Lt.89- V Gorici, v sredo dne 7. novembra 1906. Izhaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto i, l!. un prodpoldno tor staho po p o S t i prejomana ji vOmini "» dom pošiljana: 'vse ..-m.......13 K 20 v, ali gld. 6-00 pol lota........ 6 » GO » » , 3'30 j^t leta.......3 » 40 • » » 1-70 PuKainifiiio Btovilko stanejo 10 vin. ^SOČA" ima naslednjo izredne prilogo :aOb no-v(,m i.lu ..Kažipot po GoriSkem in^GraViSCanskeih*'' ni -,gažipot po LJubljani in kranjskih mestih", daljo dva-tiat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih m%" ter mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici ;tev, 7 l. naclstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček. $a naroČila brez dopbslane naročnine se*ne~nziramo. - Oglasi in poslanice so račnnijo po Potit-vrstah Se tiskano 1-krat. 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — _. Reklame in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za obliko i» vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gospos i ulioi St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do IS. dopoludne. Up ravnigtvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se poSUJajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniStvn. „PRIW0KEC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. l«6C. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohvvarz v Šolski ul., .Tellersitz v Nunski ul., Tor. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krobelj v' Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kop&lišcni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovaiiski v Korenski uiici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Casornia. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. f lite reform in naš tet. ii. Tako farbarskega Članka, kakoršen jo oni pod zaglavjem »Na delo!« v »Primorskem listu« z dne 31. pr. m., kjer je govora o volilni reformi in našem kmetu, že dolgo nismo čitali. Preteklost slika kmetu črno, obeta pa mu potom splošne in jednake volilne pravico ...»osvobojenje izpod nadoblasti mestnih in graščinskih škricev.« Torej j&krici« so imeli doslej kmeta v svoji pesti — volilna reforma pa ga osvobodi ?izpod nadoblasti mestnih in graščinskih škricev«. »Mestni in graščinski škrici« - to se res lepo sliši. Kaj pa »flajde« ? Ali možje v »flajdah« niso nič stiskali ubogega kmeta? Ali ga nič ne pestijo tudi v sedanjosti? Kak odgovor bi dal pameten kmet na to, o tem ni treba dosti razmišljevati. Ko se rodi, že pobira »flajdar« davek od njega, in tako gre skozi celo Življenje kmeta; kar pridela, kar zasluži, od vsega mora dajati »gospodu«, in zadnji davek pobere od njega, ko ga pokoplje. Glejte, če primerjamo »Skric« in »flajdo«, pridemo do zaključka, da mora biti »flajda« pravo strašilo za kmeta; in kako drago je to strašilo! Ostaja pa vedno; v tlačanski dobi jo bilo, po osvoboditvi kmeta izpod graščinskega jarma je ostalo, in ko pride do veljave splošna in jednaka volilna pravica, bo ostajalo naprej; da še hujšo bo, ker to strašilo so tik pred izvedbo volilne reforme dobro podprli z denarjem .... »Primorski list« pravi, da takrat, ko se je kmet osvobodil graščinskega jarma, so bili oni, ki so imeli denar, pripravljeni na kmetovo samostojnost. Torej pripravljeni so bili. Kar prežali so nanj, in »denarni mogočneži, kapitaliste jih imenujemo, imajo še danes od kmetove svobode največjo korist.« Strašno! Kapitalisti so prežali na osvo- »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. bojenega kmeta ter ga stisnili, in sedaj ga imajo uklenjenega v kapitalističnih verigah. Da je kmet zašel v dolgove, za to je pač tisoč vzrokov. Med tistimi, ki so mu posojali, pa je najhujši -~ cerkev. »Kapitalisti« so usmiljeni Samaritani proti njej. Pobirala je in Še pobira obresti od prvega, drugega, tretjega rodu. Kedaj je že preplačana glavnica, obresti od obrestij, ali dolg še vedno obstoji; glavnica še ni plačana, obresti tečejo" v novem rodu. »Kšeft« poznajo »flajdarji< izvrstno in neusmiljeno izkoriščajo ubogega kmeta. Osvoboditve izpod posvečenega jarma je potreba za kmeta. Tega naj ga osvobode, to bo zaslužno delo — ne pa lagati, da zašije kmetu nova svoboda potom avstrijsko splošne in jednake volilne pravice. Od črnih politikov nima pričakovati kmet nič dobrega, zategadel pa se mora pošteno otresti jih ter jih ne sme več pošiljati v zakonodajne zastopo, ako hoče sam sebi dobro. Kakor smo Že povedali opetovano, dobimo goriški Slovenci odslej 3 državne poslance. Nove- volitve bodo drugo leto. Že sedaj se moramo pripravljati na nje. Naloga pa naj nam bo, da dobimo 3 res delavne državne poslance, ki se bodo brigali za vse naše potrebe. ČJe dosežemo to, smo dosegli mnogo. V tem oziiu naj nam pomaga volilna reforma, to naj nam da splošna in jednaka volilna pravica. Parlamentarnega delovanja nedostaja našim poslancem, namreč resničnega delovanja z dobrimi nameni, obsegajočega trud in boj za naše pravice in naše potrebe! »Primorski list« kliče kmete na politiško pripravo. Vabi jih skup, pa ne v kako kmetsko organizacijo, ampak pod Črno suknjo. P" tem seveda udarja po — Gabrščeku; ^ez tega ne more živeti. Govori o »Gabrščekovi proti-ljudski stranki«, in pravi, da je človeku, ki je poteptal na Goriškem »edinost«, lastni interes vse, in ljudsko delo — denar. Ali naše ljudstvo dobro ve, da tisti, kateremu je lastni interes vse, in ljudsko delo denar — je far. Res je to, in rima se tudi! Panslavizem. (Konec.) XIII. Poljsko vprašanje. Zapadni in Jugoslovani so napravili doslej glede slovanskega vprašanja dve veliki napaki, ki sta krivi, da se ni moglo razviti pravo vseslovan-sko gibanje. 