NikKrajnc1,GregorJakobBrecl2,SašaŠegaJazbec3
avtoimun ski en ce fa li tis
AutoimmuneEncephalitis
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:avtoimunskiencefalitis,antinevronalnaprotitelesa,paraneoplastičnisindrom,
malignitumorji,imunosupresija
En ce fa li tis je po go sta in huda bo le zen, ki pri za de ne bol ni ke vseh sta ro sti. Naj po go stejši
je in fek cij ski en ce fa li tis, ven dar kljub ak tiv ne mu is ka nju in fek cij skih vzro kov teh po go -
sto ne us pe mo do ka zati. Ne dav no od krit je av toi mun skih en ce fa li ti sov je spre me ni lo pri -
stop k diag no sti ci ra nju in zdrav lje nju teh bo lez ni. Av toi mun ski en ce fa li ti si združuje jo
simp to me in la bo ra to rij ske ter sli kov ne najd be, ki so skup ne ne vro lo gi ji, psi hia tri ji in in -
fek to lo gi ji in tako otežuje jo diag no zo. Za diag no zo je ključen su ba kut ni po tek iz gu be de -
lov ne ga spo mi na, spre me nje ne ga dušev ne ga sta tu sa ali psi hia tričnih simp to mov, ki so
mu lah ko pri druženi tudi mo to rični (di sto ni ja, ho rea), en do kri ni (slad kor na bo le zen tipa 1)
in drugi simp to mi (ne vri tis možgan skih živ cev, ce re be li tis itd.). Ločimo se ro loško ne gativ -
ne in se ro loško po zi tiv ne av toi mun ske en ce fa li ti se, te pa do dat no de li mo na en ce fa li tise
s pro ti te le si pro ti zno traj- in zu naj ce ličnim an ti ge nom. Mno go av toi mun skih encefa li -
ti sov je del pa ra neo pla stičnega sin dro ma, zato vzpo red no s po stav lja njem diag no ze aktivno
iščemo tudi ma lig ne tu mor je. Za ra di do bre do stop no sti imu no su pre si je, ki pred stav lja
te melj zdrav lje nja, je hi tra po sta vi tev diag no ze ključna za do bro okre vanje bol ni kov.
aBSTRaCT
KEYWORDS:autoimmuneencephalitis,antineuronalantibodies,paraneoplasticsyndrome,malignant
tumours,immunosuppression
En cep ha li tis is a com mon and se ve re di sea se, which af fects peo ple of all ages. In fec ti ve
en cep ha li tis is the most common, but we of ten can not find any in fec ti ve cau ses al beit
we are ac ti vely loo king for them. The re cent dis co very of au toim mu ne en cep ha li tis has
chan ged the ap proach to its diag no stics and treat ment. Au toim mu ne en cep ha li ti des sha -
re their symptoms, la bo ra tory and MRI fin dings with neu ro logy, psychia try and in fec -
to logy, and as such make the diag no sis dif fi cult. Su ba cu te on set of wor king me mory loss,
al te red men tal sta tus, or psychia tric symptoms are key cri te ria for diag no sis. Ad di tio nally,
mo tor (dysto nia, chorea), en do cri ne (dia be tes mel li tus type 1) and ot her symptoms (cra nial
neu ro pat hies, ce re bel li tis etc.) may be pre sent. They are clas si fied into se ro ne ga ti ve and
1 NikKrajnc,dr.med.,Kliničnioddelekzabolezniživčevja,Nevrološkaklinika,UniverzitetnikliničnicenterLjubljana,
Zaloškacesta2,1000Ljubljana;krajnc.nik@gmail.com
2 Dr.GregorJakobBrecl,dr.med.,Kliničnioddelekzabolezniživčevja,Nevrološkaklinika,Univerzitetnikliničnicenter
Ljubljana,Zaloškacesta2,1000Ljubljana
3 Izr.prof.dr.SašaŠegaJazbec,dr.med.,Kliničnioddelekzabolezniživčevja,Nevrološkaklinika,Univerzitetniklinični
centerLjubljana,Zaloškacesta2,1000Ljubljana
443MedRazgl.2019;58(4):443–56 • Pregledni članek
se ro po si ti ve au toim mu ne en cep ha li ti des, the lat ter are subc las si fied into en cep ha li ti des
with an ti bo dies against in tra cel lu lar and cell-sur fa ce an ti gens. Many au toim mu ne en -
cep ha li ti des are part of the pa ra neo pla stic syndro me, which is why we are ac ti vely loo king
for ma lig nant tu mours pa ral lel to set ting the diag no sis. The ba sic ap proach in treatment
is im mu no sup pres sion, which is very ac ces sib le, the re fo re, quick diag no sis is es sen tial
for a good out co me.
V dru go sku pi no so di jo AE s pro ti te lesi
pro ti zu naj ce lič nim epi to pom ion skih kana -
lov, re cep tor jev in dru gih be lja ko vin, npr.
pro ti te le sa pro ti re cep tor ju za N-me til-D-
-aspartat (angl. N-methyl-D-aspartaterecep-
tor, NMDAR). Po ve za va s tu mor ski mi spre -
mem ba mi je tu pre cej manj ša, na po ved izi da
pa mno go bolj ša (1). Pro ti te le sa so ne po -
sred no pa to ge na in pov zro ča jo re ver zi bilne
spre mem be v si nap tič nem sti ku, zato ome -
nje no sku pi no uvrš ča mo med av toi mun ske
si nap tič ne en ce fa lo pa ti je (1,4).
V tret jo sku pi no so di jo AE brez zna nih
pro ti te les (se ro ne ga tiv ni AE), ki so prav tako
lah ko po ve za ni z do lo če ni mi no vo tvor ba -
mi (4).
KLINIČNa SLIKa
Kli nič na sli ka AE je raz no li ka, ven dar ima
pra vi lo ma zna či len po tek. Obi čaj no po te ka
kot su ba kut ni (ne kaj dni do ne kaj ted nov)
na pre du jo či upad v stop nji za ve sti s po gosti -
mi ni ha nji in spre me nje no kog ni ci jo. Spo -
min, zla sti pri do bi va nje no vih in for ma cij,
je lah ko pri za det že zgo daj v po te ku bo lez -
ni in lah ko na pre du je do stop nje de men ce;
av to bio graf ski spo min je pra vi lo ma ohra -
njen (1,4,5).Sprem lja jo ga tudi psi hia trič -
ni simp to mi (ank sioz nost, de pre si ja, ha lu -
ci na ci je) in me zio tem po ral ni epi lep tič ni
na pa di (6). Mot nje za ve sti se lah ko pri bol -
ni kih stop nju je jo do kome (1). Po leg pri za -
de to sti lim bič ne ga si ste ma 42–60 % bol ni -
kov ka že simp to me, zna čil ne za pri za de tost
ek stra lim bič nih struk tur (4).Če prav so si
v kli nič ni sli ki do kaj po dob ni in jih po go -
sto za me nja mo z en ce fa li ti si vi ru sne ali dru -
ge etio lo gi je, ob sta ja ne kaj kli nič nih zna čil -
444 NikKrajnc,GregorJakobBrecl,SašaŠegaJazbec avtoimun ski en ce fa li tis
UvOD
Av toi mun ski en ce fa li ti si (AE) pred stav lja -
jo trd diag no stič ni oreh, saj se nji ho va kli -
nič na sli ka ter sli kov ne in la bo ra to rij ske
najd be pre kri va jo z raz lič ni mi bo lez ni mi
s po droč ja ne vro lo gi je, psi hia tri je in in fek -
to lo gi je. Bol ni ki ima jo obi čaj no kog ni tiv no
dis funk ci jo s pri za de tost jo spo mi na, simp -
to mi pra vi lo ma tra ja jo ne kaj ted nov. K pravi
diag no zi nas po go sto na pe lje jo an ti ne vro -
nal na pro ti te le sa (se ro loš ko po zi tiv ni AE),
več ji iz ziv pa nam pred stav lja jo se ro loš ko
ne ga tiv ni AE, ki so diag no za iz klju či tve (1).
Di fe ren cial na diag no za je običajno omeje -
na na pre snov na in hi tro na pre du jo ča nev -
ro de ge ne ra tiv na obo le nja (2).V pri me ru
ja sne av toi mun ske etio lo gi je je zdrav lje nje
us mer je no v imu no te ra pi jo (1).
