pa prišli so tudi socijaldemokratje iskali, kje bivajo njihovi bratje. D e r m o t a in K r i s t a n , B a r 11 in Mlinar
oj, vsak za en cenar postal bi rad dninar.
prišel še U d o v č je in stari Kopač, pa vsi so odkurili urnih jo krač; kako pa razreši se tale uganka, pove Vseslovenska Ljudska vam Stranka!
/□□nnciaciannaciciacicia □ „_,gAag______□
□
Političen pregled
nannnnnnnrinr-innnnn
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE.
Ob državnozborskih volitvah dne 13. junija t. 1. je šlo za 449 poslanskih mest, ker ta dan niso bile volitve še po vsej Avstriji, v Dalmaciji so bile tudi še 16. in 19. t. m. in v Galiciji tudi ne še za vse poslanske mandate, saj je znano, da zastopa Avstrijo v državni zbornici 516 poslancev. Od omenjenih 449 poslanskih mandatov je bilo zasedenih ob prvotnih volitvah 279 poslanskih mest, ožjih volitev pa bo treba za 136 mandatov.
V Galiciji in Dalmaciji sc je vršila volitev 67 poslancev pozneje kakor dmgod. Ko bo znano, kfeko so izpadle volitve po vsej Avstriji, bo možno podrobneje poročati, kako stanje strank bo v novem državnem zboru, katera je ob volitvah napredovala ali izgubila.
Glede naše vrle Vseslovenske Ljudske St r a n k e je »Domoljub« že sedaj v prijetnem in veselem položaju, da more poročati, da je izvoljenih že dosedaj ob prvotnih volitvah (13. t. m.) 20 p o s 1 a n c e v širom zavedne Slovenije, in sicer na Koroškem poslanec Grafenauer, na Kranjskem v 11 volilnih okrajih, v Ljubljani so ožje volitve med kandidatom V. L. S. dr. Vinko Gregoričem in liberalnim kandidatom mladinom dr. Vlad. Ravniharjem. Vsa kranjska mesta razen Metlike in Kranja so v taboru S. L. S.! Mokrači ter liberalci starini in mladini eo jo po-
šteno izkupili. Za Ljubljano bi-jejo liberalci »zadnji letošnji boj«, kakor pišejo na ogromnih plakatih za na dan ožjih volitev, 20. junija. Na štajerskem je izvoljenih šest naših poslancev, sedmi, kandidat Bren-čič, je prišel v ožjo volitev s »konservativcem« hofratom Plojem. Na Gori-škem sta od treh kandidatov S. J. s. zmagala dva, tretji kandidat dr. Ilinko Stepančič je v ožji volitvi na Kras i z liberalnim dr. Gregorinom. V Trstu in okolici so zavedni Slovenci volili slovensko z do 10.000 glasovi! V tržaški okolici je bil izvoljen slovenski kandidat dr. Rybar. Slovani v Pulju so <i priborili lep uspeli. Dokazali so, la Pulj ni laško mesto, ker Slovani so ,;t;u tako močni kakor Lahi.
SVOBODOMISELNA SODRGA NAPADLA PROCESIJO, ŠKOFA Z NAJSVETEJŠIM VRGLA NA TLA!
Kako svobodomiselci res ljubijo svobodo, za to nov, a za nas katoličani: žalosten dokaz! Strašno bogo-k 1 e t s t v o in hudobijo najhujše vrste so doprinesli svobodomiselni divjaki na praznik sv. Reš njega T e 1 e > a te dnina L a š k e m v F a b r i a n d kjer so imeli katoličani procesijo. M ;• tem, ko so katoličani molili in vršili v cerkvi svojo versko dolžnost, se je -bodomiselna druhal pripravljala l.a napad cerkvenega izprevoda. Ko se je razvil cerkveni obhod, so napad'i procesijo, iztrgali noscein b a n d e r a in zastave, jih trgali in hodili po nj ih. Na naj-nesramnejši in ostud nej-i način so rohneli, p so v ali in žalili katoliške duhovnike, na škofa, ki je nosil Najsvetejše, navalili, ga vrgli z Najsvetejšim vred ob tla! I);i ni pravočasno prihitela stotnija vojakov na pomoč ter zastražila škofa in ga spremila v cerkev, kdovc, kaj bi si bili svolxxloniiselni suroveži in bogoskrun-ski divjaki še vse dovolili . . .! Ta vsega obžalovanja vredni dogodek je zopet svež, nov in poleg že stoterih in tisočerih drugih tudi prav »svobodomiselno« pisan, boljše rečeno, marogast, doj;o-godek; kaže v prav dovolj jasni luči, kakšna je tista svobodomiselna »svoboda«, ki je vsem svobodnjakom vedno in vedno na njih lažnjivem jeziku! Vidimo, da je ta svoboda prava laž in kruta sleparija! Kaj jo katoličani niso prisiljeni izkušati toliko že in tolikokrat! Spomnimo le na preganjanje Cerkve in katoličano\ na Španskem po »svobodoljubnih« liberalcih in prostozidarjih, kaj vse trpe katoličani zlasti to spomlad na Portugalskem! Pa čemu tako daleč hoditi iskat dokazov! Ali se ni belo nedeljo letos zgražal ves pošteni slovenski narod nad lepo vzgojenimi našimi slovenskimi svobodomiselnimi »Jutrovci« i'1 »Narodovci« v Ljubljani, ki so prav svobodomiselno napadli, zasramovali na najpodlejši način in opljuvali na-šo
poštene uboge redovnice 1 — Katoliško slovensko ljudstvo! Tu imaš nov dokaz, kako zelo si prav storilo in ob letošnjih volitvah pobilo mogočne in sladke naše svobodomiselne kandidate __ z glasovnicami! Taki škod-Ijivci prave svobode ne zaslužijo drugega. Saj imaš, hvala Bogu, vrlih katoliških mož in voditeljev, ki ti hočejo priboriti in braniti pravo svobodo, tebi v večji prospeh in razvoj, nasprotnikom pa v strah in pobeg!

Pr.r;ia!c3cac3c3c3ac3c3g3s^c3aiaa
Krmar Milanovič.
Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsvvorth«.
(Dalje.)
Medtem so odšli vsi, kar jih ni bilo pri tem opravilu, k sesaljkam, zakaj v ladjinem osrčju je stala voda tri čevlje visoko; tako jc sporočil tesar. Kapitan je menil, da je vsa ta voda prišla skozi vrata. Da bi bila ladja dobila luknjo, na to niti mislil ni. Tako je povedal tudi Milnnoviču, ki je vsled ravnokar pre-stalega napora ves premočen stal ob križnem jamboru in premišljeval, ali naj tega puste stali ali ne, ker je vkljub temu, da so mu sneli jadra, še vedno zelo nihal.
Polagoma se je ladja nekoliko umirila; tuili vode ni zajemala več v toliki meri.
Dasi je vihar še vedno divjal z veliko silo, so vendar opazili, da polagoma ponehava. Oblaki so se razdelili in zdajpazdaj se je pokazala na nebu zvezda, a je takoj zopet izginila.
Bilo je ob polenajstih. Ljudje so bili do kože premočeni in vsled napornega dela do smrti utrujeni; zato so se morali nekoliko okrepčati. Tesar je iz-nova nekoliko popravil vodno sesaljko in sporočil, da je voda zopet narastla za tri prste. Ta vest je grozno vplivala; zdaj ni bilo več dvoma, da je ladja prevrtana. Da bi mornarji ne izgubili poguma, jo zapovedal kapitan, naj to grozno odkritje ohranijo kolikor mogočo skrivaj.
Ob poldvanajstili je vihar odnehal ravnotako nenadoma, kakor je nasta.1. Ladja je imela še dosti moči, da se je dvigala in prerivala skozi valovje. Toda »jene žalostne podobe, ki jo je kazala ob motnem soju bledih zvezd, ki so se zdajpazdaj prikazovale izza oblakov, si uo moremo predstavljati.
Jambori so bili le še kakor štorovje po požaru. Namesto velikega jambora je štrlelo navpik le nekaj tresk; na zadnjem koncu pa je žalostno ječal križni jambor, oropan svojega jadra. Vsa ladje bila žalostna podoba opustošenja.
Okoli dveh je naznanil tesar, da voda v ladji ni narastla. Ta vesela no-
vica je razveselila kapitana in pomorščake.
Pri vodni sesaljki so sc delavci menjavali, zakaj to je bilo zelo utrudljivo delo. Voda je kar vrela iz sesaljko na krov in odtod odtekala v morje.
Milanovič je šel po suho obleko. Ko sc jo hotel vrniti na krov, jc stala gospa Završnikova vsa bleda in prestrašena pred svojo kabino in ga boječe vprašala:
»Kajne, v veliki nevarnosti smo, gospod Milanovič?«
»Najhujše smo že prestali, tako upam;« ji jc odgovoril z resnobnim, skrbipolnim glasom.
»Le nikar se ne bojte mi povedati resnico; jaz lahko vse prenesem, le skrb za otroka mi ne da miru. Ali ga bodete varovali, če nastanu nevarnost res velika, ali ga bodete čuvali? — Ah, lepo vas prosim!«
»No, tako daleč pa vseeno ne bo prišlo; toda če vas s tem pomirim, potem vam obljubim, da se name lahko zanesete. Prišli smo ros v precej opa-sen položaj, toda ker se svetli, bo vse boljše.«
»Moj Bog! to je bila grozna noč! Vsak trenotek sem mislila, da se potopimo. Večkrat sem poskušala priti na krov, pa mi ni bilo mogoče, nisem mogla nesti s seboj otroka.«
»No, saj vidite, mi smo še vedno na delu,« je odvrnil Milanovič nekoliko veseleje. »Le zaupajte nam, da bomo storili vse, samo da rešimo ladjo. Poslušajte moj nasvet! Pojdite počivat! Ta voda tu notri je brez pomena. Ladja bo kmalu zopet v pravem tiru. Jutro pride in poleg tega vodi ladjo izvrsten kapitan, kateremu se lahko zaupate.«
To rckši ji jo prijazno prikimal in odšel na krov.
Vso noč je bilo moštvo pri vodnih sesaljkah in delalo na vso moč, a vkljub temu je voda v ladji naraščala od uro do ure, tako, da je bila ob jutranji zori že globoko v vodi.
Edino upanje je bilo zdaj ravnokar vzhajajoče solnce. Poslalo je svojo rož-nordečo luč daleč tja po nepregledni morski gladini in razpršilo težko oblake, ki so se kupičili na mestu njegovega vzhoda. Pa tudi morje samo je pomirilo valovje in vzravnalo svojo površino. Nepopisno lep dan je zasvetil za tako grozno nočjo.
Straža je spala v spodnjih prostorih. Nekaj pa jih je bilo na krovu pri vodnih sesaljkah; neprestano je odtekala voda v morje.
Ladja je ležala na vodi kakor mrtev hlod, ki si ne more prav nič pomagati, imela je le še eno samo jadro, pa še to je bilo vse raztrgano. Na krovu pa je vladalo pravo razdejanje. Iverje, treske in polomljeni trami so ležali po krovu kakor mrtveci na bojišču. Ob ladji pa se je vleklo še nekaj vrvi in jader, popolnoma raztrganih in nerabnih. Ob straneh je kazala ladja velike i poškodbe.
Izmed popotnikov še ni nihče prišel na krov, ker so ubogali kapitana.
Le nekaj mornarjev je bilo pri vodnih sesaljkah in poleg njih kapitan, ki je proučeval neki morski zemljevid, da bi vsaj približno mogel določiti, kje se ladja zdaj nahaja. Pri tem pa je nemirno pričakoval Milanoviča, ki je šel s tesarjem v spodnje prostore, da bi preiskal Iadjino poškodbo.
Podolgasti gladki valovi so se med tem zaganjali od strani v ladjo in jo premetavali semintja. Krmilo ni več opravljalo svoje službe.
Zdaj se jo vrnil Milanovič, moker in utrujen in z njim tesar, kateremu sc je vsled razburjenja skoro mešalo.
Kapitan jc vprašal lahno, pa hitro:
»No?«
»Bojim se, da ni več pomoči,« je šepotaje odgovarjal Milanovič. »Voda prihaja v ladjo na dvanajsterih različnih mestih.«
»Največja luknja je ravno v sredi. Tam sva čula, kako je voda grgrala; toda tam ji ni mogoče priti do živega,« je obupno pristavi tesar.
»Kako visoko stoji voda?«
»Enajst čevljev.«
»Moj Bog!« je zastokal kapitan; »torej je voda v kratkem času narastla za poldrug čevelj.«
»Takoj bomo morali misliti na čolne,« je nadaljeval Milanovič in se je pri tem oziral po obzorju.
»Nikar mi vendar ne govorite o čolnih,« je vzdihoval kapitan. »Postavite nekaj tramov namesto polomljenih jambor in pritrdite nanje jadra!«
Milanovič ni odgovoril, ampak takoj je odšel, da izpol-ni ukaz. Kapitan je med tem dirjal razburjeno semintja. Bil je sicer prepričan, da je položaj brezupen, da ni nobene pomoči več, toda ni se mogel toliko ojunačiti, da bi nevarnosti pogledal drzno v oči.
Izmed popotnikov je prvi prišel na krov general. Kar obstal jo, ko je zazrl te razvaline. Kakor mnogi drugi, je tudi on že ponoči poskušal priti na krov, toda ko je ravno hotel prestopiti zadnjo stopnico, ga jc v pravem pomenu besede odpilialo nazaj; in ravno to so poskusili tudi drugi. Nihče pa niti od daleč ni slutil, da jc postala ladja taka razvalina.
Generalu je zastajala sapa. Zdaj sta se mu pridružila Albin in Novin-šek. Pa ravnotako sta obstala, kakor okamenela; obličje jima jc pobledelo.
Potom so hiteli vsi trije proti kapitanu:
»Povejte nam za božjo voljo, kaj se je zgodilo! Kaj bo z nami? Ali se potopimo?« je kričal Albin.
»Moj Bog, vsi jambori so polomljeni! Ali je še mogoče, da bi nas ta razvalina pripeljala v Ameriko?« je obenem obupoval Novinšek.
»Da, gospod kapitan, zdi se nam, da smo res prišli v opasen položaj. Potopili se bomo— kaj?« jc vmes vpil general.
(Dalje prih.)
RHZGLED PO DOmOVINI
S k .1 .1 /i a /laM/^mA/^^^
Izidi volitev. Na Notranjskem je dobil Jož. Gostinčar 4890 glasov, Liberalni kandidat Sicherl 1*57. socialni demokrat Anton Kri-'Ai« 1355, razcepljenih glasov 29. O ostalih izidih slovenskih in drugih kandidatov prinašamo natančneje poročilo v političnem pregledu. Izide v posameznih o b-činah prinesemo na podlagi uradnih podatkov nekoliko pozneje.
Volilna bitka je že končana. Na bojnem polju leže tepeni in pokopani pod tisoči glasovnicami kakor vselej, tako tudi letos slovenski liberalci. Kakor bi s koso potegnil, so padli kar naenkrat vsi liberalni kandidatje. Prapor Vseslovenske Ljudske Stranke pa vihra ponosno in zmagonosno v daljavi in za njim koraka armada 95 tisoč mož, ki :-o oddali pri zadnji volitvi svoj glas v volilno posodo za S. L. S. Samo na Kranjskem je poskočilo število naših volilcev od 48.226 na 53.1.39; to je tedaj prirastek 4912 glasov. Na Slovenskem zna^a večina nad nasprotnimi strankami približno oO tisoč glasov. Druge velike avstrijske stranke so se s pičlimi večinami komaj in komaj izrinile iz bojnega meteža in so si morale še potem ožjih volitev s tujimi berglja-rni v pariament pomagati. S. L. S. pa je ob teh volitvah sijajno pokazala je-kleno moč in silo, katera tiči v njej.
O izidu državnozborskih volitev na Kranjskem piše dunajski Vaterland«, da so se za S. L. S. sijajno obnesle in pristavi: To dejstvo da misliti; gotovo se bo to tudi v vladnih krogih zelo j upoštevalo.