1. Mi nismo poznali ruskega naroda ter smo ga identifikovali z oiicijeluim zastopstvom Rusije in 2. sploh nismo poznali Poljakov. Ako bi teh napak ne bilo, bi bili prišli do spoznanja, da ima slovanstvo v Rusiji velikanske reserve, ki pa morajo biti šele iz-omikano, izšolane in organizovane. To pa lahko traja še desetletja, celo generacijo. Brez Rusije pa Slovani nimajo zasigurane bodočnosti; vsaka politika proti Rusiji bi bila samomor, ali čas, ko bomo smeli računati in upati na Rusijo, je še v daljni dalji. Tak narod, kot je poljski, pri tako razviti kulturi ter tako uko-runiiijenih tradicijah ne more biti raznaroden v nikakem doglednem času. Politika Rusije proti Poljakom jo torej iz več vzrokov nesmiselna in Slovanom škodljiva. Z rusifikacijo Poljske se zavlačuje konsolidiranje ruske države. Najširša avtonomija poljskega kraljestva bi morala biti podlaga ru-sko-polj.. kega sporazumi j en j a. XIV. Etapna politika. — Z avtonomijo Poljske bi bil storjen korak naprej v vseslovanski politiki. Nastala bi močna Poljska, ki bi uplivala na drugo Rusijo, za njo bi se dvignila močna Rusija. Poljaki bi tako vplivali tudi na Prusko in Galicijo. V zunanji politiki bi se poljski plemenitaši dali imetno izrabiti. Poljaki bi delali za zvezo in carinsko unijo med Avstrijo in Rusijo, in počasi bi se dospelo do trozveze: Avstrija - Rusija -Francija ob dobrih odnošajih do Italije in An- gleške. To bi bilo oživljenje ideje velikega avstrijskega državnika Kaunitza in cesarice Marije Terezije. Kakor bi se Avstrija otresla pruskega vpliva, bi padla nemška hegemonija v Avstriji h naravne razmere prebivalstva bi dobile izraza v zakonodajstvu, upravi, šolstvu, v notranji in zunanji politiki. Avstrija bi dobila slovansko fiziognomijo. Ako bi bila Nemčija izolirana ter postavljena proti njej močna alijanca, bi prišel trenotek za zopetno pridobitev Šlezije, Poznanjskega in Pruskega, kar bi se združilo s poljskim kraljestvom. Avstrija bi lahko Galicijo odstopila, pa se toliko boH okoristila s pomočjo Rusije na Balkanu. Tri močne slovanske države: Rusija - Poljska - Avstrija bi bile porokinje za mir Evropi. XV. Me d del o. — Tačas pa bi morali mi buditi vse gospodarske in intelektualne moči, jih pospeševati in organizovati. Tako radi se pri tem bahamo z mladino, upom naroda. Poglejmo rajše napake. Pred vsem ubija naravno inteligenco ljudstva alkoholizem. Našemu duševnemu razvitku škoduje tudi ne-stalnost in lahkomišljenost, Dalje je tudi naša lega neugodna razvitku inteligence. — Pred vsem potrebujemo dobro ljudsko šolo. — Skoro nič se nismo brigali doslej za omiko žene. — Boj alkoholizmu! Organizacija kmeta, delavca, zboljšanje ekonomičnega stanja ljudstva, napredujoča izobrazba. Budimo, zbirajmo, organizujmo svoje intelektuelne, gospodarske in fizične moči, upirajmo se nemškemu navalu, pripravljajmo se na odločilno bitko. Bojujmo se za svoje pravice v šoli, uradu, v javnem življenju, ni treba pa misliti, da že dobimo odločilno bitko. Boj se odloči; ko se posreči Poljakom in Rusom od Nemčije odvrniti nemški pritisk ter oprostiti nas pruske more. To je velika taloga modernega panslavizma. XVI. Prvi korak. Pred vsem moramo imeti 1. list; 2. organizacijo. Priporočal bi tednik v prejšnji obliki petrograjskega »Kraja". Ustanoviti bi bilo treba vseslovansko društvo ali zvezo z določeno, točno detajlovano organizacijo in strogo disciplino. To bi bil prvi korak. Grof Monte Cristo. napisal filexandre Domas. (Konec). Monte Cr\.o ga opazuje. V temi vidi samo njegove ža-rete o& Neizmerna bolečina se polasti mladega moža. Predmeti Prično izgubljati obliko in barvo; njegovim slabečim očem se Z(b, kako se odpro vrata in odgrnejo zavese v zidu. »Prijatelj," pravi, „čutim, da umiram. Hvala." Posledujič še poskusi podati grofu roko, toda zastonj. *>rez moči omahne na stol. Nato se mu zdi, da se Monte Cristo smehlja, toda ne tako čudno in strašno kakor včasih, ampak z dobrohotnostjo, to jo kaže oče svojemu otroku. Obenem prične grof v njegovih očeh rasti. Njegova maj-.lestetična senca se odbija od rdečega ozadja; svoje lepe, črne lase je pogladil nazaj, in v svojem ponosu in vzvišenosti se mu ?;rotl »J^ovi volji zapro; toda pod trepalnici mu vendar ostane slika vsega, kar je videl prej okoli sebe. wof odpre ena izmed vrat. 8vitiAk7po,ma .nal)olni sobo, v kateri počiva Morrtl, neizmerna svitloba, zlivajoča se iz sosednje sobe. Na pragu se prikaže občudovanja vredna, lepa žena. S svojo bledo barvo in nežnim smehljajem je videti kakor angelj usmiljenja, ki prosi angelja maščevanja milosti. „Ali se mi že odpira nebo," pomisli umirajoči. »Ta angelj je Čisto enak oni, katero sem izgubil." Monte Cristo pokaže mladi ženi s prstom zofo, na kateri je zleknen Morrel. Ta se mu približa s sklenjenimi rokami in s smehljajem na ustnicah." »Valentina, Valentina! vsklikne Morrel v dnu svoje duše. Toda preko ustnic mu ne pride glas. In kakor da so vse njegove moči združene v tej njegovi notranji razigranosti, vz-dihne in vnovič zapre oči. Valentina plane nanj. Morrelove ustnice se še enkrat zganejo. »Kliče vas," pravi grof, »kliče vas v. svojem spanju. Zaupali ste njegovim rokam svojo usodo, in smrt vaju je hotela, ločiti; toda k sreči sem bil prisoten jaz in sem premagal smrt. Valentina, zdaj ko sta se vnovič našla, se več ne ločita. Za vas je planil v smrt — brez mene bi bila umrla oba; vračam vaju drugega drugemu. Naj mi Bog prišteje v dobro to dvoje življenj, kateri sem rešil!" Valentina zgrabi grofovo roko iu jo v navalu silne radosti pritisne na ustnice. „0, zahvaljujte se mi," pravi grof, »o. zahvaljujte se mi 1 Ne nehajte mi rekati, da sem vas osrečil! Vi ne veste, kako zelo mi je potrebna ta zavest. „0 da, da, zahvaljujem se vam iz dna svoje duše," pravi Valentina, »in če dvomite o resničnosti moje hvaležnosti, vprašajte Hayd<5e, vprašajte mojo ljubljeno sestro Hayd vet (če bi bil koroški mandat gotov!); in koli J je nas Sloveucev v Avstriji, koliko pa Lakov'. Govoril pa je na to, ko je rekel, koliko pri „0, Valentina, vpraša me, Če ga ljubim ! Valentina, povej mu vendar, če ti ljubiš MaksunDijana 1" Grofove prsi se širijo, srce mu trepeta; svoje roke raz-prostre, in Havdee mu z vsklikom radosti pade v naročje. ^ „ O, da, ljubim te," pravi, »ljubim te, kakor je mogoče ljubiti svojega očeta, svojega brata, svojega soproga. Ljubim te, kakor je mogoče ljubiti svoje življenje, kakor je mogoče ljubiti svojega Boga, kajti ti si za me najlepše, najboljše in največje izmed vseh bitij, ki so bila kdaj vstvarjena;" »Torej naj bo, kakor