EPIDEMIOLOGIJa
Po po dat kih Du be ya in so de lav cev iz ja nuarja
2018 je pre va len ca AE 13,7/100.000 pre bi -
val cev, in ci den ca pa 0,8/100.000 pre bi valcev
na leto. Sta rost bol ni kov ob po ja vu bo lez ni
je v pov preč ju 43 let z raz po nom 2–74 let (3).
RaZDELITEv
Med AE uvrš ča mo več kli nič no so rod nih,
a etio loš ko raz lič nih ob lik en ce fa li ti sov.
V prvo sku pi no so di jo kla sič ni pa ra neo pla -
stič ni sin dro mi, ki so po ve za ni z na stan kom
pro ti te les pro ti zno traj ce lič nim an ti ge nom,
npr. anti-Hu (1). Za ra di T-ce lič ne ga od zi va
pro ti tarč nim ne vro nom in po ve za ve z ma -
lig nej ši mi kar ci no mi je na po ved izi da teh
sla ba (4). Pro ti te le sa so hkra ti upo ra ben tu -
mor ski oz na če va lec, ven dar niso ne po sred -
no pa to ge na (1).
no sti po sa mez nih AE, ki so pred stav lje ne
v ta be li 1.
Psi hia trič ni simp to mi so po go sti zgodaj
v po te ku bo lez ni in ima jo ni ha joč potek (1).
Vklju ču je jo psi ho zo, agre si jo, ne pri mer no
spol no ve de nje, pa nič ne na pa de, kom pul ziv -
no ve de nje, ev fo ri jo in strah, lah ko pa tudi pa -
ra noid ne idea ci je in ha lu ci na ci je (1,7). Ome-
nje ni simp to mi so zna čil ni za anti-NMDAR
en ce fa li tis, ven dar se lah ko poja vijo tudi pri
en ce fa li ti sih, po ve za nih s proti tele si proti re -
cep tor ju za α-ami no-3- hi drok si-5-me til-4-
-izok sa zol pro pion sko ki sli no (angl. α-ami-
no-3-hydroxy-5-methyl- 4-isoxzolepropionic
acidreceptor, AMPAR) in pro ti recep tor ju
tipa B za γ-ami no ma sle no ki slino (angl. γ-
-aminobutyricacidBreceptor, GABABR) (1).
Mo to rič ne mot nje se ka že jo pri več ob -
li kah AE. Zna čil ne so za anti-NMDAR en -
ce fa li tis, pri ka te rem se lah ko po ja vi jo zgo -
daj v po te ku bo lez ni, še po se bej pri otro cih,
ki ima jo nas ploh več mo to rič nih in manj psi -
hiatričnih simptomov v pri mer ja vi z odra -
sli mi. Pra vi lo ma spo mi nja jo na di sto ni jo ali
ho reo. Av toi mun ske bo lez ni, po ve za ne z glu -
ta mat no de kar bok si la zo 65 (angl. glutamic
aciddecarboxylase65, GAD65) in gli cin skim
re cep tor jem (angl. glycinereceptor, GlyR), se
lah ko ka že jo kot sin drom otr de lo sti (angl.
stiff-personsyndrome, SPS) ali na pre du jo či
en ce fa lo mie li tis z ri gid nost jo in mio klo nu -
som (angl. progressiveencephalomyelitiswith
rigidityandmyoclonus, PERM) (1). Simp to -
mom se po go sto pri dru ži tudi ce re be lar na
atak si ja s ce re be lar ni mi mot nja mi oče snih
gi bov (ver ti kal ni ni stag mus, mot nja te ko -
čih gi bov, di sme trič ne sa ka de, sla ba su pre -
si ja ve sti bu loo ku lar ne ga ref lek sa med fik -
sa ci jo) (8).Za en ce fa li tis ba zal nih je der so
zna čil na pro ti te le sa pro ti do pa min ske mu
445MedRazgl.2019;58(4):
Ta be la 1. Kliničnepojavneoblikeinnjihovapovezavas posameznooblikoavtoimunskegaencefalitisa(1).
AE –avtoimunskiencefalitis,NMDAR –receptorzaN-metil-D-aspartat(angl.N-methyl-D-as par ta te receptor),
AMPAR –receptorzaα-amino-3-hidroksi-5-metil-4-izoksazolpropionskokislino(angl.α-ami no-3-hydroxy-
-5-methyl-4-iso xa zo le pro pio nic acid re cep tor),GABABR –receptortipaB zaγ-aminomaslenokislino(angl.
γ-ami no but yric acid B re cep tor),D2R –dopaminskireceptorD2,GlyR –glicinskireceptor(angl.glycine recep -
tor),GABAAR –receptortipaA zaγ-aminomaslenokislino(angl.γ-ami no but yric acid A re cep tor),GAD65 –
glutamatnadekarboksilaza65(angl. glu ta mic acid de car boxy la se 65),LGI1 –z levcinombogataingliomom
inaktiviranabeljakovina1(angl.leu ci ne-rich glio ma-inac ti va ted pro tein 1),Caspr2 –s kontaktinompovezana
beljakovina2(angl.con tac tin as so cia ted pro tein 2),PCA-1 –protiteloPurkinjejevecelice1(angl.Pur ki nje
cell an ti body 1), ANNA-1  – antinevronalno jedrno protitelo 1 (angl. an ti neu ro nal nuc lear an ti body 1),
DNER –receptorzaδ/notchupodobenepidermalnirastnifaktor(angl.Del ta/notch-like epi der mal growth
fac tor-re la ted re cep tor),mGluR1 –metabotropniglutamatnireceptor1(angl.me ta bo tro pic glu ta ma te recep -
tor 1),VGCC –napetostnoodvisenkalcijevkanal(angl.vol ta ge-ga ted cal cium chan nel).
Kli nič na sli ka Ob li ka aE
Psihoza anti-NMDAR,anti-AMPAR,anti-GABABR
Distonija,horea anti-NMDAR,Sydenhamovahorea,anti-D2R
Hiperekpleksija anti-GlyR
Epileptičnistatus anti-GABABR,anti-GABAAR;redkejeanti-NMDAR
Sladkornabolezentipa1 anti-GAD65
Faciobrahialnidistoničninapadi anti-LGI1
Neuromiotonija,mišičnispazmi,fascikulacije anti-Caspr2
Stiff-per son sindrom anti-GAD65,anti-GlyR,anti-ampifizin
Kranialnenevropatije anti-Ma2,anti-Hu,Miller-Fisher,Bickerstaff
Cerebelitis anti-GAD65,anti-PCA-1(anti-Yo),anti-ANNA-1
(anti-Hu),anti-DNER(anti-Tr),anti-mGluR1,anti-VGCC
recep tor ju D2 (D2R), ven dar je re la tiv no re -
dek (1).
AE se pogosto kaže z epileptičnimi na -
padi (1). Za nje je zna čil na več ja pogostost
in raznolikost, na pa di so lah ko tudi več -
žarišč ni (9). Pri anti-NMDAR en ce fa li ti su se
lah ko po ja vi jo ka dar ko li v po teku bo lez ni,
ven dar so zna čil nej ši za pro ti te le sa pro ti re -
cep tor ju tipa A za γ-ami no ma sle no ki sli no
(angl. γ-aminobutyricacidAreceptor, GABAAR)
in GABABR, pri ka te rih višji ti tri lah ko spro -
ži jo tudi epi lep tič ni sta tus. Fa cio bra hial ni
di sto nič ni na pa di (angl. faciobrachialdysto-
nicseizures, FBDS) so krat ki na pa di z zgib -
ki obra za in ip si la te ral ne zgor nje okon či ne.
Na pa di so ža rišč ni ali po ve za ni z za časnimi
mot nja mi za ve sti, na elek troen ce fa lo gramu
(EEG) pa se ka že jo va ria bil no in več ža rišč -
no. FBDS so zna čil nost en ce fa li ti sa, po ve -
za ne ga s pro ti te le si pro ti z lev ci nom bo gati
in glio mom inak ti vi rani be lja ko vi ni 1 (angl.
leucine-richglioma-inactivatedprotein1, LGI1)
in se lah ko po ja vi jo več ted nov ali me se cev
pred os ta li mi simp to mi. Po ja vi jo se več sto -
krat na dan in so sla bo od ziv ni na an tie pi -
lep tič no zdrav lje nje, ven dar do bro na imu -
no te ra pi jo (1).