Grozna nesreča v Trstu, na morju In ob obali. V rioči dne l i. t. m. med 1. in i. uro po polnoči je pričel razsajati , v Trstu grozovit morski vihar. Vlila se je velika ploha in dež je padal nepretrgoma do jutra. Med nevihto je neprestano grmelo in strela je švigala kakor električna iskra. Nastal je vihar, ki je zahteval rnnogo žrtev. Morje se je jelo peniti in valoviti. Valove je pričelo metati kakih 10 do 15 metrov visoko in ladje so plesale po teh valovih kakor orehove lupine. Morje je metalo valove 1 čez breg in hiše ob morski obali so bile vse mokre. Burja je jela lomiti pri ladjah jarbole in jih metati ob breg. Vse polno ladij se je razbilo ob bregu. Nekatere so bile naložene polno lesa, a vse je razbilo. Nekaj manjših ladij, ki so bile bolj v sredini morja, je razburkano morje vrglo ob breg, kjer so se preklale čez pol in vse, kar je bilo v njih, Je pogoltnilo razburkano morje Pri pomolu Sanita je podrlo valov je jahto z ljudmi vred v globočino. Blizu pomola ,.Sari Carlo« se vidi tramovje katero ima trotovo 100 centov, katerega
je vrglo razburkano morje na suho. Pomol San Carlo je ves razdrapan. Očividci trde, da je vihar tako razburkal morje, da so šli valovi tako visoko, kakor je III. nadstropje Lloydove palače. Med viharjem je padala toča. Valovi so se valili proti mestu. V pristanišču je bil med 2. in 3. uro vsak promet preprečen. Strašno je učinkovalo na ljudi, ko so čuli obupne klice na pomoč. Kakor z otroškimi igračami so se igrali valovi z velikanskimi ladjami! Razburkani valovi so zelo poškodovali obrežno zidov je in obrežje od Pirana do Miramara. Boje se, da je podplavljeno obrežje. Popolnoma je porušen obramben zid proti morskim valovom. Poprave bodo trajalo več mesecev. Škoda znaša veliko milijonov. Gradu Mirama-re je odnesel vihar streho in mu napravil ogromno škodo. Zid sobe, v ka-! teri jo cesar Maksimilijan sprejel de-putacijo Meksikanov, kateri so mu ponudili meksikansko krono, se je porušil v morje. Voda je poškodovala pohištvo. Izpodkopala je par dreves in vrtne nasade precej opustošila. Kako močan je bil vihar, si more človek predstavljati, ako se pomisli, da je na cesti v Miramar ruvalo stoletne smreke s koreninami vred iz tal in jih metalo v morje. Del ceste je popolnoma razdrt. Bila je grozna noč za Trst. V dveh urah je bila storjena ogromna škoda in mnogo pristaniških zgradb razrušenih. Poškodbo ladij avstrijskega Lloyda znašajo nad četrt milijona kron. Srečen slučaj je preprečil, da ni bila nesreča še večja. Ladje so bile dobro zasidrane in privezane, dalje pa je bila tudi sreča, da je Lloydov parnik »Stadion« bil zasidran v sredini pristanišča in bil tako obramba za ostale ladje napram velikanskim valovom. Seveda je »Stadion« vsled tega močno poškodovan. Iz valov so potegnili mnogo trupel. Mnogi mornarji so težko ranjeni. Poročajo, da je utonilo 27, pogrešajo pa nad 100 ljudi; govore celo, da pogrešajo 200 ljudi. Večinoma so to bili mornarji ponesrečenih ladij. Mrliče je vrglo morje na suho, nekaj so jih pa potegnili iz morja. Dosedaj so potegnili okolu 40 mrtvecev iz vode. Bog zna, koliko ljudi se še nahaja v morju, katerih pa dosedaj še niso našli. Izginilo je 52 ladjic in nekaj večjih. V tržaški luki plava nebroj desk razbitih ladij. Bivša bojna ladja »Trieste«, ki je dosedaj služila za Lloydovo morsko skladišče, je na sprednjem koncu popolnoma razbita. Jadrnice italijanskih mornarjev so docela vse poškodovane. Tudi ostalo Primorsko je zaradi viharja zelo trpelo. V Pelli, Poreču so tudi imeli vihar. V Portorose so uničeni vsi vrto-
vi. Valovi so porušili obrežno zidovja v Piranu, Portorose, Kopru in Poreču. Dve ladji je treščil vihar v Poreču ob obrežni zid. V okolici Kopra je uničena vsa letina. Škoda na polju okoli Fazane znaša nad pol milijona. Tudi v Gradežu je razsajal orkan, časih s hitrostjo 120 km. Uničil je vrtove, polja, podrl dimnike in odkril strehe. Pii Barkovljah se je potopilo šest jadrnic.
Somišljenice in somišljeniki, vsi pohitimo prihodnjo nedeljo dne 25. junija t. m. na veliki koncert »Ljubljane«! V nedeljo dne 25. t. m. po hudih volilnih dneh, priredi slovensko gl.:-beno društvo »Ljubljana velik konc-rt v veliki dvorani »L"niona po končen i je pa skupni sestanek ob godbi in p> -ju mogočnega zbora. Vseh sodelujočih pevk in pevcev bo nad dve sto! Udel se priredbe novoizvoljeni poslanci S. L. S. in tudi bratje Hrvatje. Zato je v, -ša dolžnost, da za ta koncert agitira»e povsod v Ljubljani, v okolici in v drugih krajih, da bo velika udeležba pri i naše zavednosti. Pričetek je nalašč r -di ljubljanske okolice in radi krajev ob železnici določen na peto uro popci-dne. Prihodnjo nedeljo somišljenice in somišljeniki, pr:hitiie vsi ob 5. uri popoldne na to veliko našo prireditev! Pripeljite seboj tudi svoje rodbine. s\ -je znanke in znance in prijateljice in prijatelje! Dasi so ogromni stroški, je veČini sedežev določila cena 1 K. stojišča so pa po 60 vin. Na svidenje!
Starišem in dijaškim gospodinjam, obojim bi bilo ustreženo, ako bi že sedaj pred velikimi počitnicami izvedeli za dobro stanovanje, oziroma za dobre dijake. V začetku julija bodo vzpre-jemne izkušnje za gimnazije in realk''. Ob isti priliki, stariši, preskrbite sinovom stanovanje. Oglasilo so je več dobrih gospodinj, ki bi vzele dijake ali samo na stanovanje ali tudi na hrano. Drage volje posreduje »Društvo dobrodelnih gospej« v Ljubljani. Nanj se obrnite ustno ali pismeno, oziroma na podpredsednika tega društva, g. dr. Ferd. Oekala, Vodnikov trg št. 4.
Vode so narastle vsled zadnjega deževja in ponekod preplavile polju in travnike. Ljubljanica je s pritoki dosegla višino 3 m nad normalom. Za-tvornice v Prulah so morali odpreti.' Voda je po Gruberjevem kanalu odnesla več lesa in izkopana mesta zasula s peskom. Dela so zastala za teden dni.
Smrtni padec vojaka. Vojak Kru-šec iz Batuj je v Kanalu padel s 3 metre visoke terase tik vojašnice tako nesrečno na glavo, da si je prebil lobanjo in bil na mestu mrtev.
Poiar. V noči med 14. in 15. t. ni. so v Zagonu, občina Postojna, pogoreli
gtirje gospodarji. Pogorelo jim je skoraj vse; škode je nad 16.000 kron. Vsi pogorelci so zadolženi in podpore potrebni.
Strela. V Kanalu na Goriškem je udarila strela najprej v brzojavni drog, nato v telefonsko žico ter je zelo poškodovala aparate. Čuvaj Peter Cero-yac je vsled strele oglušil na eno uho, uradniku Černetu je pa strela osmodi-la lase.
Zaročil se je nadrevizor gospod .Vlado Pušenjak z gdč. Jožico Radolič iz Maribora. Nadalje se je zaročil odvetniški kandidat v pisarni dr. Brejca v Celovcu, g. dr. Anton Prus z gdč. učiteljico Marijo Kranjc v Špitaliču.
V	Kranja je otvoril g. J. Rozman, večletni solicitator dr. V. Štempiharja, tvojo pisarno. Glej inserat!
Taki bodimo! V nekem kraju je prišel mladenič z Dolenjskega samo radi volitve domov in je oddal svojo glasovnico za poslanca S. L. S. Slava mu! Res posnemanja vredno!
V	Dol gin j i vi pri Trebnjem priredi Kmetijska šola na Grmu poučni tečaj v nedeljo, dne 25. junija, ob 4. uri popoldne. Predaval bode strokovni učitelj R. Zdolšek o poletnih delih v vinogradu, o bolezni vinske trte in o ravnanju s cepljenimi trtami. Predavanje se vrši na prostem v vinogradu in bode združeno s praktičnim razkazovanjem. Va-liimo tamkajšnje vinogradnike in mladeniče, da se važnega predavanja mnogoštevilno udeleže.
Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani naznanja čebelarskim Irgovccm, da stopijo v korespondenco glede oddaje rojev z »Zemaljsko gospodarsko vi ječe kraljevine Dalmacije u Kadru«.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4V2% brez kakega odbitka
Uradne ure oil 8. zjutraj do umito.
Glej inserat!
■ -. ■■-■••____
□□□□□□□□□aooaco

| Gorenjske noulce
aaaaacaaaac
i
g Iz brdske okolice. Na Brdu je
bilo volišče za lukovško občino 13. t. m. y novi šoli. Glasov so. dobili; MJms&L
Krek 34, Tavčar 19, Sršen pa 8. Torej je dobil naš vrli poslanec dr. Janez Krek sedem glasov večine, črez oba nasprotna kandidata. Torej vendar ni lu-kovška občina tako zelo liberalna, kakor so nekateri trdili. V spodnji koseški občini pa sta komaj oba: Tavčar in Sršen dobila sedem glasov. Pa še sedem bi jih ne bi bila dobila, ko bi se za nju tako ne trudil tisti liberalni »misijonar« iz Vidma. — Huda nevihta je bila 9. t. m. zjutraj. Na Bobovniku, dobrih 10 minut od Kosez na moravški cesti je zaporedoma treščilo v deset brzojavnih drogov, pretrgala se je tudi brzojavna žica. — Podgradiški.
g šmartin pri Kranja. Sijajen shod na binkoštni ponedeljek v žup-nišču, kjer se je zbralo nad 200 volilcev, nam je bil zagotovilo gotove zmage. Nič ni pomagal shod, ki so ga sklicali liberalci pri »zadnjem grošu«. Udeležilo se je tega shoda nekaj železničarjev. Kako slepa je J. Z., ki pričakuje od »Strojcvca« ali liberalne stranke koristi. Na shodu je bilo nekaj delavcev iz mlina iz Štingelcovih Sitarjev. Ti so vedeli le toliko povedati, da je bilo pijače dovolj in zastonj. Medene besede so jim šle skozi drugo uho ven. Tudi postajenačelnik je imel ob volitvah priliko, da je pokazal pravo liberalno barvo, četudi jc po zaslugi naših poslancev prišel v Kranj. Zanimivo je, da se čutijo naši liberalci najbolj domače pri »zadnjem grošu«. Ne moremo trditi, da jc ta gostilna na najboljšem glasu; a vse to jih ne moli. Prijetno se jim zdi, ko pokajo steklenice šampanjca in se gre ta ali oni skrivalnice za dimnikom. Potem pa ti ljudje zabavljajo čez farje, češ, ne držite ž njimi, ki samo žro in pij6. Le spoznajmo te tiče, da ne bodo lovili poštenih ljudi na svoje 11-manice! Strasten agitator za liberalno stranko je bil tudi Štingelcov Lco. Letal je od hiše do hiše in nadlegoval svoje sitarje. Mi mu svetujemo, naj se bolj poprime domače hiše. Tudi Tine-tov fant ni bil pri zadnjih. Strašil je po Bitnjem. Pravijo, da je tudi za pijačo dajal. Kratko rečeno: veliko truda, malo uspeha. Naše ljudstvo se ne ogreva za puhle besede brezverskega liberalizma. Sanjali so liberalci, da imajo gotovih 200 svojih glasov. Danes se jim smejimo. Čast vam, odločni krščanski volilci obeh občin šmartinske župnije! Pokazali ste nasprotnikom, da vas je mnogo, s številkami jim na dan volitve povedali, da se jih ne bojite. Te številke naj jim bodo v poduk, da v bodoče mirujejo in ne dožive še večjega poraza kot sedaj. Pomnijo naj: pri nas je korajža!
g Z Bleda. Na dan volitve so bili naši liberalci silno poparjeni. Tako so rekli Martin ovčev oče: Kvit bomo. Pogačnik bo imel 10 glasov več ali pa manj kakor Triller in Dermota. In mnogobesedni Repe z Mlinega jim je zadovoljno kimal. Pa liberalci obračajo, značajni blejski volilci so pa obrnili tako, da bo liberalcem še dolgo po Ušesih šumelo. Kdo pa v d^nažnjih na-
prednih časih še liberalca voli? Naši liberalci so menda še za petdeset let zadaj.
g Iz Šenčurja. V Šenčurski občini so liberalci upali na gotovo zmago Strojevca. Toda ta njih up jim je šel po vodi dne 13. junija. Naš vrli državni in deželni poslanec Fr. Demšar iz Češ-, njice je dobil ta dan pri nas 285 gla-sov, liberalec Strojevc pa 171. Dasi-ravno so sc liberalci poslužili vseh postavnih in nepostavnih sredstev, da bi zmagali, jim vendar vse skupaj ni nič pomagalo. Izprevidijo lahko danes, da nimajo zaupanja med ljudstvom in da so za eno veliko blamažo bogatejši. Babčev fantek je kazal Strojevca po vseh liberalnih gostilnah ter ga usilje-val ljudem za državnega poslanca, a naši ljudje predobro poznajo tega fantka, kakšen prijatelj kmeta da je. Pa so z glavo majali ter govorili: Slabo znamenje za Strojevca, ker ga priporoča tak človek! In ukrenili so po svoji pošteni pameti!
g št. Vid nad Ljubljano. V ponedeljek dne 12. t. m. je preč. gosp. kanonik in dekan ljubljanski povodom ka-nonične vizitacije in nadzorovanja verouka na tukajšnji šoli blagoslovil tukajšno novo šolsko zastavo. Pre-častitemu gospodu izreka šolsko vodstvo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsega učiteljskega osobja in šolske mladine tukajšnje šole. Novi zastavi je kumovala blaga, za vse lepo in plemenito vneta gospa Josipina Belčeva, ki je v svoji velikodušnosti podarila novi zastavi dva prekrasno izdelana trakova. Učiteljstvo in šolska mladina se blagi dobrotnici za to lepo darilo in njeno naklonjenost ne moreta dovolj toplo zahvaliti. Bog, ki je plačnik vsega dobrega, naj vrli gospej to njeno dobro delo tisočero poplača! Svoj obilni blagoslov naj razlije nad njo in vso blago obitelj; učiteljstvo in mladina šolska pa ji bosta ohranila vedno naj-blažji spomin. Krasno uspela zastava je delo gdč. Sattnerjevc v Ljubljani. Vi resnici umetno delo, ki dela čast imenovani gospodični in jasno priča o njenem finem okusu. Vsem šolskim vodi stvom ali krajnim šolskim svetom prav toplo priporočamo, da se ob nabavi nove šolske zastave obrnejo na gdč. Satt-nerjevo v Ljubljani na Dunaj, cesti, ki bo gotovo rade volje in proti zmerni ceni vsestransko zadovoljila naročnike.
g Predoslje. Volilni boj za državni zbor je končan, pri nas pa se začenja novi boj, ki kaže, da bo huji od onega za državni zbor. Prihodnji mesec imamo volitve za občinski odbor. Nasprotniki se pripravljajo z vsemi silami. Orožje jim je, kakor navadno, laž in zavijanje resnice. Zbirajo se pri Jaku na Primskovcm pod skrivnim vodstvom ondotnega učitelja Luznarja. To je armada! General ji je Luznar, kasir Jaka, pomočnika na Primskovem Vo-kar in Potratov Joža, v Prodosljili pa; Pavovčev oče. Vsi ti, razun prvega, ki dela samo na skrivnem, prav nič ne prikrivajo, da se ne gre tukaj za nič ..........5»
drugega kakor za to, da se speljejo volitve v znamenju gnilega liberalizma in ostudnega svobodomiselstva. Volilci! Boj se pričenja. Nam se ga ni bati, naše orožje v tem boju bo resnica in poštenost, pri nasprotnikih pa laž in hinav-ščina. Mi gremo v boj pod neomadeže-vano zastavo Slov. Ljudske Stranke, oni pa pod cunjo »Slovenskega Naroda«, »Jutra« in »Gorenjca«. Za poštenjake je odločitev v tem boju lahka. Zato pa vsi na krov do zadnjega! Treba nam je edinosti in odločnosti in zmaga je naša! To mora biti zmaga poštenosti nad surovostjo, zmaga katoliških načel nad brezverstvom! V tem znamenju se bomo borili. To se nam je zdelo potrebno povedati danes.