hočeš, moj ljubljeni angelj!" pravi grof. »Bog, M mi je dal moč zoper moje sovražnike in s katerega pomočjo sem bil zmagovalec, neče, da bi se ostali del svojega življenja kesel zaradi teh zmag; hotel sem se kaznovati, a Bog mi hoče odpustiti. O, torej me ljubiš, Havdde I Kdo ve, če morda pri tvoji ljubezni ne pozabim tega, kar na vsak način moram pozabiti?" »Toda kaj vendar govoriš, gospod ?" vpraša deklica. »Pravim, da je ena beseda iz tvojih ust vlila v mojo dušo več jasnosti kakor dvajset let, ki so mi bistrila duha. Samo tebe imam na svetu, Havdče, ti me vezeš na življenje: poznaš me kot nesrečnika, a narediš me srečnega." rfAli slišiš, Valentina?" prav* Havdče. Grof zbira trenotek svoje misli. »Ali sem sanjal, ali je to resnica?" pravi. „0 moj Bog, naj bo kakorkoli. Naj bo plačilo ali kazen, tvoj dar sprejemam. Pojdi, Havdče,, pojdi!..." J In položivši eno roko okoli vitkega pasu deklice, stisne Valentini roko in izgine. Tako mine skoro ura, tekom katere kleči Valentina poleg Morrela brez glasu, trepetaje in z nepremičnimi očmi. Končno prične njegovo srce biti močneje, lahek dih mu pride preko ustnic, in celo njegovo telo spreleti ono lahkotno trepetanje, ki vedno naznaja povratek življenja. Končno se odpro tudi njegove oči, M pa v početim ostanejo nepremične in motne; nato njegov pogled dobi življenje; temu sledi zavest in zavesti bolest. »O," vsklikne z obupnim glasom, „še živimi Grof me je varal I" ' In njegova roka seže po nožu, ležečem na mizi. »Prijatelj," pravi Valentina z blaženim smehljajem, »pre-budi se vendar in ozri se na mel' 'J ' ni Morrel glasno vsklikne in pade na kolena, kakor da ga je omamila in oslepila nebeška prikazen... Ob prvih žarkih nastajajočega dne gresta Valentina in Maksimilijan roko v roko na breg. Srečna Valentina pripoveduje svojemu ljubljencu, kako se je prikazal Monte Cristo v njeni sobi, kako ji je vse razkril, kako je nato sama videla zločin in kako jo je grof rešil smrti na čudežen način in do-čim so vsi mislili, da je umrla. Vrata jame so bila odprta. Na čistem azuru jutranjega neba so se še svetile nočne zvezde. V senci pod skalo zagleda Morrel moško osebo; zdi se,j da mož čaka na znamenje, na katero bi se približal. Maksimi-jan opozori Valentino nanj. »Ah, to je Jakopo, kapitan jahte," pravi ta. In namigne mu, naj pride bližje. »Ali nama imate kaj povedati?" vpraša Morrel. j »Izročiti vam imam od grofa to pismo." »Od grofa?" vprašata oba začudeno. »Da, čitajte." Morrel odpre pismo in čita: »Moj ljubi Maksimilijan! »Teluka je vsidrana za Vaju. Jacopo Vaju prepelje v Livorno, kjer pričakuje gospod Noirtier svojo ljubljeno unuki-njo, da jo blagoslovi, predno stopita pred altar. Vse, kar je v tej jami, prijatelj, moja hiša* na Elizejskih Poljih in moj mali grad v Treportu, to je svatbeno darilo, katero poklanja Ed-mond Dantessinu svojega patrona Morrela. Gospica Villefortova naj deli z Vami te zaklade, kajti rotim jo, naj vse premoženje, katero bi imela dobiti po svojem očetu, ki je zblaznel, in po svojem bratu, ki so.ga pokopali zadnjega septembra obenem z njeno mačeho, naj vse to premoženje razdeli med ubožce. »Prosite angelja, ki bo čuval nad Vašim življenjem, Morrel, naj moli včasih tudi za moža, ki je kot satan nekaj časa mislil, da je enak Bogu, in zdaj z vso krščansko ponižnostjo priznava, da je samo v božjih rokah vzvišena moč in neizmerna modrost. Naj čiste Valentinine molitve olajšajo njegovo slabo vest, ki ga kljuje v dnu njegovega srca. »Kar se tiče Vas, Morrel, je skrivnost mojega vedenja proti Vam ta-le: Na svetu ni niti sreče, niti nesreče; človek samo primerja ene razmere z drugimi, to je vse. Samo oni, ki je čutil največjo bolest, je zmožen in vreden največje sreče. Človek mora priti do tega, da hoče umreti, Maksimilijan, potem. šele ve,^ kaj je življenje. »Živita in bodita srečna, draga otroka mojega srca, tff nikdar ne pozabita, da je do onega dne, ko Bog razkrije fle-veško bodočnost, vsa človeška modrost izražena v besedah: »,Čakati in upati!' „Vaš prijatelj »Edmond Dantes, ; BGrof Morite Cristo." Med Čitanjem tega pisma, ki obvesti Valentino o tem, & je zblaznel njen oče ter sta umrla njen brat in njena ina&ov uboga deklica večkrat prebledi, bolesten vzdih se jej izr$M prsij, in solze se ji vlijejo iz očij; svojo srečo je kup* ^l0 drago. Morrel pogleda nemirno okoli sebe. ^ »Toda," pravi, „groi gre v svoji velikodušnosti predate1-Valentina bi se bila zadovoljila z mejim skromnim premo*eaJett Kje je grof, prijatelj? Peljite me i sleinu!" Jacopo pokaže z roko na obzor,; »Kako! Kaj hočete s tem reči?* praša Valentina. ^ je grof? Kje je Havde-e?" »Poglejte!" pravi Jacopo. | Oči mladega moža in deklice se vpro v označeno ^ in v temnomodri črti, ki je ločila na obsprju nebc od ' J zemskega morja, zapazita oba veliko belo jadro. : »Odpotoval je," vsklikne Morrel, »odpotoval j« I /Hoi?,!,,¦' prijatelj, z Bogom, oče moj t" • ,,Odpotovftl je!" vzdibne Valentina. »Z Bogom, prijatelj«* z Bogom, sestra moja!" * , . »Kdo ve, če se snid«mo Se kdaj la pravi Morrel i« il obriše solzo. »Prijatelj," pravi Valentina, »ali nama ni grof pravS*j rekel, daje vsa človeška modrost izražena v bosedah: „,Čakati in upatiP KONEC. friloga „W it 89. z dne 7. novembra dobimo, hitro o —' prikrajšanju. Če ne more takoj govoriti o prikrajšanju, pač kaže to, da se ne sme tako povdarjati pridobitev, kakor je to storil dr. Gregorčič I Pravi, da je prikrajšana Štajerska, Koroška pa je dobila le enega, ko bi celo lahko zahtevali tri. Ali glejte prefriganea! Gregorčič dobro ve, kako so osleparjeni Korošci za mandat, vendar pa se drzne reči, da* Koroška Je dobila enega! Pod vtisom, da se^jVVlagal,'1 šmerij&'; hitro, da ¦.»Slovanska zveza" se bo v zbornici krepko potegnila za Korošce in bo storila za nje, kar bo možno. Torej v zbornici! Kaka predrzna laž. V odseku za volilno reformo je bil čas potegniti se za Korošce* -**«-alr tan* so molčali klerikalni izdajalci, tam se niso hoteli potegniti za Korošce, dasi" so jih milo prosili za to. Da je navadna laž trditev, da se -potegnejo za Korošce v_ zbornici poslancev^ sledi iz tega, ker je dr. Šusteršič sedaj v poslanski zbornici se potegoval za nujnost, naj ge nujno reši volilna reforma v zbornici; on gploh noče ničesar predrogačiti, marveč g t o j i na tem, da naj se sprejme volilna reforma tako, kakor je bila sprejeta v odseku za voiilno 5. uri popoldne v Nabrežini v gostilniških prostorih gospoda Nemca. K shodu se vabijo tudi trgovci in obrtniki iz bližnje in dalnje okolice. Odhod iz Gorice ob 2-15 popoludne do Bivija in od tam peš v Nabrežino. lartarin iz Tarascona. »Na Francoskem je vse nekoliko tarasconsko.