Posamezna šte v Sika 1 K.
Slev. 257.
Poštnina plafona v gotovini.
V Liublifliii, v srao, dns u novemsra 1920,
Leto XLV0I.
»SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jugoslavijo ln v Ljubljani: za oelo ieto aaprej. K 180-— sa pol leta „ .. „ 9'J*— za četrt leta „ . . ,, 45-— za en mesec „ . . „ 15-—
Za Inozemstvo celoletno K 240 *
ss Sobotna izdaja: —
Za oelo leto.....K 30 —
>a inozemstvo.... „ 35 —
i Inseratl: tammk
Enostolpna petltvrsta (53 mm široka tn 3 mm visoka ali aj«
prostor) za enkrat . , , po K poslana itd. . . po K tw
Pri večjem naročilo popust
HajmanjŠl oglas 5 9/8 mm K1&
Izhaja vsak dan iavmmil po«
nedeijek ln dan po prunlku, ob S. ari zjutraj.
_ Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/111.
Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Oredn. teleL štv. 50, apravn. štv. 328.
čen list za
Uprava Je v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hren. ljubljanske št. 650 za naročnino in št 349 sa oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hero, 7563.
Prvi dan pogajanf z
LDU Rim, 8. nov. Agenzia Štefani javlja iz S. Margherite: V prvi seji italijanskih in jugoslovenskih odposlancev jo izjavil grof Sforza, naj se takoj uvedejo stvarna posvetovanja, ker hoče takoj od prve seje dalje pokazati pravo in resnično mišljenje italijanske vlade, namreč dospeti do sklspa, ki bo s tem, da čuva interese obeh držav, mogel le ugodno vplivati na splošni položaj. Nato je ugotovil vojni minister Bonomi, da meje, ki jih zahteva Italija, nimajo ofenzivnega, temveč le defenziven značaj. S pomočjo zemljevida je dokazal, da vse, kar je potrebno za hrambo Italije, nikakor ne pomenja žalitve za .Jugoslavijo. Nato sta pojasnila dr. Vesnič in dr. Trumbič jugoslovensko stališče, pri čemer sta izjavila, da sta prepričana, da bo popoln politični in gospodarski sporazum največje koristi za obe državi. Jugoslovenski odposlanci bi najraje razpravljali v celoti. Italijanski delegati pa so vztrajali pri tem, da se obravnavajo posamezna vprašanja ločeno po svoji važnosti. »Tribuna« meni, da se bodo vprašanja tako-le vrstila: Vprašanje vzhodnih meja in črta ob Snežniku, vprašanje Reke in teritori-jalne skupnosti, končno vprašanje Dalmacije.
Volivni boj za kons.tituanlo sc vršj •pod geslom, ki je za slovenski narod živ-Ijenskega pomena: avtonomija ali centralizem. V socijalnem oziru gre za to, bo-ii naša država šla po poti najdalekosežnej-ših socijalnih reform ali pa plula naprej v smeri, katero ji daje povojna bankokraci-ja, V kulturnem ožim gre za demokratizacijo vsega našega javnega življenja v najširšem obsegu.
Zdaj pa pridejo takozvani jugoslovanski demokratje in po svojem »Jutru« z dne
9. novembra t. 1. proglašajo, da se »danes nc vrši boj pod državnopravnimi in stanovskimi gesli, ampak za politično moč župni-^ šča ali proti njej, za duševno suženjstvo ali za svobodo ljudstva«, in istočasno trdi »Narod«, da pri sedanjih volitvah »nc gre za avtonomijo, marveč za kleronomijo«, za ali proti gospodstvu duhovščine!
Če pa še beremo »Domovino«, vidimo,« da ta gospoda res še žive v srednjem veku, se boje inkvizicije in fantazirajo o klerikalni državi, zoper katero se bore, dasi je že davnej več ni, oziroma je sploh ni-
Leon Frapie. — Iz francoščino prevel P, V. B.
Mirvallonovi so bili strogi starši — prvič iz principa, drugič iz nervoznosti — slednjič iz hitre navade: kazen olajša, napravi spremembo in tvori začasno rešitev. Marsikdo je menil, da je njih mali Albert prestar, preveč izkušen za svojih šest let. Stanovali so v vrtni hiši pet minut od železnice.