g Iz loške okolice. Volitve so minule. Naredile so mnogo prahu. Morda nikjer drugodi ni bil dan povod k zmešnjavi kot ravno tukaj, ker sta kandidirala dva istega imena. Pa liberalci so se zmotili. Strojevc je hodil od kraja do kraja, od fare do fare, dajal za pijačo, kar se je dalo, pa ni nič pomagalo. Pravijo, da ga je ta agitacija stala najmanj 800 kron. Škoda zanje! Scvede je nastopil kot neodvisen kandidat, ampak to je čudno, da so zanj agitirali samo-znani liberalci. Naši ljudje sc pa med seboj dobro poznajo in liberalnim agitatorjem malo zaupajo. Zato sta jo tudi Bizant in 15 i i e n če v Pavle dobro skupila. Prvi je ra:v\osil na tisoče liberalnih letakov, pa ni nič pomagalo. Biten cev Pavle, znan po svoji .oliki, pa je v družbi Bučka in Toma.žurje-v eg a Jake letal«, od hiše do liiše in obelelaval naše ljudi. Slabo se jim je godilo. Ta črni Pavle je slišal v Veštrir, kar mu gre, ko ga jc neka žena vrgla pod klop, drugega agitatorja so pa ženske v B.udovljah nagnale z metlo, češ, da krivo vero širi. Sicer so pa bili liberalci čisto prepričani, da Strojevc zmaga. Ko jc bila. v našem mestu volitev končana, je vrgel, skozi okno, kjer sc je vršila volitev, učitelj F 1 i s listek doli na cesto, da bi liberalci zvedeli, kako je "volitev izpadla. Ko. pa dobi Kadilo listek v roko, tedaj presenečen vzklikne:« Sleparija!. In vsa slavnost, ki je bila namenjena, je,-splavala po vodi. Pravijo, da se. je tudi-Bit eir-č e v P a v 1 e , ki- je pri zadnjih volitvah še vzkliknil, .da je-rajši podgana kot" krerikalec, zjokal, ker ie St.ro-j e v c propadel. No, naša tolažba'jc ta: dokler bodo ljudje kakor: Nadilo, To-mažurjev Jaka, Bitenčev Pavle-agitirali, toliko časa, no .bo zmagarnoben, za katerega bodo šli taki ljudje y Iboj-. Škoda tistih 12 kron, katere so agitatorji za Strojevca zaprli!
g Frecloslje pri Kranju, Volilni imenik za državnozfiorske volitve je bil površno sestavljen v toliko, v kolikor jc bilo izpuščenih okrog. 15 volilcev. Da so sc nekateri volilci pomotoma,izpustili, ima dobre posledice. Spoznali so'namreč svojo politično nezavednost, ker razun enega sploh nikdo ni prišel pogledat .razpoloženega volilnega imenika, o1
dokler je bil čas za to. Po preteku re-klamacijskc dobe so pa v svoji politični nezavednosti nadlegovali c. kr. okr. glavarstvo, katero jim je pa pojasnilo, zakaj so volilni imeniki razpoloženi v vpogled, in jih je odslovilo. Sedaj je zopet razpoložen imenik za občinske volitve v Predosljili. Oni, ki so bili izpuščeni v volilnem imeniku za državni zbor, so vsled skušnje izučeni, in so že pogledali v imenik za občinske volitve. Drugi naj pa tudi pogledajo v imenik, dokler je čas reklamiranja, posebno volilke ženske. Če bode kdo zopet izpuščen, ker se ni zganil pogledati v imenik, naj pripiše krivdo sam sebi, ne pa onemu, kateri je imenik sestavljal. En sam človek TOOkrat lažje najde samega sebe, kakor pa en sam človek poišče brez zmote 700 volilcev.
g Iz Krtine. Med veliko nočjo in binkoštmi smo dobili v krtinski zvonik nove zvonove. Za deželno podružnico so precej veliki, da smo lahko ponosni nanje. Njih petje je melodično, odmev močan in ubran, kakor malokje. Zvonove nam jc lila tvrdka J. Ililzer in tovariši. Ravnatelj tvrdke Ililzerjcvc iz Dunajskega Novega mesta jih je prišel sam obesit v naš zvonik. Ko smo prvič zaslišali skupno vse zvonove v lepem, ubranem petju, smo bili res očarani. Tvrdka je res . vse storila, da nam je za primeroma nizko ceno preskrbela tako lepo harmonično zvonenje. Slovesno vstoličen*je novih zvonov sc je vršilo na binkoštni ponedeljek. Sv. opravilo je izvršil- naš gospod dekan in deželni poslanec Ivan Lavrenčič iz Kamnika. Pred slovesno sveto mašo je imel gospod dekan temeljit, globoko zamišljen govor o pomenu zvona. Cerkev jc bila nabito polna. Ko je ljudstvo po^sv. opravilu zapuščalo cerkev, se jc slišalo vobče: »No, kaj takega še ni bilo na Krtini.« Po končanem opravilu v cerkvi so možje obkolili svojega poslanca, kateri, jim.je na razna vprašanje lj.ubez-njivo odgovarjal in marsikaj pojasnil, tudi glede delovanja S. L. f?. v deželnem in državnem'zboru. Besede g. poslanca ,so ljudi navdušilo, in ko je eden vprašal: »Koga bomo pa volili?«, se "jih je oglasilo več in so rekli: »I, koga? Tistega, ki ga'pripou©ča S. L. S., to je dr. Krek, saj drugi imajo za nas obljube lc na papirju, po cajterigah, storijo pa nič, šc kaj koristnega nam odjedo. ©d one stranke za nas še nobeden ni nič storil.« Ko se je ljudem pevedalo,- da obišče g. dekan'tudi Dob. ga-jc ljudstvo v obilnem številu pričakovalo in ga rado poslušalo, ko jim, je marsikaj pojasnil in- na marsikatero vprašanje od-govoril.- Razhajajo se so rekli.: »Naši poslanci nc vnijejo in se ne hvalijo,, ampak pridno delajo.« Na tem sestan- * ku v Dob« jc vse izreklo neomajno zaupanje v S. L. S. in da volijo le-.tiste, katere«jim ona priporoča.
g Vrlipoljc pri Moravčah. Poročil se je nedavne naš vrli predsednik izobraževalnega društva Franee Klopčič z gdč. Marijo Iiarfman, sestro, gospoda žuanika Hartmana iz Blagovice: Naši-
ma novoporočencema kličemo: Bog daj obilo sreče!
g Strojevc, propadli kandidat libe< rialne stranke, je odložil župansko čast, ker je videl, da ima v domači ob, čini velikansko opozicijo, ki je proti njemu glasovala. To je prvi uspeh nje« gove neodvisne kandidature! Strojevc si bo premislil, predno bo še enkralj kandidiral. Ampak, stroške nosi sam; in to je — hudo!
g Koprivnik v Bohinja. Zadnji »Domoljub« je poročal o nekih »čarov, nijah«. Slišalo se je potem, da je laž. Stvar pa je resnična.. Ni nič laži! —, Snežilo je v noči 15. junija. Sneg je za« padel celo na Pokrovcu. Med dnevom je izginil. Pač pa je iznova prišlo metli dežjem nekaj snežink okoli pol treh. — K vojakom so potrdili v naši župniji tri mladeniče. — Volitve so se udeležili vsi, razun nekaterih bolehnih in po, starnih lj.udi in vsi volili Pogačnika. —, Koze je cepil otrokom tukaj g. dr. Va-cek iz Boh. Bistrice dne 16. julija. Cep, ljencev je okoli 30 vseh skupaj. — Neugodno vreme je zakrivilo v kmečkem delu veliko zamude. — Popravilo iu razširilo se bo pokopališče tako, da ne bo treba za deset.Iot prekopavati starih grobov. Tozadevna komisija je bila dno 8. t. m. Vse potrebno, yazun zidave po brezplačno naredili župljani. Ilvala jim! Tudi verski zaklad jc na prošnjo župnega urada dovolil precej lesa za streho na pokopališču, na. župnišču- in za razne poprave v cerkvi. Bog plačaj!
g Bohinjska Srednja vas. S kakšno obupno silo se je vrgla liberalna stran-ka v boj pri zadnjih volitvah, posebno pričajo volitve pri nas. Česar' ni nihče pričakoval, se je zgodilo: vnel se je pravcati volivni boj. Niti slutil ni nihče, s kakšno zahrbtno zvitostjo ruje gotova hinavska družba proti Pogačniku in Slovenski Ljudski'Stranki -v Srednji vasi in pri Stari Fužini. Kljub-vsej pre-kanjenosti seje prišlo še pravočasno na sled tej zlobni'gonji'. Računali so na najmanj- 200 Trillerjovih glasov. No, strašno so se urezali. kakev je pokazal' izid: Pogačnik 416, Triiler 95, Dermota 1. glas. Ker je naša dolžnost, da. javno opozorimo na glavne agitatorje liberalne stranke, da jih ljudstvo spozna, nekaj podrobnosf-i. Najprej' kanštatiramo, da. je med'temi glasovi, največ zapel janih, mnogo takih, ki*so si dali napisati glasovnice brezvestnim .agitatorjem, ker sami ne znajo* ne-brati, ne pisati; največ pa jih1 je'bilo med njimi alkoho-lovih bratcev.. Delalo se'je "z nečuve-nimi lažmi in hujskanjem. Samo neka ji zgledov!.-Lagali so, da nam je Pogačnik zapravil planine; tega pa niso povedali, cla verski zaklad (dotičnrh parcel iz sredine sploh ne da.na prodaj. Povedali, nišo, da je bilo'že tolikrat odpuščenih. nebroj kazni za živino na paši' ravno vsled posredovanja naših poslancev, Pibra. in Pogačnika. Sedaj se živina sploh ha svetu verskega zaklada ne preganja. Vsi« pogorelci morajo priznati; da bi bili po groznfem požaru pred: >§mimi le tj pri šli* marsikat eri.8ft
j,eraško palico, da niso dobili pomoči javno po naših poslancih in »farjih«. Čudno je, da imajo poslanci tudi tako jnoč, kadar treba fanta oprostiti voja-Sfine. Dalje so vpili: »Pogačnik je ustanovil »Zadrugo«, ki nam toliko škoduje.« Še nekaj: »Deželni odbor je spravil na kant deželo vsled desetmilijonskega j osojila. To posojilo so vzeli zato, da icšijo škofu zavode.« Teh bedastih laži, slavimo, še Mruž sam ne verjame, ki jili trosi okrog, zato je škoda prostora, da bi nanje odgovarjali. Najbolj pa se jo hujskalo ljudi, češ, kaj boste duhovnom verjeli, da imajo volitve kaj z vero opraviti. Zato so tudi kaj pridno za-jiavljali čez škofov list, toda to le bolj na skrivnem. Marsikdo se jim je usedel na ta liberalni krščanski nauk. Koliko imajo volitve opraviti z vero, spoznate lahko iz tega, da bi bila Avstrija že danes brezverska država, ako bi vsi volili take poslance, kakršnega sta pri nas priporočala Rihteršič, Mruž in dru-(jri. Naj kdo poudarja še tako svojo vernost, če pri volitvah pomaga brezver-ski stranki, takega vera ni za nič! Mruž je bil eden prvih, ki se je z vso silo še zadnji čas poganjal za vodovod. Sedaj ob volitvah pa jc ravno s tem najbolj ljudi hujskal, češ, vsi boste prišli na beraško palico, ako se lx> gradil vodovod, ker bo toliko stal. Mi pa pri-bijemo, da se bo vodovod gradil vkljub vsej tej gonji in se bo poskrbelo, da vsled njega ne bo nihče trpel škode, tudi mlinarji ne. Studor in Fužina bosta gradila, kakor čujemo, vodovod zase. Daljnih laži ne naštevamo. Glavni agitatorji so bili možje, ki posebno radi lazijo za našimi poslanci. Pred vsem pribijemo, da je za vso gonjo v prvi vrsti odgovoren naš nadučitelj Ilihteršič. Znal pa je, kakor .vselej, sebe varovati in poslati očitno druge v boj. Ob takih prilikah se vedno kaže proti naši stranki posebno prijaznega, tako tudi sedaj. Sam si niti ni upal popisavati glasovnic, češ, mojo pisavo vse pozna. Za iK>moč pri tem delu si je najel Ga-ietovega Janeza. Glavni prostor za liberalno agitacijo jo bila Galetova gonilna. Toliko v informacijo našim somišljenikom. Galetov Janez jc prinesel <loniačo glasovnico celo v farovž podpisat. Zakaj, jc jasno. Da ima ravno Ji.aJJ nadučitelj veliko vzroka rovati proti S. L. S., razvidimo iz toga, ker mu jo vse njegove otroke spravila h kruhu S. L. S. in njeni poslanci. Ena hči sc je učila prav pri Pogačniku na pošti, za sina sc je trudil dr. šusteršič celo v ministrstvu, da je dobil službo v Radovljici, kjer prav zvesto služi liberalni stranki; poštarica, ki je doma, Pa že sama ve, kako in kdaj so jo po-Klnnci in celo duhovni rešili v raznih stiskah; sedaj ljudem razlaga, da duhovni nimajo pri volitvah nič opraviti okoli ljudi. Sodbo o takih ljudeh si vsak lahko sam napravi. — Zanimiva jo tudi druga oseba, ki se je najbolj pehala za dr. Trillcrja, to je Janez Arh, l>o domače Mruž. Kakor je končno sam Priznal, osebno dr. Trillcrja niti ne po-
zna, v6 pa, da bi za Bohinj veliko več storil. Temu bi se gotovo še krave smejale, če bi slišale. Razen že omenjenih stvari je ljudem razlagal, kako bi bilo pametno, ako bi se razdelile planine. Da si upa v Bohinju kdo s takimi bedarijami na dan, je neumevno. Pa ne, da bi Mruž tudi planine tako delil, kakor je delil domače pašnike, tako da je cela srenja ob domačo pašo? Na naslov Mružev še nekaj vprašanj: Kdo ima sina s podporo deželnega odbora v glulionemnici, a obenem tako govori o deželnem odboru? Kdo je dobil ob požaru v Srednji vasi od cestnega odbora 3000 K odškodnine za dobrega pol metra širok in kakih pet metrov dolg košček sveta, da je umaknil hišo od ceste? Čegavega poslopja stoji precejšen del na srenjskem svetu? Kje so računi za domači vodovod in cevi, katere vam je za enkrat poravnala srenj-ska posojilnica? Ali res že celih šest let ni bilo računa pri srenjskem gospodarskem odseku? In ob volitvah! Ali ste brali § 8. volivnega reda, ki prepoveduje pridržavati glasovnice drugih na svojem domu? Slučaji za vas so na razpolago. Bodi teh vprašanj dovolj. Od Mruža pričakujemo odgovora nanje. Srenjane pa vprašamo, kateri so možje med njimi: doklej se boste dali še strahovati Mružu in njegovi žlahti? Ali morete poslušati nad\; jitelja, katerega vsakdanja dušna hrana je »Slovenski Narod«? Zganite se in pokažite tem ljudem, da niso sami gospodarji v srenji. Vsi pošteni ljudje vam bodo za to hvaležni. — Razun navedenih so se trudili v Srednji vasi za Trillerja Pod-ravnikar, ki životari le še vsled skrajne prizanesljivosti srenjske hranilnice, Erlah, gostilničar v Triglavu in nekaj znanih žganjarčkov. Pri Stari Fužini je šel proti našemu kandidatu v boj Su-helj, ki ima tudi mnogo vzroka za to. Pridno se je hujskalo čez našo stranko pri Gašperinu (Mihovcu), češ, da bodo
tega pro.......kaplana naznanili in
zaprli, ker okrog agitira. Najzanimivejše po vsem tem boju proti naši stranki pa je to, da sedaj po strašnem porazu liberalne stranke ti ljudje drug na drugega zvračajo krivdo in noče nobeden biti vzrok gonje proti našemu kandidatu. Ubogi ljudje, čemu ste se tako pehali in trudili cele noči? Nas veseli posebno to, da smo vendar do dobra spoznali to čedno družbo. Vsi, ki vam je za pošteno delo v blagor domačega kraja, proč od takih ljudij! !Po-milujemo pa nekatere, o katerih vemo, da so bili le zapeljani, a so trmasto tiščali za njimi! Vsa čast pa zavednim volivcem iz drugih vasi, posebno pa tudi našim somišljenikom iz Srednje vasi in Fužine, ki so vkljub najstrast-nejši gonji nasprotnikov stali neomajno kakor skala! — Pri premovanju Konj na Bistrici dne 17. t. m. so dobili iz naše župnije darila: Za žrebetne kobile Jožef Prcželj s Polja 20 K in srebrno svetinjo (4. darilo); za triletnice: Štefan Čuden, Češnjica, 30 K in srebrno svetinjo (3. darilo) in Janez Žagar,
Stara Fužina, 20 K (4. darilo); za dveletne in letnice: Jakob Mlakar, Češnjica, 50 K in srebrno svetinjo (1. darilo), Fr. Stare, Srednja vas, 30 K in srebrno svetinjo (3. darilo), Jan. Rozman, Polje, 20 K in srebrno svetinjo (4. darilo); J. Stare, Srednja vas, Jak. Odar, Fužina, Janez Pokovcc, Fužina, Jož. Gašperin, Fužina, in Jan. Sodja, Češnjica, po 20 kron, Jan. Cvetek, Srednja vas, 10 K. — Nemško planinsko društvo je postavilo svojemu rajnkemu vodniku Lovrencu Škantarju na srenjskem pokopališču lep nagrobni spominek. Malo smešno se vidi samo nemški napis. Čudno pa je, da ni opaziti na spominku nobenega križa.