« napisal fllphonse Ouudef; — preoel 3osip Hacin. Prvi del; V Taraseonu. Vrt z baobabom. Moj prvi obisk pri Tartarinu iz Tarascona je bil dogodek, ki ga ne pozabim celo svoje življenje; od tega časa jo že dvanajst do petnajst let, toda spominjam se ga boljše nego včerajšnjega dne. Nevstrašni Tartarin je prebival tedaj l>ri vhodu v mesto, v tretji hiši na levi strani ceste, ki vodi v Aviguon. Majhna taraseonska vila, spredaj z vrtom, zadaj z balkonom, z zelo belimi zidovi, zelenimi oknicami in na stopnicah pred vrati z gručo malih Savovardov, igrajočia ali dre-iiajočih na toplem solncu, opiraje glavo na majhno skrinjico, v kakoršno se spravlja mazilo za čevlje. Zunanjost hiše ni imela na sebi nič posebnega. Nihče bi ne bil slutil, da stoji pred hišo junakovo. Toda »ako je bilo vse drugače, če jo Človek vstopil L. Celo poslopje, od kleti do podstrešja, je imelo na sebi n<&aj junaškega, in to še celo vrti... 0», v Evropi ni drugega takega vrta, kakoršen je bil Tar-tannov. Niti enega domačega drevesa, niti ene cvetlice a fran- coskih tal; samo eksotične rastline, gumovniki, buče z dolgimi vratovi, bombaževa drevesa, kokosove palme, manguieri, banani, palme, eden baobab, nopali, kakti, tropične fige, da bi bil Človek mislil, daje v centralni Afriki, deset tisoč milj od Tarascona. Seveda vse to ni bilo naravne velikosti; tako kokosove palme niso bile večje od pese, in baobab (obrovsko drevo, arbos gigantea) je dosegal visokost rezede. Toda to je brez pomena. Za Tarascon je bilo že to zelo lepo, in one osebe iz mesta, katere je ob nedeljah doletela čast, da so si lahko o-gledale Tartarinov baobab, so se vračale polne občudovanja. Pomislite, kaj sem moral čutiti oni dan, ko sem stopal po tem Čudovitem vrtu!... In vendar je bilo še nekaj Čisto drugega, ko sem vstopil v junakov kabinet. Ta kabinet, znamenitost mesta, se je odpiral na vrt, in skozi steklena vrata je bilo videti baš na baobab. Predstavljajte si veliko sobo, katere stene se od vrha do tal pokrite s puškami ia sabljami, z vsemi orožji iz vseli dežel celega sveta: skarabinarji, risanicami, trombloni, korziškimi in katalonskimi noži, bodali, malajskimi kiji, karaibskimi puši-cami, sulicami, oklepi, palicami, okovanimi s svincem, hotentot-skimi kiji, meksikanskimi lasi, in ne vem; s čim še vsem! Od r n-aj je padala jasna svitloba, v kateri so se lesketale ostriti? ,!vačev in kopita pušk, kakor da vam hočejo vzbuditi še večji strah... Kar je vendar človeka nekoliko pomirilo, sta bila vzoren red in snažnost, ki sta vladala v celi tej orož-nici. Vse je bilo skrbno vrejeno, očiščeno in etikirano kakor v lekarni; tuintam je visel majhen listič, na katerem je bilo Citati: zastrupljene pušice! Ne dotikajte se jih!" Ali: »Nabito orodje! Bodite previdni! Da ni bilo teh lističev, bi si ne bil nikdar upal vstopiti. Sredi kabineta je stala okrogla, enonožna mizica. Na mizi steklenica z rumom, turška tobačnica, ,Potovanja' kapitana Cooka, romani Coopera in Gustava Aimarda, opisi lovov na medvede,-lovov na ptiče, lovov na slone i. t. d. Pri mizi končno je sedel mož, star kakih štirideset do petinštirideset let, majhne rasti, debel, Čokat, rudečih lic, v srajci, z volnenimi spodnjimi hlačami, z gosto, kratko brado in iskrečimi se očmi: v eni roki je držal knjigo, z. drugo je vihtel po zraku ogromno pipo z železnim pokrovom; in čitaje ne vem kakšne čudovite spomine na lov lovca kit, je deval naprej spodnjo ustnico in na ta način grozno pačil usta, kar je dajalo vrli osebi malega taraseonskega zasebnika oni izraz naivne krutosti, ki je vladal v celi hiši. Ta mož je bil Tartarin, Tartarin iz Tarascona, nevstrašni, veliki, neprimerljivi Tartarin iz Tarascona. II. Splošen pogled na dobro mesto Tarascon. Lovi na čepice. V času, o katerem vam pripovedujem, Tartarin iz Tarascona še ni bil oni Tartarin, kateri je danes, veliki Tartarin iz Tarascona, tako popularen po celem francoskem jugu. Kljub temu pa je bii vendar že tudi v tem času kralj Tarascona. Povejmo, kako je prišel do tega dostojanstva. Znano vam je, da je tam doli vsakdo lovec, od največjega do najmanjšega. Lov je strast Tarasconcev, in to izza mitolo-gičnih časov, ko je Tarasque stokrat divjala po taraskonskem barju in so Taraskonci proti nji organizirali lov. Kakor vidite, je temu že zelo dolgo. Vsako nedeljo zjutraj vzamejo Tarasconci orožje in za-puste zidovje, "z brašnom aa hrbtu, s puško na rami, z uestrp- Socijalne uesti. Demonstracije v Parizu, i. t. m. predpo-ludne so se vršile demonstracije za tedenski dan počitka. Več oken prodajalnič je bilo razbitih in več oseb tudi ranjenih. Štrajk tramvajskih uslužbencev v Budimpešti je ponehal. Vrši se redna tramvajska služba. Socialistični kongres v Lfmogesu. — Na so- cijalističnem kongresu je Guesde zastopal teorije Herveva ter. je rekel, da bi bil predlog zaradi upora v treaotkumobilizacije odklonjen, že na kongresu v Bruselju. Mi ne uničimo militarizma z uporom, je dejal govornik, mi odklanjamo prazne fraze militarizma. Socijali-zem naj dobi v roke oblast, potem zatre vojno. Jaures je v daljšem govoru podpiral predlog Veillanta, kije zagovarjal sklep mednarodnega^ kongresa zaradi akcije proti militarizmu in imperijalizmu. Militarizem in imperijalizem je nadaljeval Jaures, nista drngo nego organizo-vana oborožba države v svrho, da se delavski sloji drže pod gospodarskim in političnim jarmom kapitalistov. Na to je kongres s 155 proti 98 glasovom vsprejel predlog Veflhmtov. Razgled po suetu. Držami zbor. — Početkom seje 5. t. m. se je predsednik