Ne ka te ri AE se lah ko ka že jo tudi z živč -
no mi šič ni mi simp to mi, še po se bej pri dob -
lje na ne vro mio to ni ja (Isaa cov sin drom) (1).
Isaa cov sin drom se ka že z mi šič ni mi kr či
in fas ci ku la ci ja mi za ra di po ve ča ne vzdraž -
no sti pe ri fer ne ga živ čev ja; po go sto sta jim
pri dru že ni tudi mio ki mi ja (30%) in psevdo-
miotonija (1,10). Mio ki mi ja je še po se bej
izra zi ta pri sti sku dla ni, po ja vi pa se tudi pri
za prt ju oči in ust (10). Za Mor va nov sin drom
je zna čil na po ve ča na vzdraž nost pe ri fer nega
živ čev ja z en ce fa li ti som in hudo nes peč -
nost jo. Ne ka te ri pri me ri Isaa co ve ga sin dro -
ma so po ve za ni s pro ti te le si pro ti s kon tak -
ti nom po ve za ni be lja ko vi ni 2 (angl. contactin
associatedprotein2, Cas pr2) ali na pe tost no
od vi snim ka li je vim ka na lom (angl. voltage-
-gatedpotassiumchannel, VGKC). Pro ti telesa
Caspr2 so še po go stej ša pri bol ni kih z Mor -
va no vim sin dro mom, še po se bej pri ti stih,
ki ima jo pri dru žen ti mom in avto imun ska
obo le nja (1).
DIFERENCIaLNa DIaGNOZa
Di fe ren cial no diag nostične možno sti pri -
ka zu je ta be la 2.
446 NikKrajnc,GregorJakobBrecl,SašaŠegaJazbec avtoimun ski en ce fa li tis
Ta be la 2. Diferencialnadiagnozaavtoimunskegaencefalitisa(1, 11). SLE –sistemskilupuseritematozus,
UTI –okužbaurinarnegatrakta(angl.uri nary tract in fec tion),GBS –sindromGuillain-Barré(angl.Guil lain–Barré
syndro me),MS –multiplaskleroza,ADEM –akutnidiseminiraniencefalomielitis,AD –Alzheimerjevabole-
zen(angl.Alz hei mer’s di sea se),LBD –demencaz Lewyjevimitelesci(angl.Lewy body de men tia),CJB –Creutz-
feldt-Jakobovabolezen.
vzro ki Pri me ri
Presnovni/toksičnivzroki zdravila(maligninevroleptičnisindrom,serotoninskisindrom),
hipo-inhiperglikemija,elektrolitskemotnje,ledvičnainjetrna
disfunkcija,sindromWernicke-Korsakoff
Psihiatričnemotnje shizofrenija,depresija,bipolarnamotnja
Sistemskebolezni SLE
Okužbe virusniencefalitis,delirij,povezanz okužbo(npr.UTI)
Vnetje Hashimotoencefalopatija,cerebralnivaskulitis,limfomski/
karcinomatoznimeningitis,GBS,MS,ADEM
Tumorji primarnimožganskitumor,možganskizasevki
Degenerativnivzroki AD,vaskularnademenca,LBD,CJB
In fek cij ski en ce fa li tis
AE se po go ste je po ja vi pri imun sko zdra -
vih (22 %) kot pri imun sko os la be lih bol ni -
kih (3 %); sled nji po go ste je raz vi je jo en ce -
fa li tis in fek tiv ne etio lo gi je (12). Glav na
di fe ren cial na diag no za AE je in fek cij ski
en ce fa li tis. Bol ni ke z AE zato te sti ra mo tudi
na raz lič ne pa to ge ne, naj po go stej še pri ka -
zu je mo v ta be li 3.
Ve či na infekcijskih en ce fa li ti sov je vi -
rusnih. V ZDA so naj po go stej še vi ru sne
okužbe s her pes sim pleks vi ru som (HSV),
z va ri če la zo ster vi ru som (VZV), en te ro viru -
som, vi ru som Za hod ne ga Nila (angl. West
Nilevirus, WNV). Vi rus ja pon ske ga ence fa -
li ti sa (JE) je bil vča sih naj po go stej ši pov -
zroči telj vi ru sne ga en ce fa li ti sa v vzhodni
Aziji, ven dar so njegovo pogostost uspešno
447MedRazgl.2019;58(4):
Ta be la 3.Najpogostejšipovzročiteljiinfekcijskegaencefalitsa(1).HSV –herpessimpleksvirus,PCR –veriž-
nareakcijas polimerazo(angl.poly me ra se chain rea ci ton),anti-NMDAR –protitelesaprotireceptorjuza
N-metil-D-aspartat(angl.N-methyl-D-as par ta te re cep tor),CMV –citomegalovirus,VZV –varičelazoster
virus,JE –virusjaponskegaencefalitisa,HHV-6 –humaniherpesvirus6,HHV-7 –humaniherpesvirus7,
WNV –virusZahodnegaNila(angl.West Nile vi rus),OŽ –osrednježivčevje,ELISA –encimskiimunskitest
(ang.enzy me lin ked im mu no sor bent as say).
Pa to gen Test Opom be
HSV PCR zdraviinimunskooslabljeni,predilekcijazatemporalnireženj,
dejavniktveganjazaanti-NMDARencefalitis
CMV PCR
VZV PCR
JE PCR najpogostejev vzhodniAziji,v upaduzaradicepljenja
Enterovirus PCR
HHV-6 PCR bolnikis presajenimiorgani,1%zdravihljudiimaHHV-6v genomu
HHV-7 PCR redko,imunskooslabelibolniki
Nevroborelioza serologija 10–15%nezdravljenihbolnikovimanevrološkesimptome
(meningitis,encefalitis,radikulitis,nevritismožganskihživcev,
perifernanevropatija)
WNV PCR,serologija večinaokužbasimptomatskihaliminimalnosimptomatskih,
najpogostejšaslikaencefalitis,kimusleditameningitisin
ohlapnaparaliza
Tre po ne ma serologija nevrološkisimptomilahkovečletalidesetletijpoizpostavljenosti
pal li dum
Cryp to coc cus spp. lateksaglutinacijski meningitispribolnikihz aidsom,drugiimunskooslabelibolniki,
test,kultura povečanodpiralnitlaklikvorja
As per gil lus kultura,biopsija, diseminiranaaspergilozaOŽ,imunskooslabelibolniki(s presadki),
fu mi ga tus antigenELISA najpogostejebazalnajedrain/alitalamus
Mu cor spp. kultura,biopsija imunskooslabeliinimunskozdravibolniki,slabanapovedizida
bolezni
Myco bac te rium RTGprsnegakoša, druginajpogostejširazlogencefalitisatemporalnegalobusaza
tu ber cu lo sis serologija HSV,rombencefalitis
Li ste ria spp. kultura rombencefalitis,meningitis
Strep to coc cus spp. kultura
To xo pla smo sis serologija bolnikiz aidsom
gon dii
zmanjšali z uvedbo cepilnih programov.
Naj po go stej ši bak te rij ski pov zro čitelji so
Lysteria spp., Streptococcus spp., Treponema
pallidum,Borreliaburgdorferi in Mycobac-
teriumtuberculosis. Med pov zro či te lji gliv -
nih en ce fa li ti sov sta naj po go stej ša Cryp-
tococcus spp. in Aspergillus spp., ki se po-
jav lja ta pred vsem pri imun sko os la be lih
bol ni kih (1).
Pri po stav lja nju suma na en ce fa li tis
vi ru sne etio lo gi je je ključ na po to val na zgo -
do vi na. Po memb no je pred vsem po droč je,
en de mič no za ma la ri jo in lymsko bo re lio -
zo, in iz po stav lje nost bol ni kom s tu ber ku -
lo zo in dru gi mi okuž ba mi (13).