g Vič-Glince. 13. junij je bil za nas dan trojnega veselja. Obhajali smo god farnega patrona sv. Antona, pozdravljali smo krasno zmago S. L. S. pri državnih volitvah. Šc posebno smo se pa zveselili, ko srno slišali izid držav-nozborskih volitev v naši občini. S trojnim strelom se jc naznanilo to trojno veselje širom občine. Skoraj si nismo upali misliti, da bomo socije z glasovi pustili za seboj, kajti leta 1907. so bili za 127 glasov pred nami. Vrhu tega so pa postavili za kandidata Toneta Kristana — tukajšnjega rojaka, češ, bo bolj »vleklo«, a vse spletke nasprotnikov niso nič pomagale, ne pri socijih s Tonetom, ne pri naprednjakih tudi z domačinom Tribučem. Vsa čast in hvala za ta srečni uspeh gre krščansko-socialnemu delavstvu in pa vrlim posestnikom Vič-anom, ki so, zapostavivši vse osebnosti in vse zlate obljube Toneta in Pepeta, odločno oddali svoje glasove za edino pravo Slovensko Ljudsko Stranko. Možje in mladeniči volivci, ostanite i v bodoče zvesti zastavi mogočne S. L. S!
g Tržiške novicc. Ilud boj smo bojevali 13. t. m. V treh občinah obširne tržiške župnije se je volilo. Udeležba je bila ogromna, le bolni in odsotni iz domačega okraja so izostali. Volitev je pokazala, da je velika večina volivcev v taboru S. L. S. Tržič in Sv. Ana sta imela pri zadnjih volitvah nasprotno večino, sedaj se je to popravilo. Sveta Ana je dala za Pogačnika 53 glasov, za rdečkarja 31 glasov, katere so ondot-nim delavcem in nekaterim kmetom podpisali tržiški socialisti, in za Trillcrja 7 glasov. — Z napetostjo se jc pričakovalo, kaj bo v Tržiču. Saj so so-drugi razbobnali vsepovsod, da bo njih večina. A kako razočaranje! Pogačnik 246, Dermota 166 in Triller 37 glasov. IUlečkarji so se potuhnili in z zabavljanjem se poskrili po raznih brlogih, ko so izvedeli za izid. S. L. S. je izborno napredovala. Da niso sodrugi preslepili nezavedneže z draginjo, bi bila naša četa štela gotovo nad 300 moz. Nemci so oddali prazne glasovnice. — Sveta Katarina se je zopet izkazala. Skoro vsi možje in mladeniči so bili na mestu. Dasi je v občini mnogo delavstva, je dobil socialist Dermota samo 6 glasov, Triller nobenega, Pogačnik. 144. Nič /liso pomagali volivni oklici, katere
so raznašali rdečkarji. V Dolini in Lomu stoje možje neupogljivi, trdni kot skala. Slava vsem zavednim, krščanskim volivcem! — Procesija sv. Rešnjega Telesa se je vršila zelo slovesno. Zjutraj je grmelo, treskalo, deževalo in po bližnjih hribih celo snežilo, ob 9. pa se je zjasnilo, da je bilo mogoče napraviti obhod. Udeležili so se procesije: mladina vseh šol, Orli v kroju, društvo sv. Jožefa, Marijina družha, požarna bramba z novo zastavo, trški občinski urad, c. kr. uradi in nepregledne množice vernikov.
g Iz selške doline. Volivni odmevi. Tam na zelenem travniku leži soldat mertu; ima glavco vso razsekano in nogo odtrgano . . . Ubogi Strojevc! Smilil se nam je v Davči, pa pomagati mu nismo mogli. Zares, ubogi Strojevc! Neusmiljeno je bilo rihtarja pošteno slovensko ljudstvo dne 13. junija. Ubogi Strojevc! Verjel je, pa ne svojim pametnim pristašem, hi so ga svarili, naj nikar ne hodi po kostanj v ogenj, ampak lahko-mišljenim in širokoustnim kričačein in njihovim lažnjivim in farbarskim gla-fcilom in šel je boj bojevat z najboljšim upom zmage . . . Zdaj pa leži na zelenem travniku politično mrtev . . . Ubogi Strojevc! Sel sc jo igrat z ljudsko poštene dušo, svoje liberalno in protiljudsko srce je ogrnil in zagrnil s katoliškim plaščem, ljudstvo pa je videlo skozi ta plašč, mu ga strgalo s pleč in zaklicalo iz nad pet tisoč grl: »Beži od nas, ti nisi naš'!« Šel je v boj za propalo in protiversko liberalno so-drgo, ki pljuje na nune in na vse, kar je svetega vernemu slovenskemu ljudstvu, in bila se je bitka dne 13. junija ln Strojevca je zadelo nad pet tisoč pušic, sproženih iz katoliških lokov in sedaj »ima vso glavco razsekano in nogo odtrgano« . . . Ubogi Strojevc! — Vesel dan jc bil 13. junij za našo stranko zlasti v Železnikih. Nikjer niso s toliko gotovostjo pričakovali Strojev-čeve zmage, kakor v Železnikih. Tu- je velika večina zagotovljena. Pri nas ne more faliti, zato hajd v okolico, da tudi' ondi izpreobrnemo »zabite kmete«. In šli so kakor lovski" psi železniški liberalni predikantje v Zalilog, v Martin« vrh in sosedne-vasi. Zone pa so jih menda sprejele s pomijami, kakor svoj čas protestantovske predikante, ko so hodili po teh krajih z novo vero in s čistim evangelijem. Vrnili so se z dolgim nosom in s pokloftanim klobukom ti »pošteni« alkoholiki in nočni razgrajači in umni gospodarji, ki ob delavnikih dostikrat spe do 10. ure zjutraj. In ti hočejo rešiti slovensko ljudstvo! Gorjo narodu, čc postane tak, kot so oni. Gostilno bodo v tri »štuke«, kme-tovski domovi pa bod® na tleh. In vse, kar liberalno diha, je čakalo n;a zmago, r- od »velike« Agate pa do zadnje so-»m™ 11Mlu'avljfina te bila godba za
r v	°!,h0<l T™ Železnikih, pri-
Piavljene zastave, sodčki piva nastavljeni ... . Kar poči .kanonček —. oh,
groza, »klerikalni« kanonček, s cerkvenega stolpa zaplapola slovenska trobojnica . . . »Zivio, zmaga naša!« iz sto in sto ust. — In poskrili so se liberalci, kakor zbeže miši v luknje, ko se prikaže mačka na pozorišču. Slava zavednim volivcem! — Kdo je najbolj agitiral za Strojevca, tega vzornega gospodarja? To so sami imenitni možje in vzor-gospodarji. Šlibar v Selcih, Pstotar na Jamniku, Jerala na Logu, mlinar na Luši in Lovre pod Lonkom. — Strojevčev Polde, ta najnovejši občinski berič, je hotel vreči pred par dnevi enega naših mož iz prodajalne, češ, da nima nič opraviti notri. Možje, to si zapomnimo. Saj je še dosti pro-dajalen na svetu. Če je tako, bomo šli pa drugam, potem bo pa imel Polde čas sedeti sam na sokolskem gnezdu in biti za sokolsko kokljo. Svoji k svojim! — Na sv. Rešnjega Telesa dan je pobelil sneg ves Rakitovec doli do Pod-lonka. Kmetje so rekli: »Strojevc se je podal in razobesil belo zastavo«. — Zastavo je vrgel s cerkvenega stolpa v Železnikih neki naliujskani liberalni petelin. Zastava bi bila skoraj priletela s svojim težkim drogom na neko žensko. Priletela ji je tik za hrbet. Slišala je šumenje in se tresoč se na celem telesu komaj umaknila. Cerkvenik in nekaj drugih so tekli v cerkev in dobili zločinca skritega za altarjem. Rekel je, da je nahujskan od drugih in da je prisegel, da ne izda nikogar. Stvar preiskuje orožništvo in mi zahtevamo, naj se vse stori, da pride v roko pravice tudi pravi krivec. Torej cerkev so že .začeli naskakovati. Kmalu bomo na Portugalskem.
P □
,ScEr
ZT3 C3C3 ODE □ C2 C3 i^J a CZ3 C3g3 □
Dolesiiske nonšce iS
laiaananaanaciEcino
d Iz ribniške doline. Zadnji volilni boj v ribniški dolini je poostril načelna nasprotja med pristaši S. L. S. in liberalci. »Ncodvisniki« so nastopali z vso hinavščino in lažjo, kakor redko kje drugje. Hvala Bogu, ni jih veliko, ki so jim verjeli! S. L. S. je nastopila v Ribnici pot zmage. Ni daleč več, ko bo. moral pobrati šila in kopita zadnji liberalce v občinskem odboru. Tudi Dolenja vas vstaja. Ne bo dolgo in ljudstvu se tudi tukaj odpro oči in pojde rakom žvižgat liberalna županova nadvlada. Volilci zahtevajo jasno račune bodisi v načelih, bodisi v gospodarstvu. — Moč organizacije stopa z veliko silo na dan. Vrli Loškopotočani so temu jasen dokaz. Da bi ne volili kandidata S. L. S., jih niso preslepile ne laži, ne grožnje in obeti raznih mož, ki veliko m lepo govore ali malo storijo. Tudi Sodražica ni zaostala in Sv. Gregor je jasno pokazal, da na slemenskih višavah ne bo nikdar gnezdil sokol. Čast tudi vsem drugim krajem! škoda, da so je volitev vršila v času, ko ni'doma naših rešetarjev, ki vedo ceniti zaslugo
našega gospoda poslanca. — Višnikarja Ribničanje ne marajo. Kar jim je naprtil kanalizacijo po trgu, ki je tako »kunštno« delo, da je samo pri Višni-karju mogoče, gre njegova slava oči« vidno navzdol. Kmalu ga bodo, če pride v Ribnico, z metlami napodili, Kako je nekdanji svetnik pri nas š<y spoštovan, je pokazal 13. junij. V prejšnjih časih je bil ves trg pod njegovo komando, a danes ima komaj — 23 prii stašev.
d Vače. Vrt naše kmetijske podruž« niče se le bolj počasi in s težavo zbolji šuje. Še ni dolgo, ko je ta »paradiž« občudoval g. Humek, tudi g. Krištofu jo na neki poseben način ugajal. Še mar« sikaterega strokovnjaka bo pot peljala' mimo, ker bomo letos še več predavanj o gospodarskih rečeh priredili v našem izobraževalnem društvu. V nedeljo, 11. t. m., nam je gospod ravnatelj G. Pire pojasnil velik pomen živinorejske zadruge, ki se bo v najkrajšem času osnovala za naš kraj. Kdaj in kje, to bodo posestniki ukrenili. Bilo je samili posestnikov do šestdeset, vseh poslušalcev pa do 150. Da se ravno za gospo* dfirska vprašanja kaže toliko zanimanja, je vsekako častno za naše ljudstvo. — Javno vprašanje. Ko je bila pretekli teden v Ljubljani porotna obravnava glede propadle Glavne posojilnice, je bil kot priča zaslišan tudi nam dobro znani Alojzij Žerjav, ki je bil soustanovitelj Kmetske hranilnice na Vačah. Celo pod njegovo streho se je prvotno nahajala. Kot priča je pa v Ljubljani izjavil, da je pri Kmetski hranilnici na Vačah imel naloženih 5200 K, a ker se mu ni varno zdelo, jih je vzdignil in naložil v Glavno posojilnico. Vprašamo: Zakaj za Žerjava ni bila vavna, in zakaj mora biti varna za kmete?
n Tirna pod Sv. Goro. Dne 28. maja
so prišli liberalni pobje z Vač trobit na Roviše in v Tirno. Pri nas so fantom v gostilni, ko so bili malo »»fajht-ni«, izvabili nekaj kronic. Le naj jih imajo za jeruš, na praznik sv. Petra in Pavla pa nas ne bodo videli na Vačah. Če imajo dosti dolga na orodju, ga ne bodo z našimi kronicami plačevali. Ce jih nobeden več ne mara na, Vačah, se ne bomo mi hodili namesto njih sramovat, da bi še za nami s prstom kazali. Če jim doma dekleta fif-re kažejo, jih morajo že poznati, mi ne moremo pomagati. Na Rovišah niso hoteli pristopnine, po našo jim tudi no svetujemo hoditi.
d Loški potok. Na vse načine so hočejo naši nasprotniki maščevati nad volilci S. L. S. To pa zato, da jih kal več pridobe s silo za bodoči boj — pri občinskih volitvah. Hočejo napeti, vse sile, da dobe v roko občinski zastop. Trosijo grozne laži in neumnosti o delu sedanjega odbora. O vsem delu bo dosedanji odbor položil jasen račun vsem občanom v javnosti. Govore o denarju, ki ga jo dosedanji odbor prejel, koliko je dvignil naklade, kako je .razdrta občinska- uprava. Dokazali pa bo-
jiio, da Je odbor dobil veliko v slabem ftanju, veliko dolga, visoke doklade. Sedaj pa je skoro vse že popravljeno, jnižale so »e doklade in Ci-iti preostanek poslovnega leta je lepa postavka. Laži so nesramne, tem lažji J)0 protidokaz. Obetajo hud boj, nadja-io se sigurne zmage. Nad jamo pa se, Ua naše ljudstvo je spoznalo in predobro pozna te hinavske ljudske dobrotnike, pa jim da brco, da trdo odlete v Badnji kot, ker ena misel mora prevevati vse naše potoško ljudstvo: s takimi ljudmi v politiki se mora čisto po-piestil Sedaj, ko je občina zopet v redu, fcolikor je bilo mogoče v dveh letih, pa ee ti ljudje silijo nazaj 1 Ko pa pridejo
iv	odbor, pa eden kriči na vsa usta, drugi mandat odloži in zbeži ven, ali pa se sili za župana, potem pa se odpove! !Ali so taki ljudje za preresno občinsko gospodarstvo?! Če imajo ti neodvisni kmetje pogum, da se ljudstvu vsiljujejo, bodo tudi naši volilci imeli to odločnost, da jim bodo pokazali vrata. Ker se sami spoznajo nezmožne za kako res ljudsko koristno delo, potem pa 6e polena mečejo ljudem, ki se hočejo žrtvovati za blagor naše občine. Odkar ge prodrla misel S. L. S. v naši dolini, |je šlo naše ljudstvo od zmage do zmage — proti tem tičem. Nadejamo se, da naši ljudje store na dan volitve največje delo in pometejo popolnoma s to sorto v naši občini. Pravo kmečko ljudstvo bo govorilo, da se bodo neodvisni kmetje poskrili, kot so se dne 0.3. junija.
