Vojna v vzhodni Afrlici. Prva izjava abesinske vlade o prodiranju italijanskih čet v Abesiniji. Abesinska vlada je podala 2. oktobra celemu svetu iz svoje prestolnice Addi.s Abebe uradno izjavo, v kateri pravi, da so prodrle italijanske čete do 2. oktobra že 50km.globoko na obesinsko ozemije. Prodirati so pričeji Italijani zahodno od gorovja Musa Ali v bližini tromejo med Abesinijo, italijansko Eritrojo in francosko Somalijo. Abesinci se Italijanom niso pbstavili nikjer po robu, kcr bo njihova obrambna črta šele onstran skoraj neprodirne danakilskc puščave. Omenjeni vpad italijanske vojske ijna namen, ustvariti na abesin- sikih. tleh primerna oporišča za letala ln motorizirane oddelke. Pričetek vojne 3. oktobra. Dne 3. oktobra še vojna med Italijo in Abesinijo ni bila, napovedana, vendar so se sovražnosti že prieele. Abesinska vlada jo ta dan izročila italijanskemu poslaniIku v abesinski prestoluici v Addis Abebi potni list i-n mu je dala cel vlak na razpolago. Za zaščito tujcev je bil ustanovljen v Addis Abebi poseben oddelek policije, ki šteje 5000 mož. Italijani so 3. oktobra vrgli na Aduo 80 bomb in je bila pri prvem napadu zadeta bolnica Rdečega ikriža. Bilo je več oseb ubitih, več ranjenih in precej hiš porušenih. Istočasno kakor Aduo so napadli ltalijani tudi Orado in Adigrat. V abesinski pokrajini Ogaden so se razvili srditi boji med Italijani in Abesinci. O prvih spopadih jc bilo Društvo narodov obveščeno od Italije in Abesinije. Italijani so tudi javili v Ženevo, da so njihovi prvi sovražni koraki v Abesiniji povsem obrambnega značaja. Abesinci so sporočili v Ženevo 3. oktobra naslednje: »Danes so bombardiralii Italijani Aduo. Bombe so padale na bolnico Rdečega križa in mnogo bolnikov je bilo ranjenih. Ker nas Italija ni samo izzvala, ampak je italijanska vojska tudi dejansko napadla in prekoračila mejo na več ikrajih, nam ni preostalo ničesar druzega, kakor da branimo svojo državo, kar bomo storili do zadttjega moža.« Dnevi srditih *»&¦** SQ M!I 4., 5. in 6. oktober. Italijani so prodirali z IKO^iimi oddelki pod zaščito topništva, tankov in bojnih bombnih letal v abcsinsko deželo Tigre na sevcrozhodu ob francoski Somaliji, na južnovzhodu pa od Ualuala v abesinsko provinco Ogaden. Najljutejši boj-i so se vršili na se- veru za Aduo, katcro so sicer Abesinci hrabro branili, vendar so se morali umakniti italijanski premoči v varnejše postojanke, kjer ne bodo toliko izpostavljeni napadom iz zraka. Letalsfce napade na Aduo so izvršUa italijanska letala pod vodstvom Mussolinijcvega zeta grofa Ciana. Prodiranje Italijanov se je nadaljevalo tudi na severovzhodni fronti pri gorovju Musa Ali, kjer je zbranih 50.000 Abesincev. Cesar Haile Selasie je ukazal, da morajo njegove čete v tem oddelku vztrajati do zadnjega moža . Mnogo Abesincev še nikoli ni videlo letal in se jih loteva nepopiscn strah pri pogledu na bombardiranje iz zraka. Alarm vseh fastičnih pristašev v Italiji. Dne 2. oktobra je alarmiralo vodstvo fašistične stranke po radiju, s pomočjo ladijskih ter tovarniških siren in zvonov vse pristaše fašistične stranke v Italiji od Brennerja do Sicilije. Fašisti so odbrzeli na dolčena zbirališca, Vsi uradi, vsi obrati in sploh celotno delo je počivalo. S hiš so zaplapolale zastave, zvonovi so zvonili in vse jc bilo na najslovesnejši način pripravljeno na govor Mussolinija, katerega je imel na narod zgoraj omenjenega dne v Rimu ob 18.30. V kratkih b&sedah je naznanil, da se je zbralo na klic fašistične stranke 20 milijonov Italijanov in je to največje zborovanje ter plebiscit za italijansko ekspedicijo v vzhodni Afriki in za stremljenje, da se italijanski narod razširi! Z armado v vzhodni Afriki bo korakalo nasproti svojemu cilju tudi 44 milijonov ItalijaO<?Y. OJj koncusvojega govora je izjavil Mussolfnl s^Č-ča^o ysera Italiianom, ki so ga poslušali, da bo poskusil vs^, da se prepreei, da bi se spor za kolonije izprevrgel v evropski spor. Mussolinijeve besede &o sprejele zbrane fašistične množice z bvirnim navdušenjem.