spominjal umrlega nadvojvode Otona. Ko so bile prečitane došle vloge, je zbornica pričela čitanje nujnega predloga posl. Gessmanna zaradi takojšnjega drugega čitanja volilne reforme. Utemeljevalni govor predlagatelja Gessmanna in prvega govornika v debati dra. Šusteršiča so ponovno prekinili Vse-nemci, ki so vzeli na piko zlasti dra. Šuster-šiča. Oba omenjena govornika ter posl. Loser, Hruby in Schraffl so zagovarjali nujni predlog. Posl. Sternberg je pobijal nujnost in nujno obravnavo, ki sta le posledici neustavnega uplivanja krone na parlamentarno večino. Posl. Schbnerer je očital v ojstrih izrazih nemškim poslancem nesramno izdajstvo, ker so za volilno reformo, ki škoduje nemštvu in koristi Slovanom. Vlada je predložila zakonske načrte glede ustanovitve centralne zadružne blagajne in glede ustanovitve rednega dalmatinskega pa-roplovnega prometa. Dr. Šusteršiča so v zbornici pošteno opsovali: šuft, lopov, človeče brez časti, slepar, malopridnež, prostaški slepar, itd, — Za generalna govornika sta izbrana contra dr. Tavčar, pro Schopfer. Odsek za telllM referae. — Posl. Schreiner, Steiner, Cipera, Šusteršič, Tollinger, Chiariin Locker so poročali o peticijah, ki se tičejo volilne reforme. Posl. Zazvorka je protestiral, da se na ta način rešuje peticije, ki bi se morale vzeti v pretres z Ozirom na rešitev problema volilne reforme. Y Odseku Zl Milino reformo se je razpravljalo o določbah za varstvo volilne svobode. Vsakdo, ki zapade kazni, izgubi volilno pravico. Izvoljen je pododsek, ki ima poročati o tem zakonskem načrtu tekom 8 dnij. VsauSHIšfol tečaji v LJubljani. - v Zagrebu se mudi ;j3daj ljubljanski profesor dr. Fran Ilešič, ki dela na, to, da bi se v Ljubljani prirejevali vseučiliščni tečaji. Šel je v Zagreb, da naprosi zagrebške učenjake, naj bi sodelovali na teh tečajih.,Temu pozivu se je doslej odzvalo lepo število vseučiliščnih profesorjev in drugih hrvatskih učenjakov. Samomor berača. — 62-letni Josip Ukovič, doma iz Hrušice pri Voloskera, je beračil po Trstu in okolici. V poned. predpoludne okoli 10. ure se je ta človek ustrelil z revolverjem v desno sence. Na sled njegovemu samomoru so prišli še le okolu 11. ure. Obvestili so takoj policijo, od koder je šel v beračevo stanovanje eden uradnikov. A kako se je ta uradnik začudil, ko je videl, da to stanovanje sestoja iz ničmanje nego štirih sob. Na neki omarici blfzu postelje je polfcpki uradnik našel odprto beračevo oporoko. V drugem papirju poleg oporoke je našel 229 kron in 50 stotink denarja, 4 razne srečke in zlato uro. Pokojni Josip Ukovič je bil oženjen zHedviko rojeno Buzeto, a je bil že več let ločen od nje. Iz tega zakona se je rodila tudi hči Josipiua, ki ima zdaj 32 let. Ponarejen 5 kronski srebrnjak. — Na carf- narskem uradu pri južni železnici v Trstu je hotel 20-letni Jakob T. plačati carino za neko po železnici mu došlo carini podvrženo blago s ponarejenim 5 kronskim srebrnjakom in je , bil vsled tega aretovan. Na policiji je pa po- . vedal, da je on dobiloni srebrnjak z drugim denarjem in da ni vedel, da je srebrnjak po- ' narejen, vsled česar so ga takoj izpustili. J Okraden V pijanosti. — V noči na nedeljo , okolu 1. ure je redar našel ležečega na tleh j v ulici delle Beccherie v Trstu 20-letnega Na-l poleona Bergamasco. ki stanuje pri sv. Mariji t Magdaleni Spodnji, Mladenič je povedal re-\ darju, da so ga ob 7. uri zvečer v ulici Vin-j cenzo Bellini napadli trije, ga pretepli ter mu ¦ ukradli listnico, v kateri je imel 20 kron de-, narja, klobuk in dežnik. I Čuden samomor vojaka. — iz Trfera poro- ; čajo o čudnem samomoru podnarednika Liins-mana. Stal je pred fronto ter komandiral: Ogenj! Oster stre' je zadel podnarednika, ki . se je zgrudil mrtev na tla. Puške bi bile morale biti nabite le s patronami za vaje. Pri preiskavi se je pokazalo, daje podnarednik tačas, ko so bili njegovi vojaki brez pušk na vežbanju, nabil 4 puške z ostrimi patronami. Ena teh ga je zadela in ubila. Slnžil je 12. 1 leto. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve. Maloruskl shod proti volilni reformi. — v Lvovu se je v p* tek vršil shod zaupnih mož in okraj-I nih delegatov staromaloruske stranke, ki ga je 1 sklical staromaloruski narodni svet. Shodu je 1 predsedoval deželni poslanec Kurilovič. 6 po-I Ktičnem položaju sta govorila državni posla-I nec dr. Korol in odvetnik dr. Pavenski. Shod ( je sklenil odposlati maloruskim državnim po-" slanaem poziv, naj pri drugem čitanju volilne reforme uporabijo vsa parlamentarna sredstva, i ki so jim na ' Pamlka trčila Skupaj. — Na Malerskem jezeru sta trčila skupaj parnik „Transit" in remorker „Sermtt, oba iz Stokholma. Parnik „Serm" se je potopil. Od njegove posadke se je 6 mož rešilo na nTransit", drugih 15 je utonilo. Olvjl konji. ¦— V Pampasu se nahajajo črede divjih konj, ki štejejo do 12.000 glav. Zemlja ima 1.082.841.332.500 kubikki-lomettov. Kilo finih tak znaša .5000 komadov. Hrvatski Sabor Sklican. — Uradne »Narodne Novine" so priobčile kraljevo pismo, s katerim je sabor sklican na 12. t. m. Umetnost In papež pa „kšeft". -- Papež Pij X. je dal prenesti pinakoteko (zbirko slik) v drug fraj v Vatikanu. Ta kraj je vlažen, poleti pa izpostavljen veliki afrikanski vročini. Razume se, da bodo podobe največjih mojstrov Rafael, Leonardo da Vinci, Quercino itd. mnogo trpele. Vzrok tej preselitvi je ta-le: Prej se je videlo loggie, Sikstino in pinakoteko za eno liro, sedaj pa se bo moralo s a. mo_ za obisk pinakoteke plajBati 1 liro. Kšeft je kšeft tudi v Vatikanu! Nečloveško ravnanji z dekleti v tolerančni hiši Riehl na Dunajl. — Na Dunaju se vrši razprava proti madami Riehl, ki je v svoji tolerančni hiši skozi celih 20 let »krajno nečloveško ravnala z dekleti. Zaprte so bile, tepene, trpinčene s pasjim bičem; odirala je dekleta in jih izkoriščala do skrajnosti. Policiji, C kr. policiji, je došlo več ovadeb, ali rekli so: je že tako na svetu ! V »zavodu' so imeli policaji znižane cene. Doznale pa so se pri razpravi strašne reči: neki oče je pustil dekle v ,zavodu', ker mu je madama plačala 20 K na mesec; neka mati je prodala