d Iz Radovice. Slaba sc nam obeta. Od trte, ki jc tu edini vir dohodkov, nimamo letos nič pričakovati, toča jo je skoro uničila. Zdaj pa že več časa neprestano dežuje, da ni mogoče tako škropiti, kakor bi bilo zlasti letos treba, da se vsaj to, kar je ostalo, ohrani in pa novi poganjki. Ilvala veleslavne-mu deželnemu odboru, ki nam je pri-liitel na pomoč ter brezplačno doposlal že 2000 kg galicc. Prva navodila, kako ravnati s poškodovano trto, nam je podal c. kr. vinarski nadzornik gospod Skalicky, ki j,e na prošnjo tukajšnjega županstva takoj sem prihitel. Dne 10. t. m. si je ogledal vinograde c. kr. kle-tarski nadzornik gospod Gombač, ki nam je tudi toplo priporočal močno in večkratne škropljenje, ker siccr jc trta
v	nevarnosti, da popolnoma propade. Istega dne sta prišla sem tudi gospoda poslanca Jare in Matjašič, kar je vso še prav posebno razveselilo. Kakor vsi gospodje, tako sta bila tudi ta dva presenečena nad ogromna škodo, ki jo je napravila toča. Obljubila sta, kar moč vse storiti, da so ljudstvu v veliki bedi Pomore. Le na ta način bi se moglo tudi ljudstvo pridržati doma, sicer se-bo začelo zopet romanje v Ameriko, kakor pred leti, ko je trto uničila trtna uš. Nekaj jih je že te dni odpotovalo, yeč se jih še odpravlja. Dne 13. junija Je dobil gospod Jarc, kakor smo že sporočili, na Rakovici 153 glasov, lani J37. Gospod poslanec si je že lansko leto ob svojem prihodu pred" volitvami
ljudstvo prisvojil, zato ga je šlo tudi letos navdušeno volit. Da ne pozabimo, da je imel tudi protikandidata, zato je menda oddalo 5 zaslepljenih revežev svoje glasove — Petru Majerle, eden pa se je celo spomnil E. Gangla, žalostnega spomina. Ker smo že na tem, da obveščamo svet o tukajšnjih žalostnih in veselih dogodkih, ne moremo zamolčati še ene stvari. Semkaj prihaja večkrat na leto nek gospod iz Metlike, po kakem poslu, še sedaj prav ne vemo, zakaj iz vabil, katere razpošilja raznim strankam, bi se dalo sklepati, da je zemljemerec, ali celo nadzemljemcrec, iz obnašanja njegovega pa, da mu je vse kaj druzega pri srcu, ali v želodcu. Tudi dne 13. t. m. je poklical ob 8. uri zjutraj, torej ko se je volitev pričela, nekaj strank v občinsko pisarno na Radovici. Stranke pridejo, toda njega ni. Čakajo do 11. ure, njega ni, zato odidejo. Šele ob pol 12. uri pride od nekod, a ker strank ni, ni bilo nič z uradovanjem. Ljudje pridejo ob pol 3. uri zopet, nič, dasi se je med tem časom dodobra naspal. Ravno tako se je godilo dne 9. junija. No, pa o vsem tem bi molčali, da ni ta mož pri tej priliki kazal tudi svojih liberalnih rogov. Naj-poprej se obregne ob volitve. Začne se prepirati z domačo gospodinjo in razgrajati: »Tu ste vsi zabiti, ki Jarca volite, glava in r . . . vam je polna škofovskega pastirskega lista, koze Jarca volijo« itd. Dobro mu je zasolila pametna žena: »Ko bi se vi po tem ravnali, kakor naš škof uč6, bi bili pametnejši, kakor ste.« V hiši se je vedel skrajno nedostojno in govoril neslane besede. Čudimo se potrpežljivosti naših ljudi. Za danes naj zadostuje, dasi imamo o tem še preccj gradiva. Vprašamo le: Je-li tak človek sposoben, opravljati tako važne, javnopravne posle in ali se ne pravi to ljudstvo naravnost šikanirati in to v času, ko je od zadnje toče še vse zbegano in ima dela in skrbi čez glavo? Ali sme od ljudstva plačani ljudstvo tako nesramno izzivati in žaliti?
d Trebnje-mokronoški okraj je pokazal pri volitvah, da se ne da straho-vali smolnatim Šuštarjem in lažnjivim agentom. Z vso silo so se vrgli liberalci nad Trebnje, Mirno, Št. Rupert, Mokronog, Sv. Trojico. Lagalo se je tako, da ješe pametnih liberalcev bilo sram. Tavželj in Grandovec v Trebnjem, Rulc na Mirni, Prah, Rugcl, Brcar, Frclih v Mokronogu, to so imena, katera ostanejo v spominu našim ljudem! Vsa drevesa in konfini ob cestah in potih polna plakatov za Dolfcta! Vse zastonj! Vse laži je ljudstvo ovrglo, ker pozna našega vrlega duliovnika-kmeta, župnika Hladnika. Čast vsem, ki so pokazali z besedo in dejanjem, da se ne boje,iti v boj za pravico in resnico zoper laž in nevero! Čast možem in mladeničem, čast dekletom in ženam! Trauermarš in pogrebni zvon za liberalce se je razglegal po celi dolini mo-kronoško-šentruperski sem do Trebnja. Dolfeta so pokopali; liberalci od jeze so
pihali, ko Hladnika za poslanca so iz-: brali, vrli volilci Slov. Ljudske Stran-, ke na Dunaj ga poslali. Živela Sloven-: ska Ljudska Stranka in nje neustrašeni volivci in izvoljeni poslanec Hlad-: nik. Naprej do novih zmag! — Iz cestnega odbora trebanjskega je frčal Pavlin iz Trebnjega. Pravijo, da sta mu dve debeli solzi pritekli na liberalno lice! Oh! — Toča je pobila po II o m u pri Š t. R u p e r t u dne 10. t. m. zvečer. Škode je precej.
d Boštanjske. »To bo f 1 e t n o zdaj, ko smo Reisnerja izvolili,« se je razvnel v torek po volitvah neki politični tišlar. Najbrž si je mislil, da bo odsedaj žganje vsak dan zastonj teklo, kakor ga je dobil na dan volitev v dveh boštanjskih gostilnah. — Živijo Reisner so se drli hripavi glasovi v Drmelovi gostilni, ko je prisedel Lojze in jim povedal, da je Reisner že zmagal, saj je dobil samo v Boštanju on 11 glasov več kot Povše. Lojze je menil, naj bi šli še po vasi slavit liberalno zmago, vendar j,e bil eden še toliko trezen, da se je ustavil tej trapariji. Čez dva dni pa prinese »Domoljub«, da ima naš poslanec Povše 2442 glasov več kot Reisner in njegov bratec socialni demokrat skupaj. Ta novica je bila za boštanjske liberalce kakor luč za ščurke. Vsega tuljenja in pijančevanja Reisnerju na čast je bilo konec. Lojzeta že cel teden sem ni več na solnce, Grof se jezi in preklinja, vsi drugi se pa du&ajo in taje, da niso volili liberalca; samo tistega ni, ki bi jim to ver-, jel. Saj se jim-je brala liberalna potuh-njenost na dan volitve z obraza bolj razločno kot pa z glasovnic, ki so bile polite vse s špiritom. Volilo je liberalca celo nekaj takih, ki smo o njih dosedaj mislili, da so možje. Sedaj se poznamo.
d Iz Ambrusa. Pokazali so naši liberalci tudi pred svetom, da so velike ničle. Kako zgrevani so bili na dan volitve; kakor obsojenec, ko gre na vislice. Še hujše j.e ga še sedaj, ko so se tako razkrinkali. Na posamezne vasi jih pride največ na Brezo^vdol. Tam se je posebno trudil A. Š., ki je volilca na-farbal, da mu je zapisal namesto Jakliča pa Puseljna. Seveda bo treba s takimi pošteno obračunati, še najbolj pa ob prihodnjih občinskih volitvah. Tisti je tudi rekel, da gospod župnik se nc sme vtikati v občinske ali politične posle. Seveda za politiko morajo biti le taki učenjaki, kot je on. Prav po liberalno.
d Librga. Volitve so že davno minulo in. g. Jesenšku, vulgo .Vereja (naj ima enkrat to čast, da vidi svoje ime tiskano v »Domoljubu«) se žc od samega dolgega časa zcleha v njegovi prodajalni, ker nima več glasovnic, katere so mu nosili razni analfabeti iz Primskovega, da bi podpisaval tistega svojega »Rajsarja«, kakor so nekateri imenovali liberalnega kandidata. Kaj ne, gospod Vereja, precej truda je bilo in tudi precej šnopeka je šlo. Še Piš je baje nekaj agitiral ali kakor pravijo, da je bil za liberalnega taberharja. Pa
82
,vse zastonj 1 Pri nas se je vjelo le par kalinov. Ljudje po naših hribih in dolinah niso za liberalizem in če Bog da, tudi ne bodo. Da bi mi Libržani in Ko-čtrevničani podpirali tisto stranko, katere listi dan na dan napadajo in za-sramujejo papeža, škofe pa duhovščino in celo najsvetejši zakrament, tega (udi Jesenšek ne bo dočakal! Zato pa svoji k svojim! Pri liberalcih naj kupujejo liberalci!
d škocijan pri Mokronoga. Kandidat Slovenske Ljudske Stranke je izvoljen. Da bo s tako ogromno večino
—	tritisoč glasov nad Ribnikarjem, tega v Škocjanu nikdo ni mislil. Škocjanska občina se je najslabše obnesla. Kar je, je. Liberalni oštirji, katerih ni v fari nič manj, nego 14, so zmagali. .Vendar relativno so liberalci padli za 35 glasov. — Volilni boj je cclemu okraju, zlasti pa Škocjanu neizmerno koristil. Zdaj so vsaj liberalci morali povedati, kaj imajo zoper duhovnike. Pokazalo se je, da nič, razun to, da so njih hudobnemu življenju na potu. Pokazalo se je, da sovražijo vse kršč. j ljudstvo in rimskega papeža, kratko: katoliško cerkev. — Eden poglavitnih naših liberalcev je priznal, ko se ni mogel več braniti: »Četudi imajo klerikalci prav, vseeno ne sme njihova veljati«. — Ker ni šlo z resnico, so si izmislili naravnost peklenske laži o tlaki, o vinskem davku, Hladnikovih češ-pljah in jih risali tako nazorno, da so nekateri, ki ne poznajo liberalne zlob-nosti, kar upili: »Zdaj smo pa proč.«
—	Ampak ravno to bo zagnusilo liberalce za večno vsem poštenim. Zdaj že marsikdo ve, da ima Hladnik najlepši vrt na Trebelnem in da v katekizmu ni tlaka nikjer zapisana, v liberalnih naukih pa je ne samo tlaka, ampak suž-no,st v najgroznejši obliki.
d Hinje. Volitve so pri nas primeroma zelo dobro izpadle in če pomislimo na agitacijo nasprotnega kandida* ta Pucelja, je bil izid naravnost izbo-ren. Zaman se jc trudil Pucelj in njegovo spremstvo po Zvirčah, kjer jc prelil, da ne bo več kupoval telic. Samo en shod domačega kaplana jc zadostoval, da je razbil vse pomisleke.
d V Tržišču je dobil Illadnik 90, Bolfek 115 glasov. Za nas je to velik napredek, zakaj pred štirimi leti je bilo za Hočevarja oddanih le par glasov. Sicer so si pa tudi to večino libe-ralci priborili le z nasilstvom. Ljubljanski liberalci so jih naučili, naj na dan volitve zastavijo vse dohode na volišče. Tako je tudi storil novopečeni župan Okorn. Za pomagača mu je posodil med drugimi tudi tržiški »kramar« svojega mlečozobega Joškota iz prodajalne, ki je kar tirjal od mimoidočih .volilcev glasovnice. Nek volilec mu je dejal: »Ni da bi morali tržiški otroci vedeti, koga sem volil«. Nekdo drug mu
v tuf^i	sam Pisati, sem hodil
n	i kakor ti«. Nek liberalec je
našemu volilen skrivaj izmaknil Kla-sovnico iz rok. Naš volilec pogleda krog in praša, kje je njegova^Taso^
niča. Nekdo pa mu da drugo, zvito. Volilec jo pa vendar pogleda in vidi, da je na nji Ribnikar in ne Hladnik, na kar je tirjal od komisije drugo glasovnico. — Vseh sleparij ne bomo naštevali. Župančku Okornu rečemo: Ruvanje proti Slovenski Ljudski Stranki, ti bo izpodneslo županski sto iec. _ v spomin si moramo še tudi poklicati »zlate besede« tržiškega »kramarja«, ki jih je govoril na shodu pred Šmickovo šnopsarijo, za katerega pa niso imeli dovoljenja od glavarstva. Lagal je, da je dejal dr. Zaje na našem shodu, da je največja nesreča za kmeta zajec. Očka Prijatelj, zakaj pa ne pridete poslušat na naš shod, da potem take neumnosti kvasite? Slišali bi bili, da zajec ni ravno največja nesreča za kmeta, pač pa mu dela precej škode in je zato čisto prav, da dobi do njega nekaj več pravic. Slišali bi bili pa šc tudi druge, veliko bolj važne stvari. — »Dve stranki morate biti, saj bi niti ne bilo prav, ako bi jih ne bilo,« je modroval naš »kramar«. Lahko ste dve stranki ali pa še več, če se n. pr. mož in žena kregata, ali naj posadita na njivo krompir ali fižol. Kadar pa gre za vero in nevero, pa mi ne smemo poznati dveh strank. In tisti, ki bo klical k nam brezverske liberalce iz Ljubljane, ga bo ljudstvo neusmiljeno preziralo. »Če bi bilo treba, bi bil prej kdo izmed nas (liberalcev) pripravljen za vero položiti glavo, da mu jo odsekajo, kakor klerikalci«, je tudi dejal. Posebno Ribnikar in Pustoslcmšek, kaj ne očka Prijatelj, ki dan na dan mažeta po »Jutru« in »Slovenskem Narodu«, da človek nima duše, da se jc svet sam naredil itd.! Končno je še dejal tržiški »kramar«: »Pri nas bo kakih pet Hladni-kov, drugi bodo pa Ribnikarji«. V resnici je bilo pa 90 Illadnikov in bi jih bilo šc veliko več, ko bi jih ne bili v zadnjem hipu črtali liberalni sleparji. — In »kramar« sc je prijel za glavo: »Kaj če bodo sedaj ljudje name hudi!?« So že hudi. Že šumi po fari, ki je pa večja kakor občina: »Svoji k svojim! . . .« Tako govore ljudje, ki se čudijo, da je Prijatelj (doslej cerkveni ključar), nastopil proti duhovnikom v obrambo ljubljanskih liberalcev.
d V Leskovcu pri Krškem imamo najbolj grde in najbolj divje liberalce. Res? Ljubljanski so sicer opljuvali nune, naši liberalci so pa s katranom ostudno pomazali farno cerkev in podružnico in — sebe! S tem so pokazali, da jim še cerkve niso več svete! Kaj bi bili šele naredili, ako bi bili zmagalil Plačilo za to podlo početje jim ne odide: naši možje jih bodo v kratkem še hujše premagali kakor zadnjič!
d Iz Leskovca pri Krškem. Naši liberalci pravijo: Svoji k svojim! Naš somišljenik pride nekaj kupit k nekemu liberalcu. In kako mu postreže? »Tebe ni treba več v štacuno, ker si volil f ....!« S tem je hotel pač reči, da prodaja samo liberalcem. Nam je to prav. V liberalne Stacune nam ni treba zahajati. Svoji k svojim!
d Iz Šentjanža na Dolenjskem.