Hu ma ni her pes vi rus 6 (HHV-6) in red -
ke je hu ma ni her pes vi rus 7 (HHV-7) lah ko
pov zro či ta en ce fa li tis, nju na reak ti va ci ja pa
je po mem ben vzrok en ce fa li ti sa pri trans -
plan ti ra nih bol ni kih. Zdra vil, in di ci ra nih za
ome nje no okuž bo, za zdaj še ni ma mo, ven -
dar učin ko vi ne gan ci klo vir, fo skar net in ci -
do fo vir ka že jo po zi tiv ne učin ke (1).
Ve či na bol ni kov z in fek cij skim en ce fa -
li ti som ima vro či no, ki pa je pri sot na tudi
v 50 % AE na za čet ku ali te kom raz vo ja bo -
lez ni. Pro dro mal ni simp to mi, kot so gla vo -
bol in gri pi po dob ni simp to mi, se po gosto
po ja vi jo tudi pri AE in nas lah ko za ve de jo
v smer is ka nja povzročitelja infek cijskega
encefalitisa (12). Simp to mi pri HSV-en ce -
fa li ti su na pre du je jo hi tre je in lah ko vo dijo
v he mo ra gič ni en ce fa li tis (5). V pri mer javi
z neinfekcijskimi en ce fa li ti si se pri HSV-en -
ce fa liti su po go ste je po ja vi jo tudi ga stro in -
te sti nal ni simp to mi (37 % pro ti 19 %), red -
ke je pa atak si ja (18% pro ti 33%) in iz puš čaj
(2 % pro ti 15 %) (14).V ve či ni AE naj de mo
v možgansko-hrbte njačni tekočini lim fo cit -
no pleo ci to zo, ki je po na vadi blaž ja kot pri
en ce fa li ti su vi ru sne etio lo gi je. Bol ni ki
z vi ru snim in AE ima jo nor malno kon cen -
tra ci jo glu ko ze in nor mal no ali bla go po -
vi ša no kon cen tra cijo be lja ko vin, med tem
ko ima jo bol ni ki z bak te rij sko okuž bo zni -
ža no kon cen tra ci jo glu ko ze v možgansko-
hrbtenjačni tekočini (12).
DIaGNOZa
Med diag no stična me ri la za možno av to -
imun sko etio lo gi jo encefa li ti sa uvrščamo
suba kut ni po tek iz gu be de lov ne ga spo mi -
na, spre me nje ne ga dušev ne ga stanja ali psi -
hia tričnih simp to mov, iz ključitev možnih
al ter na tiv nih vzro kov ter vsaj eno iz med
našte tih najdb (13):
• nove žariščne najd be v osred njem živ -
čevju (OŽ),
• epilep tični na pa di brez pred hod no zna ne
epi lep si je,
• pleo ci to za v možgansko-hrbtenjačni teko -
čini ali
• spre mem be na MRI, sum lji ve za en ce fa -
li tis.
Pro ti te le sa
Te sti ra nje za pro ti te le sa je ključ no za diag -
no zo AE. Tre nut no so v upo ra bi ko mer cial -
ni te sti za pro ti te le sa pro ti NMDAR, LGI1,
Cas pr2, AMPAR (po de no ti glu ta mat ne ga re -
cep tor ja 1 (Glu R1) in po de no ti glu ta mat ne -
ga re cep tor ja 2 (Glu R2)), GABABR, GAD65
in am pi fi zin, med tem ko tež je diag no sti cira -
mo GABAAR in di pep ti dil-pep ti da zi-po dob -
no be lja ko vi no X (angl. dipeptydilaminopep-
tidase-likeproteinX, DPPX) (1).
Te sti ra nje za pro ti te le sa pro ti NMDAR
in os ta lim po vr šin skim an ti ge nom je bolj
ob čut lji vo in spe ci fič no v možgansko-hrbte -
njačni tekočini. V se ru mu ima nji hov re zul -
tat laž no niz ke po zi tiv ne vred no sti in laž no
vi so ke ne ga tiv ne vred no sti. Pa to ge ni so
imu no glo bu li ni (Ig) G. NMDAR IgM in IgA
naj de mo tudi pri bol ni kih s shi zo fre ni jo in
os ta li mi psi hiatrič ni mi simp to mi, po leg
tega pa tudi pri 10 % zdra vih oseb. Po dru -
gi stra ni NMDAR IgG pri bol ni kih s shi zo -
fre ni jo ne naj de mo (1). Po dob no naj de mo
niz ke ti tre pro ti te les pro ti VGKC tudi pri 5%
zdra vih in 13 % bol ni kov s ti mo mom brez
pri dru že ne ga ne vro loš ke ga obo le nja (14).
Šte vil ne ra zi ska ve so po ka za le, da ti ter
pro ti te les ne pred stav lja in for ma ci je o težav -
no sti bo lez ni in da nje go va vred nost v seru -
mu ne sov pa da s sta tu som bo lez ni, med tem
448 NikKrajnc,GregorJakobBrecl,SašaŠegaJazbec avtoimun ski en ce fa li tis
ko ti ter pro ti te les v možgansko-hrbtenjačni
tekočini ka že bla go povezavo z le-tem. Ključ -
no se je osre do to či ti na kli nič ni pre gled bol -
ni ka in ne na spremem be v ti tru pro ti te les,
še po se bej v zgod njih fa zah bo lez ni (1).
Sli kov na diag no sti ka
MRI gla ve je pri bol ni kih s pro ti te le si proti
NMDAR, AMPAR, LGI1, Cas pr2 in GABABR
lah ko nor ma len ali pa ka že po vi šan T2-sig -
nal, še po se bej v me dial nih tem po ral nih rež -
njih. Ome njen vzo rec je po do ben najdbi pri
HSV-en ce fa li ti su, pri ka te rem ima 95% bol -
ni kov pa to loš ki iz vid MRI, ali dru gih vi ru -
snih en ce fa li ti sih. Po dob no se lah ko kaže jo
tudi tu ber ku lo za, si fi lis ali dru ge okužbe.
Pro ti te le sa pro ti DPPX in GABAAR ima jo
pra vi lo ma manj zna či len iz vid (1). Za anti-
-NMDAR en ce fa li tis je naj bolj zna čil na hi -
po kam pal na pri za de tost, vključ no z delno
re ver zi bil no atro fi jo (15).MRI mož ga novne
raz li ku je med in fek tiv ni mi in av toi mun -
skimi vzro ki, nor ma len MRI pa jih ne iz klju -
ču je (1).
Na pred no sli ka nje mož ga nov s po zi tron -
sko emi sij sko to mo gra fi jo (PET) oz. eno fo -
ton sko emi sij sko ra ču nal niš ko to mo gra fijo
(angl. singlephotonemissioncomputedtomo-
graphy, SPECT) ka že raz lič na po droč ja re -
gio nal ne ga hi per- ali hi po me ta bo liz ma pri
bol ni kih s pro ti te le si pro ti NMDAR, LGI1,
Cas pr2 in ne ka te ri mi dru gi mi pro ti te le si,
ven dar tre nut no še ne raz li ku je jo med raz -
lič ni mi ob li ka mi AE (1).Hi per me ta bo lizem
je zna čil no lo ci ran v enem ali obeh tem po -
ral nih rež njih. Ni zna no, ali ome nje ne ža -
rišč ne najd be pred stav lja jo elek trič no ak tiv -
nost ali le vnet no do ga ja nje (4).
Elek troen ce fa lo gram
Pri bol ni kih z in fek cij skim ali av toi munskim
en ce fa li ti som je EEG upo ra ben za iz klju -
čeva nje sub kli nič nih epi lep tič nih na pa dov,
na po ved izi da bo lez ni, ob ča sno pa tudi za
predlog spe ci fič nih diag noz. Pri bol ni kih
s HSV-encefalitisom lah ko EEG na po ve diag -
no zo in po ma ga pri iz klju če va nju ne kon vul -
ziv nih na pa dov; nor ma len EEG je povezan
z do bro na po ved jo izi da bo lez ni neod vi sno
od dru gih na po ved nih de jav ni kov (1). Ne
gle de na kli nič no po jav no ob li ko pa je EEG
ve či no ma pa to loš ki in ka že ža rišč no epi lep -
tič no ak tiv nost v enem ali obeh tem po ral -
nih rež njih, lah ko pa tudi ža rišč no ali ge -
ne ra li zi ra no upo čas nje no ak tiv nost (5).