svojo hčer Iiiehlovi za 10 K I Neki župan večjega nižjeavstrijskega mesta, katoliški mož, je dovolil kot varuh svoji varovanki drage volje vstop v to hišo. V tej beznici, v tem peklu ,so se vršile strašne reči, katere se sedaj čujejo v sodni dvorani. In kaj takega na katoliškem Dunaju. Amerikanski Kopnik. — V državi New Jersey v mestu Trenton je napravila miss Carson, hči tamošnjega veletrgovca, maskarado. Določeno je bilo, da dobe najbolj ugajajoče maske premijo. Ko so bili gostje v dvorani, pridejo skozi okno štiri maske, oblečene kot banditje. Imeli so v rokah svetilke, vetrihe, železne droge, na hrbtu pa vreče. Vse se je smejalo tem originalnim maskam. Domača hči je takoj vrgla svoje bisere prvemu banditu, istotako so drugi metali v sveče prstane, zlate ure, zapestnice itd. Banditje so šli po hiši in so vse vzeli s seboj, kar ni bilo pritrjenega. Kakor so prišli, tako so tudi všli skozi okno. Vsi udeleženci maskerade so pričakovali te originalne maske pri vratih, da jim čestitajo ter izroče premijo, toda čakali so jih zaman, ker možje v maskah so bili res banditje in ne maske. Izjave ministra Brianda o ločitvi cerkve od države na Francoskem. — Pariški „Matin" je priobčil razgovor z ministrom za. bogočastje o zakonu glede ločitve cerkve od države. Briand je rekel med drugim: Dne 12. decembra se izvrši nekaj posebno resnega; katoliška cerkev, ki je odbila zakon, ki jej je šel na roko, se bo morala podvreči občnemu zakonu, kajti prvi člen zakona o ločitvi prayi, da jamči republika za svobodno izvrševanje bogočastja; torej bo mogoče vršiti katoliško bogoslužje kakor drugo. Država ne prepove te pravice ter bo stavila na razpolago cerkve, Župniki bodo mogli maševati in propovedovati v cerk-vah kakor doslej, toda cerkve bodo smeli le uporabljati, a iste ne bodo njih lastnina kakor bi bile postale, ako bi jih prevzele bo-gočastne udružitve. Župniki bodo smeli v cerkve le, ker bodo dopuščale to država in občine, dočim bi bili hodili v iste lahko na podlagi zakona, nnjamčenega od države. Isto se zgodi z zgradbami katoliške cerkve. Cerkvi v Lourdu in presv. Srca na Montmartm ter nad 2000 drugih cerkva na Francoskem postanejo državna lastnina. Tako bo sekvestriran tudi imetek 400 mil. frankov, ki bi.bil sicor izročen bogočastnim udružitvam. Nič se ne spremeni za vernike, vse fpa za svečen-s t v o. Zakon o ločitvi je dovolil katolik cerkvi velike privilegije, toda cerkev si je izvolila raje uboštvo nego bogastvo. Edina naša napaka je bila, ker smo mislili, da se zgodi ravno nasprotno. Lakota na Kitajskem, — Glasom poročil misijonarjev vlada v severnem delu pokrajine Kiangsu • velika lakota. Okolu 10 milijonov ljudi se bori s smrtjo za gladom. Volitve za državno dumo. — Kronski svet jo sklenil napovedati volitve za državno dumo dne 23. novembra t. 1. Duma bi se potem sestala dne 2. februvarija 1907. Največa romanja v sveto deželo prirejajo Rusi. Vsako leto roma v Palestino do 30.000 do 40.000 Rusov. 330 milijonov kron so lansko leto pustili v Italiji potovalci Največ potovalcev je bilo iz Nemčije in Angležke. Poljski jezik v šolah ruske Poljske. — u v.io,- lostoka poročajo, da je kurator tamošnjega okraja priobčil voliteljem ljudskih šol ukaz, glasom katerega v bodoče ne bo več zabrnnjmio poučevati v poljskem jeziku. MakSim Borki se nahaja v Neaplju. Dan na dan je citati po laških listih, kako pre-srčno ga sprejemajo Lahi, kako bo navdušeni zanj. Vso drugače jo v vroči Italiji kot v hladni Ameriki. Sekularizacija šolskega pouka na Angležkem. ~- Angležka gospodska zbornica razpravlja sedaj o zakonskem načrtu zaradi sekularizacijo šolskega pouka, ki ga je že vsprejela spodnja zbornica. S tem zakonskim načrtom so odvzame anglikanski cerkvi upliv, ki ga je doslej imela nad šolami. Gornja zbornica pobija ta zakonski načrt. NOV ameriški Otok. — Ko je velik potres razrušil San Francisco, so ugibali geologi o vzrokih in posledicah tega potresa, zlasti da izvor ne more biti na suhem, marveč najbrže kje v oceanu na kaki točki. Pokazal seje \>c potresu res v takozvani vrsti John Bogoslova otokov nov otok. V tej vrsti otokov se je prikazal v letu L796.r nov otok, potem pa zo pet leta 18H3. nov otok. Ta zadnji otok se je kuhal še leta 1892. Otoki so tako vroči, da ko so jih opazili, je bila voda v njihovi bližini tako vroča, da so morale ostajati ladji1 f> milj proč od otokov. nimi psi, s trobentami in lovskimi rogovi. To nudi krasen pogled... K nesreči manjka divjačine; y celi okolici ni najti niti ene živali. Lahko si mislite, da zverjad s časom postane nezaupljiva, in če bi bila še bolj neumna kakor je. Pet milj okoli Tarascona so brlogi prazni, gnezda zapuščena. Niti kosa ni tam, niti jerebice, niti najslabše senice, niti In vendar so zelo vabljive ta taraseonske gorice, dišeče po mirti, lavendelu in rožmarinu; in te krasne muškatove trte, polne sladkorja, ki so nasajene na bregovih Rhone, so' tudi silno zapelj5*??... Da, toda za njimi je Tarascon, in v malem svetu bitij, oblečenih v kože in perje, je Tarascon zelo na slabem glasu. Celo ptice selivke so naredile v svojem potoval-; nem načrtu na tem mestu velik križ, in kadar divje race, leteče v obliki dolgega klina proti Camargoe, zagledajo v daljavi mestne stolpe, zakliče ona, ki je na Čelu, na ves glas: „Tu je Tarascon!... Tu je Tarascon 1" In cela tolpa naredi ovinek. Kratko, kar se tiče divjačine, je ostal v deželi samo star prebrisan zajec, ki je kakor po čudežu ubežal vsem iaraseon-skim jesenskim lovom in se je trmoglavo odločil, da hoče živeti baš tukaj. V Tarasconu poznajo tega zajca zelo dobro.! Dali so mu ime. Nazivajo za ,Brzonog'. Znano je, da ima svoje j ležišče na posestvu gospoda Bomparda, — kar je, mimogrede J omenjeno, ceno tega posestva podvojilo in celo potrojilo, — toda doslej ga še niso mogli dobiti v pest. ' Zdaj so samo še dva ali trije blazniki, ki se pehajo za njim. Drugi' so ga že odžalovali, in Brzonog je že dolgo predmet mestne vraže, dasi Tarasconec po svoji naravi zelo nerad veruje vražam in j6 lastovke z omako, če jih najde. „Toda,B mi poreče kdo, „kaj delajo taraseonski lovci vsako nedeljo, če je divja5toa v Tarasconu res tako miku?" Kaj delajo? No, moj Bog, na polje gredo, kake dve ali tri ure daleč od mesta. Tam se zgromadijo v majhne gruče, broječe po pet ali šest mož, se mirno zleknejo v senco vodnjaka, starega zidu ali oljke, vzamejo iz svojih brašen kos pečenke, surovo čebulo, sardele ali jetrnice ter začno brezkončno pojedino, katero omočijo s kaka vrsto onih lepih rhonskih vin, ki narede, da se Človek smeje in poje.. »Ako bi bil nevidljiv, bi ne videl me nikdo. (Komična pesem.)