Dne 11. junija po prvi maši je imel li, beralni poslanec Reisner shod v Maje«, novi gostilni. Hotel se je pokazati ljudem prav pobožnega, ker je prišel tudi v cerkev, toda ko je slišal, da se bere na prižnici pastirski list, jo je takoj popihal iz cerkve. Po sveti maši je otvoril shod starosta »Sokolov« s temi besedami: »Otvorim shod in dam bese. do tukaj temle«. Tako se je prestrašil ta starosta, da še imena poslanca n? mogel povedati. Nato je začel zabavlja, ti Reisner čez pastirski list, čez škofa,' čez papežev odlok, da se puste otroci tako zgodaj k svetemu obhajilu, češ, da se bodo takoj v nežni mladosti popačili. A hvalil je liberalne župnike, ki gredo liberalcem na roko. Proti koncu/ shoda je pozval predsednik shoda Majcnov Anže nekega člana »Katol. sl.J izobraževaln. društva« predse ter mu' jc pripovedoval nekaj takega, kar, sploh ni za javnost. Mislil jenamref, da; mu je upadel pogum in srce zlezlo vi' hlače, kakor je bilo Sokolu iz Brežkega,' ko je imel shod dr. Zajec. Upal je tudi, da ga bo s tem osramotil, pa se jih je sam prav pošteno nalezel, da je ves zmeden in tresoč se od jeze planil proti vratom in izginil. S tem se je shod za-ključil, ne da bi bili glasovali za kun-j didata Reisnerja.
d Volitve ▼ Bellkrajlnl. Belokrajf* na vedno bolj izpregleduje in spozna* va, da je le Slovenska Ljudska Stran-ka prava stranka, zato sc je pa vedno bolj in bolj oklepa. Vsake volitve pri, našajo naši stranki lepšo zmago. Le še par občin je pri zadnji volitvi glasova-lo pretežno liberalno, in da je med tem! Gradac, ki pa je začel tudi že izprcgle-dovati in mesto Metlika, se ne smemo čuditi, ako poznamo, kakšna stralio-valna liberalna svojat tu vlada. Kori< stilo pa najbrž tudi tem ne bo, če svojih' trdovratnih glav no uklonijo kmalu,' Kdor jc danes še z liberalno stranko,' in dela zoper pravo ljudsko stranko, dela naravnost zoper sebe. Dasi je pa' mesto Metlika šc danes zagrizeno-libe, ralno, je zato pa njena okolica odločno v taboru Slovenske Ljudske Stranke. Saj je občina Lokvica oddala vseh 97i glasov za Jarca, občina Rosalnice—< Božjakovo 158 in le 2 (dva) za liberalca,' občina Drašiči pa 84 za Jarca in 6 (Šest)! za liberalca. V Drašičih je pa g. učitelji volil liberalca in agitiral za njega, zato so pa možje na njega pošteno ogorčeni* In potem pridejo učitelji in zahtevajo, da naj jim Slovenska Ljudska Stranka' plače poboljša. V celi metliški župniji je dobil g. Jarc 405 glasov, liberalec pa le 152. Slava zavednim volilcem!
d Podgrad pri Novem mesta. Vi
sredo pred praznikom sv. R. T. je slo-vesno zvonenje naznanjalo, da so do* vršena dela pri novi kapeli Marije Po-magaj. Ker bode gotovo zanimalo vsakega bralca »Domoljuba«, zlasti naše sosede tostran in onstran Gorjancev, naj v kratkem nekoliko povem o njep Začeli smo pripravljati za zidanje V°J trebni materijal lansko leto začetkom

pieseca januarja. Z zidanjem smo prijeli 1. junija in do konca septembra je bila stavba pod streho. Nameravali gmo dovršiti vse že lansko jesen in kapelo blagosloviti, pa vedno deževje nas je oviralo. Nadaljevali smo letos in v šestih tednih vse dovršili. Kapela dosega velikost podružnice. Notranji prostor meri na dolgost 12 m, širokost 5 m, na visokost pa 6 m. Zidana je v romanskem slogu iz samega kamenja in na zunaj ni ometana. Porabili smo za zibanje kamen iz starega mehovskega gradu, ki lepoto kapele zelo povzdiguje In jej vsled svoje sive barve daje starinski značaj. Vsa kapela naredi jako ugoden vtis, je zelo lepa v vseli posameznih delih, da jo je vredno priti pogleda. Stoji poleg občinske poti, ki pelje v Podgrad, blizu tam, kjer je stala nekdanja kapelica. Od ceste je oddalje-pa šest metrov in stoji dva metra višje Dd nje. Ob cesti pred kapelo je 20 metrov dolga škarpa, ki drži nasip, po katerem se pride od obeh strani do kapele. Zelo lep in obširen prostor je okrog kapele, zelo pripraven za večje shode. Okrog in okrog rastejo lipe, zadaj pa Binreke. Posebna zalivala gre domačim Kupljanom,"ki. so največ pripomogli,-da Be Je lepa kapela mogla sezidati in dovršiti. Pomagali so pri vseh delili z rokami in vožnjo od začetka do konca brezplačno. Zlasti težavno je bilo spravljati kamen z vrha Mehovega. Rabili smo za to tri mesccc časa. Hodili so tudi brezplačno streč zidarjem vrsteč se po vaseh. Tudi vrli sosedje iz Stopič so nam veliko pomagali. Vozili so brezplačno les in opeko. Izrekamo jim tem potom prisrčno 'zahvalo. Posebna zahvala gre našim Anverikan-cem, kakor tudi nekaterim domačinom, ki so nam pomagali z darovi. [Vsem poplačaj Bog na priprošnjo Marije Pomočnice. Tudi pobožnim romarjem, ki- so radi obiskoVali nekdanjo kapelico in s svojimi darovi'pripomogli veliko k zidanju sedanje nove, Katero upamo, bodo še rajšein še v obilnejšem številu obiskovali, gre naša«zahvala. Prihodnjo nedeljo, t. j. v nedeljo po Kresu, dne 25. junija'ob deseti uri jo bodo mil,- g. pvošt novomeški blagoslovili. Vabljeni so vsi Častilci Marije lV Piagaj Podgradom.
d Loški potok. Dod.a.tno k poročilu 0 zgodovini političnega .razvoja naših neklerikalcev poročamo,' da ni bila nič kaj trdna veriga, ki je naše liberalČe. Pripela na liberalno barko. Ko je nam-, ječ s svojo kandidaturo- *vstal tam v Laščah neodvisni kmet Pucelj", in vabil jjudi v svojo štacuno, so mahoma pozabili vse dobrote in sladkosti liberalne-Mamice in čez noč so se že poklonili puclju, za' katerega gor<5 zdaj z vsemi svojimi močmi; Pa so- ga povabili- k lam, da bo tu videl njihovo armado. O shodu omenjam le to> da- ga pravzaprav ni bilo — ker je pni' nas premalo Neodvisnih kmetov — preveč pa somišljenikov Slbvenske Ljudske Stranke. , Zborovati so hoteli v gostilni g.. Fr.; «usa, pa kev niso hoteli »poštevati na?.'
šili glasov in rok pri volitvi predsednika, ni prišel njih novi poslanec do besede, šele ko smo odšli k sveti maši — shod je bil namreč pred deseto mašo napovedan — potem so se naslajali, ko jim je g. Pucelj našteval grehe Slovenske Ljudske Stranke in razvijal svoje silne načrte v 20 minut trajajočem govoru. Videl je grozno moč in silno število neodvisnih, kmetov pri nas, pa se mu končno ni zazdelo več časa žrtvovati. Na tem shodu je kaj žalostno ulo-go igral tudi bivši kandidat g. Ivan Rus. Še bolj zanimiva pa je bila volitev sama. Svoje ovčice so tolažili in gnali v boj s tolažbo, da Pucelj zmaga prav gotovo. Agitirali so na vse kriplje, še večer pred volitvijo so imeli shod v Rebri (v Retjah). V vodstvo in med generale neodvisnih kmetov je prišla nova moč, namreč trgovec K. Bencina. Za 'tega človeka je pa še nova stranka predobra. Da ima ta mož pogum nastopiti v javnosti, se naravnost budimo. Še bolj pa Rebernikom, da gredo na njegove limance. Kam jo bo ta voditelj pripeljal, so že zgledi tu. Rebernike po-milujemo. In zares! Zmaga je bila namreč — naša. Rebrski prerok, pravijo, da je pihal od jeze na svojo malo . četo — zapeljani volilci pa nanj —češ, zakaj jih komandira tja, kjer ni zmage. O, saj se boste še spekli, če boste hodili po kostanj za take voditelje. Pa so aa-žarcli kresovi v znak naše zmage, ljud-. stvo je navdušeno, Pucljevi so se pa kmalu poskrili. Navavnost podlo pa je, kako sedaj kažejo svojo moč. Svojo jezo radi hudega padca in'ponesrečenega shoda, si ohlajajo na ta način, da vsakemu, ki je volil s Slovensko Ljudsko Stranko in "je količkaj odvisen od njih, hočejo gospodarsko škodovati in ga uničiti. Odpuščajo od dela, terjajo dolgove, odpovedujejo službe in drugo. Naravnost niesramno je,' kar počenjajo v svoji onemogli jezi. Ker ne morejo prodreti s svojimi puhlimi govori in .lažmi ter slepomišenjem .— hočejo s silo. Da'so tega zmožni, nismo mislili. Razvijali so tako strahovanje in tak pritisk, da se mora človeku studiti. Gorje našemu ljudstvu, če bi imeli ti ljudj.e res kaj moči.-Kako so gnali svoje deftivce v boj za neodvisnega kmeta! in - vsa sredstva niso pomagala; naše ljudstvo je nastopilo«in pokazalo čegav je Loški potok. Izborno so se držale naše čete. Oni pa so- nagnali številko 130 proti naši 310. In če-malo bližje pogledate njihovo trumo. 0' jej! Kakšni »neodvisni« kmetje.- Bi jih par našteli, pa jim privoščimo to zvesto, neodvisno vojsko. Saj bo zanesljiva in luštna družba. G. Pucelj je lahko vesel teh dobrih kmetov, splača so. še enkrat priti poročat. J-ezi silno, voditelje neodvisnih kmetov 'naša zmaga — a'ne da se izbrisati, •• da> Loški- potok je m ostane v taboru Slovenske Lfudske Stranke!

n
notranjske noice
n
nnaaannaaaaaaaaEia
n Z Vrhnike. Zadnje dni smo živeli ob spominih na volitve. Po precej hudi agitaciji na vseh treh straneh je izšla na Vrhniki Slovenska Ljudska Stranka sijajno — zmagovito iz boja. Ne bi si bili mislili pred nekaj tedni, da bomo doživeli tako živahno volilno borbo. Prav je, da je bila živahna. Kajti naše čete so se ob tej priliki znova poživile, svoje nasprotnike pa smo zopet natančneje spoznali. Združeni naši nasprotniki so precej pobiti in klaver-ni. In kako tudi ne! Liberalci so si obetali — izvzemši najprevidnejše — za Sičherla 300 glasov, pa so se morali zadovljiti s 148. Še bolj bahavi so bili socialisti. Njihov vrhniški voditelj-so-drug Peklč — je še na volišču samozavestno zatrjeval: »Kristan jih dobi 200«. Par ur kasneje pa zve v svojo veliko žalost, da bo moral njihov kandidat za enkrat zadovoljen biti s 70 glasovi. Tako je bil gotov, da je hotel staviti stotake. . . Ni čuda, da je proti večeru razjarjen vpil v gostilni: »Kje je naše ljudstvo? Jaz bi bil lahko izgubil stavo!« Našim nevstrašenim volilcem z Vrhnike in okolice čast! Oddali smo Gostinčarju 683 glasov; a oddali bi mu jih bili lahko nad 800, da nismo bili prelalikoverni glede imenika, ki je bil žalibog silno pomanjkljiv; Naš Jože Gostinčar pojde na Dunaj, Kristan in Sicherl s svojimi volilci vred pa naj pojo tisto žalostno: »Nikjer, nikjer tolažbe srcu ni...« — Prav posebno hudo mora bi ti pri srcu liberalnim agitatorjem, ki so si fako brusili pele za Sicherla. Naš mesar Kos se je prav pridno pehal za liberalnega kandidata. Potem bo pa gosp. Kos še trdil, da so klerikalci krivi, če ima vedno manj gostov in edjemalccv! Gospod Stoje že precej dolgo ni imel tako hifdih težav s svojimi srčnimi bolečinami Kakor zadnji čas z liberalnimi plakati. Mladoletni Korenčanov sin s svojim prijateljem iz Kmetske posojilnice, je hodil na agitacijo z upanjem zmage; 13. t. m. pa je obema šel up po Ljubljanici niimo Jurcetove gostilne, kjer ima baje oštirka mnogo sob pometati, pa ji tega posla ne bo opravljal Gostinčar, četudi si želi tega »pometača«. Za drugo pot naj si gospodje zapomnijo, da je fako nehvaležno delo, agitirati za liberalce.	.
n Rakek-Unee. Tudi v naši občim je bil" boj ob-volitvah v državni zbor. Naša stranka je'imela shod na Rakeku in na Uncu. Socialisti so agitirali po sVoji navadi z'lažmi in strahovlado. Lagali so; n. pr., da je Gostinčar ukradel 10 milijonov kron in da je zato zaprt. Na binkoštno nedeljo so cel dan vpili in se lagali, da je" Gostinčar zaprt, zvečer pa pride Gostinčar na Rakek in je imel" lep shod, ki se je izrekel soglasno za njegovo kandidaturo. Sedaj vidite, koliko je, verjeti socialistom. .Bahali so
fi'2
se, koliko glasov bodo dobili. Na dan ■volitve so se hvalili, kako bodo naredili obhod. Mislili so, da bodo tako ru-joveli kakor pred štirimi leti. Pa izid volitve jih je tako poparil, da so na vse to pozabili in so si pri Matevžu mirno hladili svojo jezo s pijačo. Gostinčar je namreč dobil 99 glasov, Kristan 96 in Sicherl 85. Socialisti se kažejo le še s tem, da bodo prihodnjič spet dobili največ glasov. Pa saj imajo Trošta med •seboj. Pri volitvah leta 1907 je dobil Gostinčar 63 glasov, Kristan 107 in liberalec Gruden 61 glasov. Torej so socialisti razmerno precej nazadovali. — Precej kmetov je volilo Sicherla, ker so se dali zapeljati frazi: kmet naj voli kmeta. Če bi količkaj samostojno mislili, bi lahko sprevideli, koliko je storila naša stranka za kmeta, liberalci in z njimi tudi Sicherl, so pa prijatelji kmeta samo takrat, ko potrebujejo njegov glas ob volitvah, drugače pa mu škodujejo, kjer morejo. — Zavedni katoliški možje in mladeniči! Hvala vam za trud, čast vam za uspeh! Ne bojmo se nasprotnikov, naj govore, kar hočejo. Delajmo mirno in vztrajno naprej na poti prave izobrazbe. Čim bolj zabavljajo in nas prezirajo, tem več bomo mi dosegli z resnim delom. Pogumno naprej pod zastavo S. L. S., dokler si ne priborimo večine nad vsemi nasprotniki!
— Iz reške doline. Volitve za državni zbor so izpadle za našo stranko sijajnejše, kakor leta 1907. To naj v z drami še tiste zaspance, ki kimajo pod liberalno zastavo, ki jo je slovensko ljudstvo vnovič pomandralo v blato. V naši dolini ni sedaj nobene občine, ki bi dala liberalnemu kandidatu več glasov kakor našemu, še v nekdaj tako zagrizeni Bistrici, je dobil Žitnik 40 glasov (leta 1907 le 14), liberalec dr. Novak pa je ostal v sramotni manjšini s "25 glasovi (leta 1907 Dekleva 89 glasov). Tudi Bistričani uvidevajo, da od liberalizma nimajo nič več pričakovati. še vsaka občina je že dobila kako državno podporo, samo liberalni bistriški kimovski občinski svet ni hotel občevati z našimi poslanci, zato pa tudi ni Bistrica, oziroma njeni kmetovalci, nikoli nič dobija. — Liberalna skrb za kmeta. V Jablanci pašuje liberalni župan Kručov Miha. Ta mož uživa še nekak ugled med občani. Kako se pa briga Miha za občane, hočemo pojasniti. Dr. Žitnik se je trudil, da bi se dalo jablanški občini še pet odstotkov podpore k stroškom za vodovode .'(občina je dobila preje lc 25 odstotkov podpore). Poslal je gosp. Krucu prošnjo, na katero naj on pritisne občinski pečat in podpiše svoje ime ter jo njemu .vrne, da bo potem mogel prositi v ime. nu občine Jablanice. Mislimo, da bi Miha to za svoje občane lahko storil; toda ml šele ko je stvar po skoro dveh
covo^K^ V Kmetski ™ v raz-ShaT ,1^ je Miha Prošnjo
povedal. da so tudi *25i d&J
trebni koruze, šele takrat, ko se je vsa razdelila! Tako skrbi Miha za svojce! In zakaj to? Zato, ker se pusti voditi od bistriških liberalcev in nalašč nasprotuje našemu poslancu, da ta ne more izposlovati občini podpor, zato da potem lahko liujska svoje občane proti naši stranki, da njeni poslanci nič ne store za kmeta. Taki so vsi liberalci. Skrb za sebe jim je glavna. To naj si zapomni tudi tistih 45 volilcev, ki je dalo Mihu svoje glasove. — Nekaj glede Glavne p o s o j i 1 n i c e. Ko se je pred poroto obravnavalo o tej propadli liberalni kasi, se je izvedelo, da je tudi Posojilnica v Trnovem dala tej nesrečni »kasi« 10.000 K. Pojasniti moramo, cla to ni naša Hranilnica in posojilnica, ampak tako nespametna jc bila takozvana »Severjeva šparkasa« v Trnovem.
n Bloke. Vesela zavest preveva te dni vrste naših mož in fantov, zavest, da so dvakrat zaporedoma potolkli liberalce: najprve pri občinskih volitvah, potem pa še pri državnozborskih. Pomedli so liberalce v kot, kamor spadajo. Navdušenje za dr. Žitnika je bilo splošno. Kdo bi pa tudi nc volil tako delavnega in za kmetsko stvar tako vnetega poslanca, kakor je gospod Žitnik. Dobil jc 462 glasov. Še celo par liberalcev mu jc dalo svoje glasove. Drugi so pa volili liberalnega advokata Novaka. Ti kmetski posestniki so volili človeka, ki je nasprotnik kmetskega stanu in pripada stranki, ki pozna kmeta le pri volitvah, drugače ga pa prezira in zaničuje. Baje je ravniški Mršek odnekod prinesel tega kandidata, sicer bi komaj vedeli zanj. Ponujal se nam je tudi socialni demokrat iz Trsta, Josip Kopač. Ta bo odpravil vse davke in nam dal, kar bomo poželeli. Pravi raj bomo imeli na zemlji. To pravljico so verjeli celi trije Bločani. šc več kakor te zmage pa je vredna probujenost in politična zavednost našega ljudstva, ki jc ravno pri teh volitvah močno napredovala. Tudi pri občinskih volitvah so prišli iz vseli vasi skoro do zadnjega moža; pustili so nujno delo na polju, vožnjo na Rakek itd. Zavedali so se, da se gre za važno stvar.