Možgansko-hrbtenjačna tekočina
Ob za čet ku simp to mov ima oko li 80 %
bolni kov z AE bla go do zmer no lim fo cit no
pleo ci to zo (< 100 lev ko ci tov/µl), 30 % bla -
go do zmer no po ve ča no kon cen tra ci jo be -
lja ko vin (obi čaj no < 1,5 g/l) in 50–60 %
oli go klo nal ne tra ko ve (5,16). Kon cen tra ci -
ja glu ko ze je ve či no ma nor mal na (5).V nas -
prot ju z ve či no AE je lik vor pri bol ni kih
z anti-LGI1 en ce fa li ti som nor ma len ali ka -
že mi ni mal ne spre mem be (14).
Is ka nje ma lig no ma
Pa ra neo pla stič na obo le nja so pra vi lo ma
av toi mun ska obo le nja, ki jih spro ži jo ma -
lig ni tu mor ji (1). Ne vro loš ki simp to mi se
v 50–80 % po ja vi jo pred diag no zo tu mor ja
(17). V ve či ni pri me rov tarč ni an ti gen izraža
tudi tu mor sko tki vo, npr. be lja ko vi ne HuD
pri drob no ce lič nem pljuč nem kar ci no mu in
NMDAR pri teratomu jajčnika. Pri teh bol -
ni kih naj ver jet ne je izra ža nje an ti ge na sproži
av toi mun ski od ziv (1).
V pri me ru pro ti te les pro ti zno traj ce lič -
nim an ti ge nom, kot je Hu, se pro ti te le sa po -
go ste je po jav lja jo pri bol ni kih z ra kom kot
pri bol ni kih z av toi mun skim obo le njem. Ni -
zek ti ter pro ti te les pro ti Hu je po go stej ši pri
bol ni kih z drob no ce lič nim pljuč nim kar ci -
no mom (angl. small-celllungcarcinoma, SCLC)
brez ne vro loš kih mo tenj, po ve za nih z najdbo
pro ti te les. Tak šna najd ba zato zah te va po -
drob no is ka nje tu mor ja, če tu di ga ne sprem -
lja av toi mun sko obo le nje (1).
Stra te gi ja obrav na ve tu mor ja je od vi sna
od vr ste pro ti te les in/ali kli nič ne ga sin -
droma. Pri mla dih moš kih z anti-Ma2 pro -
ti te le si je klju čen UZ mod, med tem ko pri
449MedRazgl.2019;58(4):
žen skah z anti-Yo pro ti te le si ne sme mo po -
za bi ti na ma mo gram, MRI pr sne ga ko ša, Pa -
pa ni co lau (PAP) test in sli ka nje me de ni ce.
Tu mor ji so lah ko ob na sto pu ne vro loš kih
simp to mov izred no majh ni, zato pre se ja nje
iz va ja mo na za čet ku, nato pa ga po nav lja -
mo v ved no dalj ših ča sov nih ob dob jih (1).
Naj po go stej še tu mor je in nji ho vo po ve za -
vo z vr sto pro ti te les pri ka zu je ta be la 4.
SPECIFIČNI SINDROMI
anti-NMDaR en ce fa li tis
Anti-NMDAR en ce fa li tis sodi med značilne
in pra vi lo ma do bro pre poz na ne ne vrop si -
hia trične sin dro me in na sta ne kot po sle di -
ca raz vo ja pro ti te les tipa Ig G pro ti Glu N1
po de no ti NMDAR (14).Gre za naj po gostejši
vzrok neinfekcijskega en ce fa li ti sa (ra zen
akut ni di se mi ni ra ni en ce fa lo mie li tis (ADEM)
pri otro cih), po po dat kih CEP (Ca li for nia En -
cep ha li tis Pro ject) pa naj bi nje go va inci -
denca celo iz po dri ni la ence fa li tis vi ru sne
etio lo gi je (HSV-1) (18). Pred stav lja 20 %
AE (2).Naj po go ste je pri za de ne otro ke (35%)
450 NikKrajnc,GregorJakobBrecl,SašaŠegaJazbec avtoimun ski en ce fa li tis
in mlajše žen ske (60%), čeprav se lah ko po -
ja vi pri ka te ri ko li sta ro sti (19,20). Eden iz -
med sprožil nih de jav ni kov je tudi okužba
s HSV, saj je do ka za nih več pri me rov HSV-
-en ce fa li ti sa, ki mu je sle dil anti-NMDAR en -
ce fali tis (21).Večina bol ni kov spr va opi suje
vi ru sni okužbi po dob no obo le nje, ki mu sle -
di jo raz voj hu dih psi hia tričnih simp to mov,
iz gu ba spo mi na, epi lep tični na pa di, znižana
stop nja za ve sti in di ski ne zi je; sled nje naj -
po go ste je pri za de ne jo oro fa cial ni pre del,
ven dar lah ko za ja me jo tudi okončine (14).
Ko bol ni ki okre va jo, se simp to mi značilno
poz dra vi jo v obrat nem vrst nem redu (15).
Več kot 60 % bol ni kov z anti-NMDAR en -
ce fa li ti som naj prej obrav na va jo psi hia tri,
bol ni ki pa pra vi lo ma ni ma jo psi hia tričnih
bo lez ni (20). Pri mlajših bol ni kih (< 18 let)
so prvi simp to mi večino ma ne vro loški (dis -
ki ne zi je, epi lep tični na pa di), ven dar 40 %
bol ni kov raz vi je psi hia trične mot nje. Sta -
rejši bol ni ki (> 45 let) ima jo po go ste je
težave s spo mi nom. V ne kaj ted nih sin drom
na pre duje in pri za de ne še av to nom ni del
Ta be la 4.Najpogostejšitumorji,povezaniz avtoimunskimiprotitelesi(16).SCLC –drobnoceličnikarcinom
pljuč(angl.small-cell lung car ci no ma),NET –nevroendokrinitumor,CRMP5 –kolapsinskoodzivnaposred-
niškabeljakovina(angl.col lap sin res pon se me dia tor pro tein 5),NMDAR –receptorzaN-metil-D-aspartat
(N-methyl-D-as par ta te re cep tor),LGI1 –z levcinombogataingliomominaktiviranabeljakovina1(angl.leu -
ci ne-rich glio ma-inac ti va ted pro tein 1),Caspr2 –s kontaktinompovezanabeljakovina2(angl.con tac tin
as so cia ted pro tein 2),GABABR –receptortipaB zaγ-aminomaslenokislino(angl.γ-ami no but yric acid B
receptor),AMPAR –receptorzaα-amino-3-hidroksi-5-metil-4-izoksazolpropionskokislino(angl.α-ami -
no-3-hydroxy-5-methyl-4-iso xa zo le pro pio nic acid re cep tor).
Pro ti te lo Naj po go stej ši tu mor ji
Anti-Hu SCLC,NET
Anti-Yo karcinomjajčnikov,dojk
Anti-CV2/CRMP5 SCLC,timom
Anti-Ri karcinomdojk,ginekološkikarcinomi,SCLC
Anti-Ma2 karcinommod,dojk,pljuč,želodca
Anti-NMDAR teratomjajčnika,mediastinalniteratom
Anti-LGI1 timom,karcinompljuč
Anti-Caspr2 timom
Anti-GABABR SCLC
Anti-AMPAR karcinompljuč,dojk,timom
živčnega si ste ma, kar vodi v težave z di -
hanjem in zah te va zdrav lje nje v eno ti in -
tenziv ne te ra pi je (EIT) (19). V eni iz med
re tros pek tiv nih ra zi skav so ugo to vi li, da
ima 1 % bol ni kov, zdrav lje nih v EIT pod
diag no zo AE nezna ne etio lo gi je, ob kon cu
obrav na ve anti-NMDAR en ce fa li tis (14).
Po leg težav z di ha njem sta po go sti tudi hi -
per ter mi ja in/ali ta hi kar di ja (20).