« In tako je to v celem Tarasconu. Dva ali trikrat na teden se zbero drugi pri drugem in si jih pojo. Kar je pri tem posebnega, je to, da so to vedno iste in če še tako dolgo pojo vedno iste pesmi, vrli Tarasconci. vendar niso še nikdar začutili želje, da bi jih zamenjali z drugimi. So pač rodbinska lastnina; očetje jih zapuščajo sinovom, in nihče se jih ne dotakne, ker so jim svete. Celo ne izposojajo si jih nikdar. Nikdar bi ne prišlo Costecaldu na misel, da bi pel Bdzuquetovo, nikdar Bčzuquetu, da bi pel Costecalddvo. In pri tem pomislite, da jih morajo vendar poznati, ko si jih pojo že štirideset let. Toda vsak brani svojo, in vsi so zadovoljni. V romancah kakor pri čepicah je bil v mestu prvi Tar-tarin. Njegovo prvenstvo med someščani se je kazalo v tem, da Tartarin iz Tarascona ni imel svoje posebne romance. Imel je vse. Vse! Toda vražje težko ga je bilo pripraviti k temu, da je zapel. Tarasconski junak se je zgodaj odpovedal sreči v salonih ter se raje vtapjjal v svoje lovske knjige ali prebil večer v klubu, kakor pa bi uljudno dvoril pred pianom iz Niraesa med dvema svečama iz Tarascona. Te muzikalne porube so se mu zdele zanj premalenkostne... Vendar je včasih, kadar je bila godbo pri lekarnarju Bozmiuetu, vstopil kakor slučajno in se, če so ga zelo prosili, vkloui) t?r zapel z gospo Bezuuuetovo materjo veliki duo iz ,Roberta Hudiča'... Kdor ni slišal toga, ni slišal nič... Kar se tiče mene, bi lahko živel sto let in bi vendar celo svoje življenje videl Tartarina, kako se s slovesnim korakom bliža pianu, se z eno roko opre nanj, spači usta in poskuša v zelenem svitu svetilkinih krogelj dati svojemu dobremu obličju peklenski, divji izraz. Roberta Hudiča. Komaj navzame pozicijo, ko- zatrepeta cel salon; vsi Čutijo, da so ima zgoditi nekaj velikega... Ko zavlada popoln molk, začne >i»*" mljaje se, gospa Bezupetova mati : »Robert, ti, ki te ljubim. in sem ti zvesta do groba. Robert, ti vidiš moj strah (dvakrat) •— Milost za me in milost za te U Tiho pristavi: »Zdaj vi, Tartarin 1".'.. In Tartarin 'm '^\ raseona z dvignjeno roko, s stisnjeno pestjo in s trepetajo^1 ustnicami ponovi trikrat v presledkih piana s svojim strašnim glasom, grmečim kakor grom: „Ne t... ne!... ne !B kar v.svojem južnem narečju izgovarja: BNaa!... nan I... nan!..." Nato p<>?' zame gospa B(5zuquetova mn.ti Se enkrat: »Milost za me in milost za te U „Nan!.. nanl... nan!,..'' zarujove Tartarin najkrasnej&; in koflec je... Kakor vidite, to ni trajalo dolgo, toda bilo je tako dobro izraženo, s tako izvrstno, diabolično mimiko, daj« šel po lekarni mraz strahu in so ga štirikrat ali petkrat prisilil«) da je ponovil svoj: „Nan!... nan!" Nato si je Tartarin obrisal pot s čela, se nasmehnil damam, namignil z očmi možkim, se odtegnil izrazom priznanj« ter odšel v klub, kjer je malomarno opomnil: »Pravkar som pel pri Bdzuquetovih duo iz ,Roberta Hudiča'." In kar je še največ, je to verjel sam!... (Dalje pride.) ===== Zdravnik — dr. E. Dereani se je vrnil in zdravi zopet redno Stolni trg. šteu. 9, I. nadstr. od 8. - tO. upe; 2. - 4. ure. Ia stanovanje in Irano se sprejme dua gospoda. Naslov pove upravništvo. Andrej Fajt ! pekovski mojster v Gorici Corso Franc. 6ius. It. 2. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove i mašo in godove, kolače za bir-1 mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. • 9 Ima tudi na prodaj različne moke, Z • fino pecivo, fina vina in likerje | po zmernih cenah. • Z* Tillko noč priporoča gorlSk* 1 pince, potice itd, S m hoterijske šleuilke. 27. oktobra 1006. Trst.............4- 33 2 75 78 UHO.............(51 77 14 19 18 'i. novembra 1906. Dunaj ..........04 2» 75 20 fio Grac............55 r>3 83 80 10 Floua mesnica je otvorjena na Cesti Frana Josipa (Corso F. G.) štev, 32 M e s n iea je najmodernejše vrejena. Na južnem kraju mesta ni mesnice daleč okoli. - Zato se priporoča si. občinstvu. f. noous. Trinadstropna hiša na prodaj v Gorici, Cesta Frana Josipa Hiša je na voglu, solidno zidana, v vsakem nadstropju je jedno stanovanje, pripravno razdeljeno, prostorno podstrešje s sobami, dobre kleti, mali vrt, dve dvorišči, hlev s kolnico in senikom, kuhinja za pranje, vodna in plinova vpeljava. Naslov povč naše upravništvo. Zahuala. Podpisani šteje si v prijetno* dolžnost, v svojem imenu, kakor tudi kot zastopnik zavarovalnice »Asslcarazionl generali*' izreči tem potom svojo najtoplejo zahvalo gosp. županu I. Kovač, gbsp. tovarniškemu vodji "I. Ammann, gg. inženirjem A. Burian, H. Jakob, potem gosp. D. Godina, gg. sodnjiskim in davčnim uradnikom, oso-bito pa gg. A. Petrič, Rih. Ponižt A. Vadnjal in F. Rušt, ter vsem drugim gg. sovdeležencem, ker so povodom požara, nastalega dne 27. pr. m. v sodnijskem poslopju v Ajdovščini s svojim razumnim in spretnim nastopom ter samozatajevaino požrtvovalnostjo požar omejili oziroma pogasili, ter s tem preprečili večjo nevarnost in nesrečo, žugajočo celemu trgu vsled takrat razsajajoče burje. V Ajdovščini, dne 5. novembra I90C Jakob Bolaffio. C. kr. notar D.r Feliks pl. Fabris v Tolminu je otvoril pisarno dne 3. novembra 1906. Trgovski učenec se sprejeme takoj v manufaktnrni trgovini A. BOHINSKI Gorica, Cesta Jos. Verdi Gostilna ,,Alia Grotta". Podpisana, ki je imela dolgo vrsto let gostilno v Strassoldovi palači na Starem trgu v Gorici, je prevzela gostilno Jlla Brona" v Raštelu. Toči, kakor vedno, izborna vina in postreže z dobrimi jedili. Prostori so Cisti, gostilna snažna. Priporoča se za obilem obisk Marija Kozman. ZAHVALA. Vsim onim gospodom, kateri so povodom