n Idrijske novice. Z izidom državno-zborske volitve smo lahko zadovoljni. Čudno je, da je ostalo razmerje glasov skoro isto kakor leta 1907. Takrat je naš kandidat dobil 335 glasov, kakor letos. Liberalci so šteli takrat 337 in socialni demokrati 527, tedaj skupaj oddanih glasov 1199. Letos je liberalni kandidat dobil samo 201 glas, tedaj 136 glasov manj, ki jih je pridobil socialno-demokratični kandidat, za katerega je glasovalo 661 volivcev. Kljub strastnim napadom nasprotnikov naša stranka ni padla, temveč je ostala neizpreme-njena. Čast neustrašenim volivcem, ki so ostali zvesti svojemu izbornemu poslancu Jožefu Gostinčarju! — Župana imamo tudi že. V sredo, 14. junija t. 1., zvečer je bil izvoljen za župana načelnik somlaMcmokratičjicga k-onsuum
Janez Štravs. Za njegova namestnika sta izvoljena tudi socialna demokrata rudarja Janez Kokalj in Bernad Jaz, bar. Za svetovalce so postavljeni štirje liberalci. Na predlog, naj se voli tudi iz naše stranke dva svetovalca, je od, govoril notar Pegan: »Nikdar ne!« Edina občina na Kranjskem in morda v celi Avstriji, ki ima socialnega de, mokrata za župana! Liberalci so govorili, da je sramota, ko je prišlo devet pristašev S. L. S. v idrijski občinski od. bor. Dobro; če ni bila sramota, da je tudi deset socialnih demokratov v ol* činskem odboru, naj pa tudi ne bo sra« motno, da je mestni župan socialni de« mokrat. Liberalci grozno zabavljajo čez čmo-rdečo žlindro. Se nas nič ne prime. O seveda, za to bi bili klerikal« ni odborniki dobri, da bi pomagali liberalcem izvoliti župana iz njihove srede. To hi ne bilo sramotno! — Zakaj ste pa naše pristaše vedno in povsod ki tlom tlačili? Kdorkoli med vami je imel količkaj moči, pa je kazal pest klerikalcu! Sedaj je prišla ura plačila, zato nikar ne javkajte. Poizkusite eni krat, kako dobro so se počutili kleri« kalci zadnjih 15 let pod vašo komando. Vam se ne bo tako hudo godilo, za to bodo že skrbeli socialni demokrati! Mi se pa l>omo, kakor upamo, tudi vsaj nekoliko oddahnili. — Zakaj ima Idri. ja socialnega demokrata za župana? Ker drugače ni kazalo. Res so naši stranki hudo nasprotni tako liberalci) kakor socialni demokrati. Poslednja stranka ima v gospodarskem oziru vsaj nekaj skupnega z našo stranko, liberalna pa prav ničesar. Vpoštcvati treba tudi, da je Idrija industrijsko mesto. Razmere so drugačne, kakor po deželi. Liberalna stranka nas je vedno prezirala. Delala je z nami kakor s km hinjsko cunjo in to povsod. Nam se ni privoščilo niti knofa. Spomniti se je treba tudi na razne demonstracije, ki so se na liberalne stroške ob naših pri« reditvah proti nam uprizarjale, n. pr, na večer izvolitve Gostinčarja držav-t nim poslancem leta 1907., potem na celodnevno razgrajanje povodom bla-i goslovljenja zastave kat. delav. družbe 17. julija 1907. Pomisliti treba, kako so, se moralično preprečevali oficijelnl vsprejemi knezoškofa ob birmovanju; pomniti treba na demonstracijo dne 27. marca t. 1. ob podiranju Kobalove kleti, na grozovito lažnjive in obrekljiv ve letake v soboto, 27. maja, zvečer.
n V Podragi bo v nedeljo, 25. junija praznovala dekliška Marijina družba desetletnico. Ob 4. uri popoldne bo slo«i vesen shod in blagoslov zastave Mari-i jine družbe, katero so na splošno za-*, dovoljnost prav lepo in fino izdelal«! karmeličanke III. reda v Lincu. Ob 5. uri pa bo na dvorišču župnišča veselica Marijine družbe s petjem, govorom in igro »Svojeglavna Minka«. PriČaku« jemo obilne udeležbe. Vsi prijatelji po« štene zabave dobro došli!
n Podraga, nekdanja liberalna trdnjava, je tudi padla pri zadnjih dr«, žavnozborskih volitvah. • .Upanje libo-!
rfllcev, da Jim ostane zvesta, se ni izpolnilo. Vseh volivnih upravičencev v podragi je 124. Volilo jih je 119. Dobili bo: Dr. Ignacij Žitnik 68, dr. Fr. Novak ,14, Anton Poljšak, posestnik v Zapu-žah, 31 glasov. Gregor Trošt, posestnik v 1'odragi in Kari Mayer, grajščak v Ložah, sta dobila po 1 glas. Štiri glasovnico so bile prazne. Naš kandidat ima torej tudi v Podragi dobro nad-polovično večino. Čast zavednim volivcem! Le vrlo naprej do novih zmag!
n Gorenji Logatec. Človek bi mislil, 'da bodo naši liberalci vsaj toliko do sledni, da ne bodo volili tako srečno izbranega naprednega kandidata Dolenjelogačana, — ko so ravno naši liberalci najhujši nasprotniki dolenje logaške fare in faranov. A glej in čudi se! Liberalec gre roko v roki, kjer je treba v boj zoper Cerkev, zoper našo katoliško stranko. O, pa kako so pobož ni naši liberalci! Zahajajo v cerkev, slinijo se okrog duhovnikov, ko pa pri dejo volitve, pa z rokami in nogami pomagajo nasprotnikom Cerkve. Po pravici pametno misleč človek vpraša, kako gre to skupaj? — Mi pa pravimo: Ne podpirajte onih, ki nam narod kvarijo s svinjarskim »Jutrom« in drugimi takimi umazanijami! Svoji k svojim! Somišljeniki! Nobenega cincanja več! Ne pustimo se vleči za nos! Postavimo so na svoja tla! Je že čas!
n Stari trg pri Ložu. Državnozbor-ske volitve tudi pri nas niso bile brez zanimivosti. Pred vsem moramo pohvaliti zavednost in disciplino naših mož. Brez vsake agitacije so oddali vsi, kot vedno v Ložu in Starem trgu; svoje glasove za našo dolino tako zaslužnemu dr. Žitniku, ki je ravno pri nas dobil tako častno število glasov kljub vsej nasprotni agitaciji in kljub temu, da so volili nasprotno celo nekateri liberalci, ki jim je ravno dr. Žitnik zagotovil eksistenco in ki bi bili danes vse kaj drugega kot pa so. — Pohvalo pa zaslužijo tudi nekateri liberalci (dajmo jim jo mi, ker.od lastne stranke, ki ne pozna hvaležnosti, je ne bodo dobili). Trudili so se v potu svojega obraza, da bi se ravnali natančno po Predpisih znanih letakov liberalne stranke. Agitirali so, da se je kar kadilo. Čisto do pičice seveda naročil svoji'' obupanih vojskovodij niso mogli ^Polniti. Zlasti jim je bilo prihranjeno tisto tako silno priporočano zasledovanje župnika in kaplana zadnjo dni Pred volitvijo, ker ni bilo treba župni-kl1 in kaplanoma prav nič pehati se za glasove in tako »pokvarjati« volitev. °a pri tej liberalni agitaciji ni šlo ved-110 vse s postavnimi sredstvi, se razume. Tako bi lahko pisali o tem, kako lc liberalni agitator proti volji volivca J&nisal na glasovnico liberalnega kan-d'data, kako sta dva »zavedna« liberalna volivca prišla do brezplačnega zajutreka, seveda v hlevu, ker po liberalnih mislih je za take »zavedneže« tak kraj že dovolj dober itd. Liberalni agitatorji so bili tako zaposleni z agi-^ijo, da je moral enega celo naš za-
upnik opomniti, naj gre vendar volit, da ne zamudi. — Omenjeni plakati so bili tudi te zaupnike liberalcev čisto prepričali, da morajo zmagati, če se ravnajo po receptu, ki ga jim priporočajo. Seveda bi se bili lahko že na našem volivnem shodu dne 11. t. m. prepričali, da jih voditelji samo farbajo in pošiljajo v boj, češ, če bo kaj iztaknil, saj bo sam trpel. Sicer pa nimamo nič proti temu, če še naprej mahajo po zraku za povsod propalo liberalce in se tako smešijo pred vsakim pametnim človekom. Saj celo njihovi pristaši zbijajo šale iz njihove gorečnosti, seveda za njihovim hrbtom. — V noči od 14. na 15. t. m. jo pobelil sneg bližnjo vrhove precej nizko. Tudi voda je v Cirkniškem jezeru zopet nastopila vsled deževja, pa tudi v naši dolini je preplavila nižje ležeče travnike.
gacnc mnDpnnpnnnrin
□
□ 0
Iz raznih krajeu
□
□
D	_______
naaaannDDnnaaannn
Hochheide na Renskem. Nepozab-Ijiva ostane vsakemu tukajšnjemu Slovencu slavnost blagoslovljenja zastave društva sv. Barbare, katero smo obha-jali dne 28. in 29. maja t. 1. Posetilo nas je takrat 15 katoliških slovenskili, pa tudi domačih društev z zastavami. Slovesnost se je pričela s tem, da nam je v tukajšnji župni cerkvi zastavo blagoslovil domači župni upravitelj g. Hege-mann. Po dokončanem obredu je imel pridigo veleč. g. duh. rektor Viljem Itosler iz Ilamborna, kateri je s prirojeno mu zmožnostjo nas Slovence v milem domačem jeziku spodbujal, neustrašeno se kazati pred svetom kot prave katoličane. Med kratko pobož-nostjo, ki je nato sledila, pel je društveni mešani zbor pod vodstvom neutrudnega pevovodje g. Janežiča tako ginljivo, da se jo slišala potem od vseh navzočih jako laskava pohvala. — Po službi božji nastopila so društva za slavnostni obhod, ki se je obnesel jako impozantno. Bil je ganljiv prizor, gledati društva korakati z godbo po ulicah. Ponosno so vihrale zastave v krasnem pomladnem vetru ter lesketale se sablje v solnčnih žarkih. Zadnje je korakalo domače društvo sv. Barbare z novo zastavo v krasni uniformi ter obračalo nase občno pozornost. Za dru« šivom pa so se peljale v petih kočijah častne dame, njim na čelu kumica zastave blaga gospa Marija Čebin. Kakor obhod tako se je tudi slavnostno zborovanje vršilo v najlepšem redu; krasnim nagovorom v nemškem, slovenskem, češkem in poljskem jeziku sledile so pesmi, katere je zopet proizvajal društveni mešani zbor, ter žel vsi-kdar obilo pohvale. Da se je vse to omogočilo, treba je bilo žrtvovati veliko denarja in truda. Vsem blagim dobrotnikom bodi izražena na tem mestu najtoplejša zahvala, posebno pa Njega Prevzvišenosti škofu ljubljanskemu za poslani nam velikodušni dar. Nepre-
cenljivih zaslug za društvo pa si je stekel naš ljubljeni predsednik veleč, gosp. kaplan Janez Jenester. On žrtvuje vse svoje dušno in telesne moči v blagor našega društva ter je na svoje Slovence tako ponosen, kakor bi bil rojen Slovenec. Pa tudi društveni odbor zasluži častno priznanje; posebno se odlikuje v njem predsednik g. Mihael Čebin, katerega smelo imenu« jemo največjega dobrotnika društva. Vsem tem zaslužnim možem, kakor tu-gi g. pevovodju Janežiču, pa kličemo: Srčna hvala in Bog plati! Mlademu društvu sv. Barbare pa iz srca želimo, naj se razvija, naj cveti ter vzraste v mogočno drevo, pod katerega vejami naj se zbirajo vsi tukajšnji Slovenci.
Društvene ves!!.
Šmartno pri Litiji. Bratskim društvom in odsekom! Izobraževalno društvo v šmartnem pri Litiji naznanja vsem, ki se zanimajo za uspešno delo v našem društvu, kakor tudi mnogim prijateljem se tem potom odgovarja, da bo veseli dan blagoslovljenja novega »Društvenega Doma« in blagoslovljenje društvene zastave, na praznik sv. Petra in Pavla, to je 29. tv m. Spored je sledeči: Po prihodu gostov z jutranjimi vlaki, bo obhod iz Li-( tije v Šmartno z godbo na čelu. Vj Šmartnem sprejem in nato sveta maša': Po sveti maši blagoslov zastave preti cerkvijo, nato obhod po vasi z razvito zastavo pred »Dom«, kjer bo blagoslov »Doma«. Nato obed po raznih gostili nah. Ob pol 2. popoludne litanije, potem se pa vrši v novem »Domu« cel popoldan ljudska veselica: govori, razni prizori, petje, godba, tamburanje: srečolov, na vrtu bodo postavljeni tudi paviljoni itd. Bratska društva se vabi« jo, da prihite z zastavami ter tudi prijavijo, koliko jih pride in s katerimi vlaki. Tako naj se tudi posamezni znanci in prijatelji prijavijo po dopisnici, to pa radi kosila. Posebno pa vabimo vse v okrožje spadajoče in odseke sosednjih okrožij Orla, naj nas počaste v prav obilnem številu in sicer v kroju. Kakor je naše društvo zastopano na vsaki večji prireditvi na Kranjskem, tako upamo, da.tudi na naši slavnosti ne bomo osamljeni. Pridite napomoč probujajoči se Dolenjski! Pričakujoči kličemo: »Na svidenje na sv. Petra in Pavla v Šmartnem pri Litiji!«
C Hotedršica. Tukajšnje »Katol. s U izobraževalno društvo« priredi ob prili« ki blagoslovljenja kipov v župni cerl kvi, krasno igro »Turški križ«. Občinstvo se že sedaj opozarja, da se števil-i no udeleži te igre. Snov je vzeta popol-i noma iz kmečkega življenja za časa turških napadov in ropov na mili na^ slovenski rod. Spored pravočasno.
Šmartno ob Savi. Zopet bode naše mlado društvo pokazalo nekaj novega. Kaj neki? Naš dekliški odsek bo
42
v nedeljo, 25. junija, uprizoril v Zel jarni nov spored za Šmarničane, ki ga še niso videli, in sicer veseloigro »Zakleta soba« v enem dejanju. Tudi naš pevski zbor bode pokazal, kaj se je v tem malem času naučil. Zato vas pa povabimo, dragi Šmarničanje m sosedje, da se zagotovo udeležite te slovesnosti. Vstopnina ko ponavadi. Začetek točno ob i. uri popoldne. Na svidenje v nedeljo v Zcljarni. Na zdar!