Več kot po lo vi ca bol ni kov raz vi je obo -
le nje v po ve za vi s tu mor jem, naj po go ste je
teratomom jajčnika. Pri sotnost tu mor ja je
sta rost no od vi sna, in si cer ima prib ližno
45% žensk, sta rejših od 18 let, eno- ali oboje -
stran ski teratom jajčnika, med tem ko ga ima
manj kot 9 % de klet, mlajših od 14 let (14).
Od os ta lih kar ci no mov srečamo tudi media -
stinalni teratom in teratom mod, Hodg ki nov
lim fom, SCLC in ne vrob la stom (22). Od stra -
ni tev tu mor ja po veča ver jet nost za oz dravi -
tev in zmanjša ver jet nost po no vi tve. V izvidu
preiskav možgansko-hrbtenjačne tekočine
je pri sot na lim fo cit na pleo ci to za, red ke je pa
po višane be lja ko vine in/ali oli go klo nal ni
tra kovi (14). Pri prib ližno 35% bol ni kov naj -
de mo hi pe rin ten ziv ne sig na le kor ti kal no,
sub kor ti kal no, ce re be lar no ali v možgan -
skem deb lu na FLAIR- (angl. fluid-attenua-
tedinversionrecovery) ali T2-sek ven ci MRI.
Prib ližno 30% bol ni kov ima v EEG značilen
vzo rec, ime no van EDB (angl. extremedelta
brush)(15). Gre za kon ti nui ra no kom bi na -
ci jo ak tiv no sti δ (1–3 Hz), ki se iz me nju je
s hi tro ak tiv nost jo (20–30 Hz), običajno kot
ak tiv nost β. EDB so po ve za ni z daljšo bol -
nišnično os kr bo, ob oz dra vi tvi pa iz gi ne tudi
pa to loška možgan ska ak tiv nost. Na slikanju
možga nov s po zi tron sko emi sij sko tomo gra -
fi jo s flo uo ro deok si glu ko zo (angl. fluoro-
deoxyglucosepositronemissiontomography,
FDG-PET) naj de mo hi per me ta bo li zem fron -
tal no in tem po ral no, ok ci pi tal no pa hi po me -
ta bo lizem; tudi gra dient pre sno ve glukoze
je povezan s stop njo bo lez ni (23). Di fe ren -
cial na diag no za vključuje psi hia trično obo -
le nje, zlo ra bo drog, ma lig ni ne vro lep tični
sin drom ali in fek cij ski en ce fa li tis (13).
anti-aMPaR en ce fa li tis
Pri anti-AMPAR en ce fa li ti su na sta ne jo
proti te le sa pro ti po de no ti Glu A1 ali Glu A2
AMPAR. AMPAR je io no trop ni glu ta mat ni
re cep tor, od go vo ren za si nap tično pla stič -
nost, spo min in učenje (24). Bol nik z anti-
-AMPAR en ce fa li ti som ima naj po go ste je
kla sične simp to me lim bičnega en ce fa li ti -
sa – su ba kut ni na stop zme de no sti, de z -
orienta ci je in iz gu be spo mi na. Te po go sto
sprem lja jo psi hia trični simp to mi in epi lep -
tični na pa di ter hi po na trie mi ja (22,24). Pra -
vi lo ma pri za de ne žen ske sred njih let in je
pa ra neo pla stična mot nja v prib ližno 70 %
(14). Najpo go ste je ga po ve zu je mo s ti mo -
mom, SCLC ali kar ci no mom dojk (24). Bol -
ni ki ima jo po go sto do dat na pro ti te le sa
(pro ti ti roid ni pe rok si da zi (TPO), glu tamat -
ni de kar bok si la zi), na pod la gi česar skle pa -
mo, da so nag nje ni k raz vo ju av toi mun skih
obo lenj; po go sto jih sprem lja jo tudi Has hi -
mo tov ti roi di tis in Ray nau do va bo le zen (15).
Ome nje na pro ti te le sa naj bi ime la slabšo
napo ved izi da bo lez ni (20). Izvidi preiskav
mož ganko-hrbtenjačne tekočine so pri mer -
lji vi s ti sti mi pri anti-NMDAR en ce fa li ti su,
pre vla du je lim fo cit na pleo ci to za. MRI pokaže
ne pra vil no sti na FLAIR-sek ven ci, in si cer
v me dial nem tem po ral nem lo bu su (14). Po -
no vi tve so po go ste (prib ližno 50 %) (15).
anti-GaBaaR en ce fa li tis
Sin drom vklju ču je hi tro na pre du jo čo en ce -
fa lo pa ti jo z re frak tar ni mi epi lep tič ni mi napa -
di, epi lep tič nim sta tu som in/ali epi lep si jo
partialiscontinuo. Epi lep tič ne na pa de sprem -
lja tudi spre mem ba ve de nja in kog ni ci je (14).
Prib liž no 40% bol ni kov je otrok (12). V mož -
gansko-hrbtenjačni tekočini ugo tav lja mo
lim fo cit no pleo ci to zo, po vi ša no kon centraci -
jo be lja ko vin in red ke je oli go klo nal ne trako -
ve. MRI nam po ka že več ža rišč ne FLAIR/T2
ne pra vil no sti. Red ko ga po ve zu je mo s sprem -
lja jo čim tu mor jem, ka dar pa se izra zi, je naj -
po go steje ti mom (25). Mno go bol ni kov ima
sprem lja jo ča pro ti te le sa pro ti TPO ali GAD65,
ki kli nič no niso po memb na, ob ča sno pa
451MedRazgl.2019;58(4):
najde mo tudi dru ga pro ti te le sa pro ti si nap -
tič nim re cep tor jem, kot sta GABABR in
NMDAR (14).
anti-GaBaBR en ce fa li tis
Nje go va naj bolj značilna last nost so zgod -
nji in izra zi ti epi lep tični na pa di z iz gu bo
spo mi na, zme de nost jo, ha lu ci na ci ja mi in
spre mem bo oseb no sti. Red ke je bol ni ki raz -
vi je jo atak si jo ali op so klo nus-mio klo nus.
Prib ližno po lo vi ca bol ni kov ima pri druženo
tudi ra ka vo obo le nje, bo di si SCLC ali ne vro -
en do kri ni tu mor (NET) pljuč. Bol ni ki s tu -
mor jem so sta rejši (me dia na sta ro sti je
67,5 let) od ti stih brez pri družene ga kar ci -
no ma (me dia na sta ro sti je 39 let). Sli kov -
ne prei ska ve in lik vor ski iz vid so po dob ni
iz vi dom os ta lih ob lik AE. Pri teh bol ni kih
po go sto naj de mo tudi dru ga pro ti te le sa, npr.
pro ti TPO, an ti nu klear na pro ti te le sa, GAD65,
kar na ka zu je težnjo or ga niz ma k av toimun -
ske mu do ga ja nju (14).
anti-LGI1 en ce fa li tis
Bol ni ki z anti-LGI1 en ce fa li ti som so sta rej -
ši in pra vi lo ma raz vi je jo kla sič no sli ko AE;
ve či na je moš kih (15,22). Pov preč na sta rost
ob po ja vu bo lez ni je 64 let (6).Prib liž no
60 % bol ni kov ima hi po na trie mi jo, red ke -
je pa tudi mot njo spa nja v fazi REM (angl.
rapideyemovement); po go sta je tudi nes peč -
nost (20,22). Opi su je jo tudi ne kaj izo li ra -
nih pri me rov zgib kov obra za, rok ali nog,
ki spo mi nja jo na mio klo nus in tra ja jo manj
kot tri se kun de (FBDS); lah ko se po ja vi jo
tudi do 50-krat na dan (22,26). FBDS lah -
ko v 28 % spro ži jo tudi slu šni sig na li ali in -
ten ziv na čus tva (26).Manj kot 10% bol nikov
ima pri dru že no neo plaz mo, obi čaj no timom
(14). Možgansko-hrbtenjačna tekočina je
v 23 % normalna, lah ko pa za sle di mo bla -
ge vnet ne spre mem be (pleo ci to za v 41 %,
po vi ša ne kon cen tra ci je be lja ko vin v 47 %)
in oli go klo nal ne tra kove. MRI ka že ne pra -
vil no sti me zio tem po ral no, in si cer eno- ali
obo je stran sko hi pe rin tenzi ven sig nal na T2-
ali FLAIR-sek ven ci, vendar je v 45 % nor -
ma len. EEG običajno po ka že fron totem po -
ral no upo čas nje no ak tiv nost (26). LGI1 je ne -
vro nal na be lja ko vi na, ki in te ra gi ra s pre- in
post si nap tič ni mi be lja ko vi na mi, po ve zanimi
z epi lep si jo. Mu ta ci je v genu za LGI1 tako
vo di jo v sin drom, ime no van av to somno do -
mi nant na la te ral na epi lep si ja tem po ral ne -
ga rež nja (14).
anti-Cas pr2 en ce fa li tis
Bol ni ki s pro ti te le si pro ti Cas pr2 raz vi je jo
Mor va nov sin drom, za ka te re ga sta zna čil -
na po ve ča na vzdraž nost pe ri fer ne ga živ čev -
ja (ne vro mio to ni ja) in lim bič ni en ce fa li tis.