nastalega ognja v sodnem poslopju dne 27. vinotoka t. 1. preskrbeli brizgalnice, poskrbeli za vspešno delovanje pri gašenju ter sploh onim, kateri so pri gašenju energično sodelovali, tako da se je posrečilo omejiti v kratkem času razširjenje ognja in isti tudi uduSiti ter rešiti večji del sodnih spisom se izreka s tem najiskrenejša zahvala, Preilstojnišfvo c. kr. okrajne sadnije V AjdOVŠČini, d»e 4, listopada 1900. C e c h e t. ..Goriška Tiskarna" priporoča vizitke POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo ¦------ najstarejšo firmo ~- , , ¦ , . . .ssss Zwilchenbart, Basel (Švica) Gentraibahiphtz I. Za dobro ta hitro ekspedicljo se garantira. / »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlii, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Taloffon it. 79. Bacon postne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupno saje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilno vlogo obrestujejo po 4V2 %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vi o gre se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/!%» na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni tfeloži obrestujejo koncem leta po 5Vt%. Stanja 31.dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.12838. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082-62. — Vrednost hiš: 112.328 — Mizarska zadruga ** v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou : ter sprejema v delo vsa večja stavbena deK : Podružnica v Tr»to Via di Plaaeza vacciiia 1- Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lično In solidno. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvidk ii Istre, Dalmacije Mclfeite, Bari in Niče s prodalo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -*80, -"88. -¦96,112,120,136,1-44, 160,180, 2'-, -------- Na debelo cene ugodne. -------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.------------------- Cene zmerne. Išče se mala meblovana soba s hrano, za jedno gospodično. Ponudbe pod „A. B. 50". Posterestante Gorica. iz Bohinjske doline za 1908,1907. Kdor se zanima za nakup čistega ledu in po ceni v celih vagonih, naj vpraša za ceno in čas pošiljatve pri A. Pavšek Su. Janez ob Boh. jezeru. LE MALO ČASA ŠE izpošiljiimo za neverjetno nizko ceno krasno zbirko : 20 krasnih komadov po uzorcu ilustracrje samo gld. 270, 1 niklasta rem. žepna ura sistem IloskopE s sekuntlerco dobro idoča," l nikl. verižica, i privesek, 3 prstani z barv. kamni: 2 kravatni irjli, 2 gumba za manSete, i gumb za ovratnico, 3 naprsni gumbi. 2 uhana. I krasna broZa (vsi ti predmeti so izdelani v najlepšem amer. doublč zlata) 1 fina usnjena torbica. 1 eleg. žepno ogledalo in 1 fnteral za uro. Pri odkupu "j zbirk se dobi i uro zastonj. Razpošilja se proti naprej poslanemu znesku ali po povzetju. fija?- Nikak Fiziko Harancija: zamena dovoljena ali denar nazaj. Kapellner & Holzer ZALOGA TO IN ZLATNINE Krakovo, Dietelsgasse 68/6 (Avstrijsko.) Bogato ilnstrovan cenik ur, zlatnine, muzi-kalnih predmetov in novostij z nad 1000 podobami, na zahtevo zastonj in franko. Adolf Fey urar in optfker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------• in optičnih predmetov. ------- Za Vsako uro se jamči 1 leto. fl. Primožič naznanja, da je otvoril svojo delavnico Gorica—ulica Vetlurini št, 3. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Najcenejša ti najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškega Uojdi". j Iz Bretnna v Nbw s York ~ t cesarskimi bfioparnfld „KAISER WILHELM H.-, ,,KRONPRINZ WEHELM» ia »KAJSER W1LHELM der GROSSE". Prekomo^ska veinja traja sama B - 8 dni. **& imnaSem, aaaesljftr poduk in reljavne vozne listke za parnlke gori »»vodenega JF; i i eaiobrodnega droitva kakor tudi listke za vse proge ameriških ielojtnie dobita tN* j v LJubljani edino le pri CDl ImTUDD TAYCAHJH, KoMvorste ulice št 35s V nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". b31 i OAtoi ii LJubljane jo vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se ^ 1 I tiftej« pot! jotja, ttčat is brezplačno. — Posfrežba paStena, reelaa in solidna. L~ I Poftflroaa. jlanlenla t aftpadna drlav« kakor: Oolorado, Moiikc, Csiifornljo, ^ I Alt* j »tak. WIomInff Nerada, Oragon in Wasbicgtcn nudi nafto draftivo ~J I ginafcan e«oea* sa larsdno e*no ena talvettaa. Odhod »a tej pragi &*\ t* Bremn* enkrat meceSso. -"¦" i i Ta m dobivajo pa tudi listki preko Baltimor« in na vse ostal« dele sveta, kakort P Brazilijo, Kubo, Bnenoa-AIr«*, Oolombo, Singapora v Avstralijo itd. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU je liker Godifia ^S^T^\l^%S^f^mUmm9 i9km™*^ta ¦•*•¦¦• «••«• »»lute' Pn«v. j«kobu; j0»ip aodin«, ".........' •*** iNkliatfef 11-40. It Tnit m flf rasdoiiija manj nego a stoklenio« proti povietju ali nspraj poslanim sneskom 11- prosto poitnlne. LED Trj^oV^ko-obrtrja zadruga V Gorici regrlstrovana zadruga z ncJora«Jenlm Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadrugo v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti Q% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vt# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje, |po 4'/9%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primo.ec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Odlikovana pekarija in sladčičarna IIIOL DHAŠČIK v Corici na Kornu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance -----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.--------------------- Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo II*- po jako zmernih cenah. •"**• Odlikovana pekarija in sladčičarna KAROL DRAŠČIK v Cnrini na Knrmi v (lastni hišft Najbolj elegantno In najboljše OBUVALO sveta je Iz tovarne = D. H. Pollak in drug.= Izključna prodaja ža Gorico. Y veliki zalogi ubuvala z lastno delavnico |Jos. ^§ociat)ci§ f (jopici (vstanovljena leta 1873.) Cesta Josipa Derdi št. 25, nasproti ljudskemu vrtu. Originalni arnerikanski čevlji iz tovarne tiillfotrd Shoe Compaiiv Y MilHord (Severna Ameriko,) Čevlji iz snkna in klobučevine za zimo. — Galoši vseh velikosiij. ===== Izbira obuvala lastnega izdelka. =====