Vipava. Spored za veliki dekliški sestanek, katerega prirede dekleta Marijinih družb in Dekliška zveza vipavske dekanije dne 2. julija v Logu.- Ob pol osmi uri zjutraj skupni vhod v cerkev, nato sveta maša in skupno sveto obhajilo. Po sveti maši pozdravni govor na prostem. Po govoru zajtrk. Po zajtrku: 1. pesem: »Divja rožica, vipavski pevski zbor; 2. deklamacija: Pozdrav mladenkam -Mar. družb, Vipava; 3. tamburanje. šentvidska »Bogomila«; i .govor: Pomen Marijine družbe v javnem življenju in dolžnosti posameznih hčera v javnosti, Vrlipolje. Ob desetih hveta maša s cerkvenim govorom, govori preč. g. Janez Kalan, škofijski voditelj Marijinih družb. Po sveti maši na prostem: 1. tamburanje, Št. Vid; 2. doki.: »Ime Marija«, Budanjc; 3. gov.: »Značajno dekle«, Šturije. — Kosilo. — Po kosilu: 1. pesem: »Vipavska«, šent-vidski pevski zbor; 2. »Naloga katoliške žene v javnosti«, govor, Vrlipolje. — Ob 2. uri popoldne litanije. Po lita-liijah: 1. tamburanje, št. Vid; 2. delci.: : Slovenski svet— Marijin dom, Podra-ga; 3. gov.: Marijina hčerka in politika, Hranica; i. pesem: »Pogled v nedolžno oko «, vipavski pevski zbor; 5. dekl.: »Dar sprave«, Podraga. Ob 4. uri igra: »Ljudmila«. Po igri odhodni pozdravni govor, Vip. Med odmori igre nastopa tamburaški zbor šentvidske »Bogomile«. Vstopnina k igri: Sedeži I. vrste 1 K. II. vrste GO v. Stojišča 30 v. Otroci 20 v. Marijine družbe naj pridejo z zastavami.
g Vič-Glince. Dne 2. julija se bo vršilo slovesno blagoslovljenje Društvenega doma. Za to sestavljeni veselič-ni odbor dela vsestransko priprave za ta slavnostni dan. Vspored tega slavlja bo zelo bogat. Te dni se bodo razposlala vabila na slavna društva in odseke. Ker je tukajšnje kat. slov. izobraževal-r o društvo v veliki prijateljski zvezi z društvi po Slovenskem in so se zastopniki društva vedno udeleževali raznih društvenih prireditev po domovini, "jpanio, da bodo slavna društva to vpo-Števala in se v obilnem številu udeležila naše ljubke slavnosti. — Torej za 2. julija kličemo vsem verno mislečim Slovencem in Slovenkam: na veselo svidenje na prijaznem Viču!
te *d Leskovec Prt Krškem. V nedeljo,
en«,E™ie-,°^kmetiJske družbe Prišel ;. ' ™k H;.\tai in "aSim gospodar-
rsv„i o o?T0mt1U;kai P°u^nih besedi o svmjeiep. Ta stroka e pri nas že nre-
cej razširjena, da se pa še bolj piodo-
nosno in dobičkanosno razvije, bo pa
skrb naših poslancev. Prijaznemu co-
3 2
spodu iskrena hvala in ga prosimo, naj še večkrat pride semkaj pomagat s svojo bjogato skušnjo!
Komenda. Kat. slov. izobraževalno društvo v Komendi priredi v nedeljo, 25. junija, popoldne ob pol 4. v svojih društvenih prostorih Fr. Finžgarjev »Divji lovec«, narodni igrokaz s petjem. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje društva odbor.
□apnaannnnaDannaa
Za kra^k čas
nnnaaaaanaaaagnan
Kako ljudje mrjo? Slikarja je objela smrtna senca. — Stražnik je »prestal«. — Rudarja so spustili v jamo. — Lončarja je zakrila črna prst. — Gorski vodnik je odpotoval v večnost. — Lenuh je zaspal v miru. — Gostač se je preselil na oni svet. — Jetniku je zasvetila večna luč. — Kralja je IJog sprejel v nebeško kraljestvo. — Kosca je pokosila smrt. — Utrujeni kmetovalec se je vlegel k večnemu počitku. — Krč-mar jo izpraznil kupo življenja. — Trgovcu je smrt prekrižala račune. — Prognanec se je vrnil v svojo domovino. — Krojaču je prestrigla smrt nit življenja. — Knjigovodja je zaklučil knjigo svojega življenja. — Svečarju je ugasnila življenja luč. — Urarju so se iztekle ure. — Cerkvcniku je odbila zadnja ura. — Kolesar je dokončal tek svojega življenja. — Zrakoplovec je zapustil svet in se dvignil v nebeške višave. — Mcliaču je zmanjkalo sape. — Mornar jc priplul v srečno pristanišče.
—	Sprevodnik leži v »zadnjih cugih«.
—	Roparja je ugrabila nemila smrt. — Delavec je prejel zasluženo plačilo. — Penzijonist je dosegel večni pokoj. — Hišnik je dal račun od svojega gospodarstva. — Nad grobokopom pa se izpolnjujejo besede: »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade«. — Xo, ker smo pred kratkim doživeli pri nas še druge vrste smrt. lahko rečemo: Liberalcem je na Kranjskem za vselej > odklenkalo«! Sestavila S. & Co.
Rešitev ugank ali zastavic.
Rešitev piramidne zastavice.
F A R A O
G
R O P O
C O G L
S
U P T E
APOLONI N A R O D N JA
Faraon.
Rešitev uganke.
lopar vzdig iagot usten.
Slavoljub-Drago tino
C
J A
S K
Skrivalnica,
Kje neki jc zopet ostal Sultan, utoj zvesti spremljevalec?
□aaarjgaDnnacjaizEra
0
a
a
□□naaaaananaanncD
Dobre knjige
»Valerija« ali zmagoslavni izhod ii katakomb. Spisal Anton de Waal. Cena 1 Iv 50 vin., vezana 2 K 10 vin. Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Ta krasna povest najboljšega po. znavatelja Katakomb in stare rimske zgodovine je pač ena najlepših iz ono smrt in muke prezirajoče dobe krščaiti stva. Konča pa se povest z zmago Konstantina Velikega nad Maksencijem, ko zašije Kristusovi cerkvi zlata svo-. hoda, ko se zdrobijo v prah stari rimski bogovi in ko zavlada mir in pravica po širnem cesarstvu. Povest je za vsako knjižnico neprecenljive vrednosti.
Mnenje g. dr. Al. C r a c i u n e s c u, poleti v Ilerculesbad-u (Mehadia); pozimi v Opatiji.
Gospod J. S e r r a v a 11 o ,
T r s t.
Uspehi, ki sem jili dosegel z Vašim
Serravallovim Kina vinom i
železom, so bili tako povoljni, da ne bi mogel biti sedaj brez njega. Veseli me, da Vam morem poročati, da jo to vino mnogo boljše od vseh slifnili izdelkov.	___
II e r c u 1 e s b a d , 14. maja 1909. D r. A 1. C r a c i u n e s cu.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 14. junija: 55. 18. 70. 13. 63, Line, 17. junija: 35. 16. 67. 1. 75. Trst, 17. junija: 20. 87. 33. 56, 76.
Narav, nakup. Ustanovlj l»70
Vse obstoi. v k.ikovosti in iz-liorni izvršitvi strela
nedosežne lovske puške
kot:
samokrese, slreljivo in predmete za lovce po brez konkurenčnih nizkih cenah dobavlja
tovarna lovskih puik: ANTON SODIH, Borovlje (Koroiko).
Vse vrste popravila točno in poceni. Ceniki zastonj. Dolgo jamstvo.	16S5
Umetne $obe
Brez ruvanja zobnih rcnin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno alt cela zobovja, MzemSi nedelje <n praznike vsak dan od «-ure zjutraj do b. zveler v konc. zobarsk. atelje
O. Seydl
16 Ljubljana, Stritarjeva ulica št, 1
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, dne 20. junija 1911.

pienlca ....
Rž .......
Ajda......
Jeimen .... Oves . . Proso belo. . Proso rumeno Koruza star« Koruza nova . .i
Leta........
Orah.......
Lancno seme GraSIca . • Domaia detelja Gorenjska repa ! fižol RlbnlCan | plžol Prepellcor | Fižol Mundalon ;
Čebula .....I
Krompir......
Zelje tvele Zelje kislo brez ;
soda......
Repu svela . . j Repa kisla brez <
soda.......
Brinje.......j
Kumna ......
Orehi.......
Gobe >uhe . . . .
Jeilce......'
Zeled ......I
Smrekovi storil.
Seno........
Sli mn.......
Stelja.......
Cena
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pltann Telet« teika . Teleta mala . .
Praiiei.....
Koitrunl ...
Kuretnlna in drugo:
Maslo kuhano
od K SCO — do . . Maslo surovo od K 280 — do . . . Slanina sveia (ipeh) Slanina preka-Jena
Mast svinjaka . .
Loj.........
jajca 100 kom.
Pitanci......
Golobi.......
Raca........
Gos.........
Kolonijaino blago na debelo
Rli Rnngon od
K 25- Jo ... . Kava Santos od K ««•— do . . .
Sladkor .....
Petrolej.....
Cena
6 belih
rluli 2i.o deb-Me po 2 m K II. po 2'/.tn
K 16, Iz domaČega lanenega platna po j m K 18, po 2'l.m K 20 dobite franko u Iu,«!««. nzprtlll«!« M
IflHMNM
Kuverte s firmo, - račune Itd -
izvršuje natančno po . naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
ocaaaaacacacaoacacaacaa
J. Rozman
naznanja, da je otvoril
v Kranju, Glavni trg št. 129
svojo pisarno
za vse denarne stroke, nakup X In prodajo zemljišč, hiš Ud. S g!
X
II X 11 X
Zajamčeno pristno najboljšo francosko ali takozvano japonsko
semensko ajdo
popolnoma sveže In fisto blago oddaja Viljem STEINHERZ, Ljubljana, Mathia-
uova hiša, Dunajska cesta. (1746)
Sloveti 200 letni
•»«" i.
Dožunsftf Seehofer-jev i..................
1 Proti zaprtju, slabi prebavi, boleznim na jetrih,
..............— črevesih, ečinanju, Blati žili itd., jo samo
pristen k mu oči m rakom kot varstveno znamko. — Dobi so v vseh lekarnah ali naravnost edino pri upravičenem izdelovatelju
LadUiavu Foldes. leharna ,2um raleB KtbSs'
Pomony (Požun) Ogrsko. Puarejanji ta sodaljika Milem)«)«. *» „	1885 Con tal it«klMl«l 70 vinarjev. 10
«««mi.. Po povzetju ieit steklenic franko K 4-60. JJJ.aalo»a » Avstrijo: Paul HedUnbaclier, n« „luTir lr»»t", lmj »III., UHfltrni« »r-HI/IM-
Zastopniki in potovalen
za obiske zasebnih prodajalcev s suknenim blagom za gospode in flarne se sprejnio proti visoki proviziji event. pozneje stalno pri prvi razpoš. sukna. Ponudbe pod: „Wtllfirma 92462" na anonCno pisarno H.Dokes Nachf-Dunaj 1/1.	1870
ZHJEC fi HORH •
ima v zalogi	1
1827	najboljši strešnik sedanjega časa:
99 asbestnl škrllj
..Zenit,.
je popolnoma varen proti ognju, kar pri „Eternitu" zanikavajo. Zastop za Kranjsko in Južno Štajersko. — Umetno kamenje:
slopnjice, spomeniki, oltarji, obHajilne mize. Moti: mozaične plošče in ksilolil'
Deklica
1875
iz pošteno hiše, pridna in zanesljiva, vešča računstva se takoj sprejme v prodajalno mešanega blaga. Poizve se pri upravi „Domoljubaii.
! Ceni fotograf, aparati !
Kompletni fotograf - aparati dajo zajamčeno dobro »like, s ploščami, papirjem, kemikalijami In podukom velikost slik 6 X ® oin K I-90, O X 12 cm K 3-80, 5-70, 9 "70 it.l! (poštnina posebej,1,
Natanfne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni!
Rabljeni aparati in objektivi znanih fvrdk zelo poeouil (Ilavni ceniki obsegajoči 1,10 strani zastonj, l-avuotako priložnostni coniki.
1878
Elfr. Biroboum
tovarna foto-^ral-ajiurutov
Hirschberg 326, Češko.
Najugodnejša prilika za nakup! Mlekarska zadruga na Dobračevl pri Žlrch proda radi opustitve mlekarne iz proste roke še popolnoma dobro ohranjeno^	1907
mlekarsko opravo
kakor posnemalnik„ Alfa-.Separator",ki posname 460 litrov na uro. veliko plnjo, gnetilnik, grelnik za mleko, tehtnico itd., vse po zelo nizki ceni, ki se sklepa po dogovoru ali pismeno. Kdor želi kaj kupiti, naj se precej priglasi. Pojasnila da Valentin Poljanšek, posest., Dobračeva, p. žiri.
Za mlekarsko zadrugo na Dobračevi: Poljanšek Valentin, blag. Potočnik Ivan, na?.
Proda se hiša
v Voklein pri Št. Juriju pri Kranju z vsemi gospodarskimi poslopji. Zelo pripravno za kovačijo. Zraven je lep vrt. Proda so iz prosto roke. Naslov pove uprava lista.	1820
1557
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izka>al že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
[j TrgoiHua z leleznlno In cementom. jj
D Fr 7nr6 ~ Ljubljana - D
n 11 ■ LUI C Karlovska cesta št. 8 {j
priporoča vedno svež portland in roman F ccment, blčja za strope, strešno lepenko, _
pločevino za strehe, okove za okna in vrata,	U
pnmpe in cevi, štedilnike, lito železne kotlje,	n
parilnike in kotlje za žganje kuhati. ■	M
L Veliko izber kuhinjske posode kakor tudi	U
]sbogato pozlačenih nagrobnih križev itd.	[J {»Zaloga fcartollnoja, praineg« to strojnega olja, fl
Dama
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege. ter doseči nei.io mehko kožo in belo polt, se umiva le z
Steckenpferd lilljno mleCnomilo
(znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., TeSIn ob Labl. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerljah in trgovinah arfumom l.t. c
s pari
009
CLIMAX motori na
Najcenejši obrat.
Bacbrlch & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX!«,
HellljemtHtentrii. 8i|Jc.
Č&alnUU *y ofaneriJco ~Xdteri teli/o jiubrv. podceni in -jtt-vnesl/ivo-potovali na/ so oVrnrpe
cSimon^r^fmetei^
Seno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega skublje-naga 2 K; boljšega 2 K 40; prlma polbelega 2 K 80; belega 4 K, belega puha5K 10; l Kg Izredno nnega, »nefno-belega, akubljenega 6 K Jo, JK; I kg puha 6 K, 7 K; belega puha to K; najfine|SI prsni poli 12 K. - Pri 5 kg sa poilje franko. Iz zelo gostega rdečega, modrega, n u 11 uiiuu u..ivi|. belega ali rumenega nanking-blaga, I pernica 160 cm dolga, 120 cai Slrokn z 2 blazinama, vsaka 80cm dolga, 60 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; i polpahom 20 K; i puhom 24 K; posameme pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine o K, 3 K 50, 4 K; pernico 200 cm dolge, 140 cm Široke, K IS, 14 K 70, 17 K 80,21 K: blazine cm dolge, 70 cm Široke, 4 K So, 5 K 20, 5 K 70; .podnje pernloe iz močnega, pasastega gradla, lEo cm dolge, 116 cm Široke, 12 K 80, 14 K 80. Po-Sina proti povzetju od K 12 vlSje franko. Zamena dovo-l|ena, za nepovoljno denar nazaj. Oenlk zastonj In frarto.
S. BENISCH, v DeSenlcl Stev. 71, CeSko
05430971

Tovarna strešnikov F. P. UIDIC fl KOFIIP. Liubliana
«ponudi v vsak. poljubnl mn02ini pravilno žgani
trcinIK-z
in patent, dvojno zarezani
store oMite ;
sistem, tlnrzokr
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličnejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, ralatilnice itd.
V zalogi imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevi: železne, svinčene in ,___■
gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, železn. šine, traverze, cement in vse drugejjpr stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje
FR. STUPICft u LJUBLJANI. Marije Terezije cesta 1.
Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem!
pripravna birmanska darila.
N.i:..ua a : i,-.- ::.m . . k « »ia n«pr. ,, .. „ fcc.' štvnre „ S-— „
i irzb:. racSki _ra......TW ,,
......, r veriiico „ 9-70 „
» ,, . .. bol;kvrste „ 1J--t:ir., - tvirorea „ tOTI ,,
H-u.-atai z iu uri . . . .
•• M te!;;« vrsic „ TO,», 100
s:i.-:ai<t« di.-iks «11 vnil-ro K ia bik.
Pravi s.-rbr. ..........9 ji	'
rtivi srebr. ,. ,. t-.^ieirste ,. i> — "	JJ
r* „ n ,- «dvs>j.pokr. ,. 19 — J	't\
m.........rosebnofiai „ 16 — „
uUicju ra . . „ y>— ,,	.
boijie vršit . »,«£>,»
Am.doabl. ll.avrit veni. i obaL K : M ia inpr.	l/tnal, zlito r.i srebro K 1 SO in UP
° ......i'M" »	14-kultni ril ti ab.ai ., *»„ .
U-k.tlatt ," " "	"is_" "	boJjfc riTtt s prit fi-
Srebrni dol^i verižici ii are . " " w	rimi Unsi . . . „ S'— „ 1.
Araer doable-iiiti verižica n aro , 5 — " "	z dljuniriotn . . , „ ^ — " "
_r	ll-kir. zlita, dolgi ....... iS- „ „	t rraviad briljir.« .„»-»"
vse v finih škatulah — pripravno za darilo.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ngaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne.
MM m IMS« rotovia) H. Suttner - Ljubljana Sv. Petra cesta šlev. 8
Cenik zasloni In poštnine prosto. Lastna tovarna UT V Švici. - Tovarniška znamka „IKO«. -
Izdaja konzorcij ..Domoljuba«,
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.