Če prav ima jo ne ka te ri bol ni ki z ne vro mio -
to ni jo pro ti te le sa pro ti Cas pr2, je ve či na se -
ro ne ga tiv na (27). Ne kaj bol ni kov ima pridru -
že no av toi mun sko obo le nje, npr. mia ste ni jo
gra vis s pro ti te le si pro ti ace til ho li nu ali mi -
šič no spe ci fič ni ki na zi. Kli nič na sli ka za jema
bul bar no simp to ma ti ko in ne vro mio toni jo
s kr či, fas ci ku la ci ja mi ter mi šič no šib kostjo
(14). Anti-Cas pr2 en ce fa li tis je po go steje po -
ve zan z ra kom, naj po go ste je s ti momom
(30 %) (12).Prib liž no če tr ti na bol ni kov ima
pa to loš ki pro fil možgansko-hrbtenjačne
te ko čine, manj kot po lo vi ca pa hi pe rin ten -
zi ven sig nal na FLAIR-sek ven ci, obi čaj no
me zio tem po ral no (15).
anti-Hu en ce fa li tis
Anti-Hu en ce fa li tis lah ko pri za de ne ka te ri -
ko li del živ čev ja, med dru gim tudi pe ri fer -
ne živ ce, gan gli je v dor zal nih ko re ni nah in
hrb te nja čo (6). Epi lep tič ne na pa de ima 26%
bol ni kov, mie li tis 14 %, atak si jo 13 %, dis -
funk ci jo mož gan ske ga deb la 11 % in av to -
nom no dis funk ci jo 10% bol ni kov. Te sprem -
lja jo zme de nost, kog ni tiv ni upad in iz gu ba
krat ko roč ne ga spo mi na, iz je mo ma pa tudi
ha lu ci na ci je (20). De jav nik tve ga nja pred -
stav lja ka je nje, saj ima 75 % pri dru žen tudi
SCLC, pro ti te lo pa naj de mo tudi pri do 78%
bol ni kov z ne vrob la sto mom (6,28). Na po -
ved izi da bo lez ni je sla ba kljub imu no te ra -
pi ji (6).
452 NikKrajnc,GregorJakobBrecl,SašaŠegaJazbec avtoimun ski en ce fa li tis
anti-Ma2 en ce fa li tis
Anti-Ma2 en ce fa li tis pri za de ne lim bič ni
si stem, hi po ta la mus in mož gan sko deb lo.
Kli nič na sli ka se raz vi ja po ča sne je kot pri
os ta lih pa ra neo pla stič nih sin dro mih, simp -
to mi pra vi lo ma na pre du je jo še le po več me -
se cih. Po leg kla sič ne ga sin dro ma lim bič ne -
ga en ce fa li ti sa ne ka te ri bol ni ki ka že jo tudi
zna ke pre ti ra ne zas pa no sti pre ko dne va, nar -
ko lep si je, ka ta plek si je, hi per fa gi je in hormo -
nal nih spre memb v osi hi po ta la mus-hipo -
fi za (29). Opi sa ni so tudi pri meri hi po ki -
ne tič ne ga sin dro ma in su pra nu klear ne pa -
ra li ze po gle da, ki se zač ne s pa ra li zo ver ti -
kal ne ga po gle da, v na pre do va li fazi pa za -
ja me tudi ho ri zon tal ni po gled. Ce re be larna
dis funk ci ja je manj izra zi ta (30). Pri moš kih,
mlaj ših od 50 let, ga naj več krat po ve zu jemo
z ger mi nal nim tu mor jem mod, sta rejši moš -
ki in žen ske pa ima jo več krat ne drob no ce -
lič ni pljuč ni kar ci nom ali kar ci nom doj ke (5).
anti-DPPX en ce fa li tis
V sin drom anti-DPPX en ce fa li ti sa uvrš ča -
mo hi tro na pre du jo čo en ce fa lo pa ti jo s simp -
to mi po ve ča ne vzdraž no sti OŽ (agi ta ci ja,
ha lu ci na ci je, mio klo nus, epi lep tič ni na pa -
di). Po go sto ne vro loš ke simp to me sprem -
lja ta tudi huda dri ska in iz gu ba te le sne te že
(14). Etio lo gi ja ga stroin te sti nal nih simp to -
mov še ni ra zi ska na, ven dar bi lah ko bila po -
ve za na z izra ža njem DPPX v mien te rič nem
živč nem ple te žu (12). Lah ko se raz vi je jo tudi
ce re be lar ni simp to mi (atak si ja, ni stag mus).
Tre nut no še niso naš li po ve za ve s ka te rim
od kar ci no mov (14).
ZDRavLJENJE
Zdrav lje nje je em pi rič no in vklju ču je steroi -
de in/ali in tra ven ske imu no glo bu li ne (IVIG),
lah ko pa tudi plaz ma fe re zo. Ste roi di so
ključ no zdra vi lo za zdrav lje nje šte vil nih av -
toi mun skih obo lenj, ven dar lah ko ote ži jo
diag no zo lim fo ma OŽ (31). Pred nost IVIG
je majh na ver jet nost, da po slab ša in fek cij -
ski en ce fa li tis; po dob no last nost ka že tudi
plaz ma fe re za (1). Ključ na za iz bolj ša nje ne -
vro loš kih simp to mov oz. nji ho vo sta bi li za -
ci jo je tudi od stra ni tev tu mor ja (17).
Prvi pro to kol so raz vi li za zdrav lje nje
anti-NMDAR en ce fa li ti sa, da nes pa je raz -
šir jen na ce lot no ka te go ri jo pro ti te les pro -
ti an ti ge nom na ce lič ni po vr ši ni. Zdravljenje
prvega izbora vključuje metilprednizolon in
IVIG (1). Ka dar ta v dveh ted nih ne po ma -
ga, po se že mo po zdravilih drugega izbora,
pri ko ma toz nih bol ni kih z anti-NMDAR
en ce fa li ti som pa po njih po se že mo že prej;
ne ka te ri av tor ji me nja vo zdravljenja opi su -
je jo po šti rih ted nih (1,15). Ta vklju ču je ri -
tuk si mab ali ci klo fos fa mid, lah ko pa tudi
oba. Ri tuk si mab je mo no klon sko pro ti te lo
pro ti oz na če val cu pri pad no sti (angl. cluster
ofdifferentiation, CD) 20, za ra di če sar je plaz -
ma fe re za po upo ra bi ri tuk si ma ba kon train -
di ci ra na. Ri tuk si mab uni či CD19+/CD20+
lim fo ci te B, ki os ta ne jo ne zaz nav ni v krvi
več me se cev po zdrav lje nju. Za ra di var ne -
ga pro fi la ga upo rab lja mo kot mo no te ra pi -
jo pri otro cih (32). Še po se bej naj bi bil učin -
ko vit za zdrav lje nje ne vro loš kih bo lez ni, pri
ka te ri pre vla du je jo pro ti te le sa pod ti pa IgG4
(anti-LGI1, anti-Cas pr2 en ce fa li tis) (33). Ci -
klo fos fa mid ima več tok sič nih neželenih
učin kov, med dru gi mi tudi ne plod nost, za
ka te ro tve ga nje na raš ča ku mu la tiv no (do
40% po 12 do zah). Tve ga nje lah ko zmanjša -
mo z upo ra bo ago ni sta go na do tro pin sproš -
ču jo če ga hor mo na ali zbi ra njem jaj čec oz.
semenčic (1). Če prav no be no iz med teh zdra -
vil nima ne po sred ne ga učin ka na in tra tekal -
no sin te zo pro ti te les, opa ža mo učin kovi tost
ri tuk si ma ba in ci klo fos fa mi da ne gle de na
nju no sla bo pre ha ja nje sko zi krv no-mož gan -
sko pre gra do (15).
Opi su je jo tudi učin ko vi tost in tra te kal -
ne upo ra be me to trek sa ta pri otro cih z anti-
-NMDAR en ce fa li ti som, in si cer opa ža jo
tako kli nič no iz bolj ša nje kot tudi zmanj ša -
nje ti tra pro ti te les pro ti anti-NMDAR že po
šti rih do pe tih ci klih zdrav lje nja z me to trek -
sa tom in dek sa me ta zo nom (16).
Od go vor na zdrav lje nje je do ber, del no
ali po pol no ma okre va 70–80% bol ni kov (22).
453MedRazgl.2019;58(4):
Na po ved izi da bo lez ni je za ra di sla be ga od -
go vo ra na imu no te ra pi jo slab ša pri bol nikih
s pro ti te le si pro ti zno traj ce lič nim an ti ge -
nom; med nji mi po pol no ma okre va manj kot
10 % bol ni kov (4).
ZaKLJUČEK
AE je do kaj nova in še pre cej ne ra zi ska na
bo le zen, za ka te ro je ključ no, da jo od kri je -
mo zgo daj v po te ku, saj je ob pra vo ča snem
zdrav lje nju bol ni kov z imu no su pre siv ni mi
zdra vi li izid pra vi lo ma ugo den. Bis tve na je
pre poz na va zna čil ne kli nič ne sli ke po sa mez -
nih sin dro mov in ak tiv no is ka nje ma lig nih
tu mor jev, ki so z nji mi po ve za ni, saj nam
ome nje ne najd be olaj ša jo diag no zo in ob us -
trez nem zdrav lje nju ma lig nih tu mor jev iz -
bolj ša jo tudi na po ved izi da bo lez ni.
454 NikKrajnc,GregorJakobBrecl,SašaŠegaJazbec avtoimun ski en ce fa li tis
LITERaTURa
1. LancasterE.Thediagnosisandtreatmentofautoimmuneencephalitis.JClinNeurol.2016;12(1):1–13.
2. MittalMK,RabinsteinAA,HockerSE,etal.AutoimmuneencephalitisintheICU:Analysisofphenotypes,
serologicfindings,andoutcomes.2016;24(2):240–50.
3. DubeyD,PittockSJ,KellyCR,etal.Autoimmuneencephalitisepidemiologyanda comparisontoinfectious
encephalitis.AnnNeurol.2018;83(1):166–77.
4. OsztelyF,KumlienE.Thediagnosisandtreatmentoflimbicencephalitis.ActaNeurolScand.2012;126(6):
365–75.
5. TüzünE,DalmauJ.Limbicencephalitisandvariants:Classification,diagnosisandtreatment.Neurologist.
2007;13(5):261–71.
6. MachadoS,PintoAN,IraniSR.Whatshouldyouknowaboutlimbicencephalitis?ArqNeuropsiquiatr.2012;
70(10):817–22.
7. ChapmanMR,VauseHE.Anti-NMDAreceptorencephalitis:Diagnosis,psychiatricpresentation,andtreat-
ment.AmJPsychiatry.2011;168(3):245–51.
8. BalintB,JariusS,NagelS,etal.Progressiveencephalomyelitiswithrigidityandmyoclonus:A newvariant
withDPPXantibodies.Neurology.2014;82(17):1521–8.
9. ToledanoM,PittockSJ.Autoimmuneepilepsy.SeminNeurol.2015;35(3):245–58.
10. AhmedA,SimmonsZ.Isaacssyndrome:A review.MuscleNerve.2015;52(1):5–12.
11. VanVlietJ,MullenersW,MeulsteeJ.EEGleadingtothediagnosisoflimbicencephalitis.ClinEEGNeurosci.
2012;43(2):161–4.
12. ArmangueT,LeypoldtF,DalmauJ.Autoimmuneencephalitisasdifferentialdiagnosisofinfectiousencep-
halitis.CurrOpinNeurol.2014;27(3):361–8.
13. GrausF,TitulaerMJ,BaluR,etal.A clinicalapproachtodiagnosisofautoimmuneencephalitis.LancetNeurol.
2016;15(4):391–404.
14. DalmauJ,RosenfeldMR.Autoimmuneencephalitisupdate.NeuroOncol.2014;16(6):771–8.
15. ShahrizailaN,YukiN.BickerstaffbrainstemencephalitisandFishersyndrome:Anti-GQ1bantibodysyndrome.
JNeurolNeurosurgPsychiatry.2013;84(5):576–83.
16. LinnoilaJJ,RosenfeldMR,DalmauJ.Neuronalsurfaceantibody-mediatedautoimmuneencephalitis.Semin
Neurol.2014;34(4):458–66.
17. ZhangH,ZhouC,WuL,etal.Areonconeuralantibodiesa clinicalphenomenologyinparaneoplasticlimbic
encephalitis?MediatorsInflamm.2013;2013:172986.
18. GuanHZ,RenHT,CuiLY.Autoimmuneencephalitis:anexpandingfrontierofneuroimmunology.ChinMed
J(Engl).2016;129(9):1122–7.
19. RamanathanS,MohammadSS,BrilotF,etal.Autoimmuneencephalitis:Recentupdatesandemergingchal-
lenges.JClinNeurosci.2014;21(5):722–30.
20. HöftbergerR,LeisserM,BauerJ,etal.Autoimmuneencephalitisinhumans:Howcloselydoesitreflectmultiple
sclerosis.ActaNeuropatholCommun.2015;3:80.
21. LeypoldtF,ArmangueT,DalmauJ.Autoimmuneencephalopathies.AnnNYAcadSci.2015;1338:94–114.
22. LeeSK,LeeST.Thelaboratorydiagnosisofautoimmuneencephalitis.JEpilepsyRes.2016;6(2):45–50.
23. RosenfeldMR,TitulaerMJ,DalmauJ.Paraneoplasticsyndromesandautoimmuneencephalitis:Fivenewthings.
NeurolClinPract.2012;2(3):215–23.
24. VenkatesanA,BenavidesDR.Autoimmuneencephalitisanditsrelationtoinfection.CurrNeurolNeurosci
Rep.2015;15(3):3.
25. BostC,PascualO,HonnoratJ.Autoimmuneencephalitisinpsychiatricinstitutions:Currentperspectives.
NeuropsychiatrDisTreat.2016;12:2775–87.
26. MesselmaniM,Fekih-MrissaN,ZaoualiJ,etal.Limbicencephalitisassociatedwithleucine-richglioma-inac-
tivated1antibodies.AnnSaudiMed.2015;35(1):76–9.
27. NosadiniM,MohammadSS,RamanathanS,etal.Immunetherapyinautoimmuneencephalitis:A systematic
review.ExpertRevNeurother.2015;15(12):1391–419.
28. Senties-MadridH,Vega-BoadaF.Paraneoplasticsyndromesassociatedwithanti-Huantibodies.IsrMedAssoc J.
2001;3(2):94–103.
29. JosephFG,ScoldingNJ.Neurolupus.PractNeurol.2010;10(1):4–15.
455MedRazgl.2019;58(4):
30. Hajj-AliRA,CalabreseLH.Diagnosisandclassificationofcentralnervoussystemvasculitis.JAutoimmun.
2014;48–49:149–52.
31. TylerKL.Acuteviralencephalitis.NEnglJMed.2018;379(6):557–66.
32. KimTE,LeeEJ,YoungJB,etal.Wernickeencephalopathyandethanol-relatedsyndromes.SeminUltrasound
CTMR.2014;35(2):85–96.
33. PileggiDJ,CookAM.Neurolepticmalignantsyndrome.AnnPharmacother.2016;50(11):973–81.
Prispelo6. 11. 2018
456 NikKrajnc,GregorJakobBrecl,SašaŠegaJazbec avtoimun ski en ce fa li tis