Ura je pet popoldne junija, solnce sije še krasno. Gospod Mirvallon pride s kolodvora, sledi mu Grapard, deček sedmih let, rahitičen in duševno zaostal, in mu nese škatljo od šivilje.
Gospod Mirvallon, dobre volje, se prične v vrtu smejati, ko vidi shrambo za orodje zaprto, ki služi za zapor. Oprosti velikodušno Alberta z veselim obrazom: »Aha,« zavpije in hlini nevoljo; »tvoja mati se je morala še s teboj jeziti, preden je šla na svoje obiske. Že dobro, fante, dolgo ti že žugam, da tc bom vrgel na cesto, dan as se bo pa to zares zgodilo, od-slavljam te kakor navadno služkinjo in dokaz temu jc tvoj namestnik tukaj, Grapard- Da, lc glej me, jaz se ne smejim, tvoj odhod jc sklenjen •..«
Tu zazvoni zvonec pri vhodu, gospod
koli ni bilo, vsaj ne v smislu demokratskih učenjakov.
Spomnimo še na shod dr. Tavčarja v] »Unionu«! Nobene sveže socijalne misli, nobenega državnopolitičnega' programa, nobenega pogleda v bodoči razvoj, nobeno vodilnei deje, sama stara preperela liberalna sholastika.
Farovž, zoper katerega naperja naslednica stranke pokojnih čitalniških omizij, jugoslovanska demokratska stranka, danes vse svoje kano>te, je pač zadnji, ki bi mogel misliti na kakšno gospodstvo. Gmotno stoji danes ne samo kaplanček, ampak tudi velika večina župnikov in pre-latov slabše nego katerikoli svetni inteii-gent. Kar pa se drhovnega vodstva tiče, pa stoji slovenski duhovnik neprimerno više nego tista svetna inteligenca, ki se zbi-ra okoli JDS, ker je ta inteligenca reakci-jonarna, polna političnih in socialnih predsodkov in brez poleta — med tem ko je vsaka moderna in zdrava misel, naj bo še tako dalekosežna, našla pot v slovensko ljudstvo čez duhovščino. Spričo tega morejo govoriti o mračnjaštvu našega farov-ža samo ljudje, ki so celih petdeset let političnega in kulturnega razvoja našega .ia-roda prespali v — Salamanki.
S tem protifarovškirn orožjem, ki ga jc JDS zdaj privlekla iz zaprašenega arze-nala bivše narodnonapredne stranke, se ne bo dalo kaj opraviti. To je orožje, ki se bo pri dejanskem spopadu tako zlomilo, kakor se je viteško kopje znanega Don Ki-šola. Taktika JDS je taktika smrtnega strahu, taktika ljudi, ki nimajo ta' pod seboj, ki se boje ne samo svojega glavnega idejnega nasprotnika — S. L. S. — raarvei svojih lastnih vrst. Zato zadrje dni demokratsko časopisje napada Narodnosocijal-no stranko, ki je pač liberalizmu zelo sorodna in sc obrača celo na »Samostojno kmetsko stranko«, naj ne bo za božjo voljo preveč samostojna, ker siccr gre liberalizem kmalu rakom žvižgat. Jugoslovanski liberalizem se ne da oživeti niti pod »demokratsko« firmo in njega voditelji bi ga radi ohranili umetno pri življenju s proti-farovško gonjo.
Toda železni zakoni življenskega razvoja so neizprosni. Liberalizem je nemogoče pr':poroditi. Iz njegovega programa veje plesnoba, naj je tudi »demokratsko« prebarvan. Njegovo jalovost dokazuje najbolj sedanji volivni boj. Ljudske mase gredo za drugimi, življenjskimi, svežimi geili, za zboljšanjem svojega gmotnega položaja in vstvarjenjem čisto drugih kulturnih ciljev nego so starolibcralni. Pohod zoper famvž je smešen in ljudje, ki tratijo tclt-ko časa in papirja s tako otročjo vojsko, so le obžalovanja vredni.
za Siiidskis ustavo!
našega ule-
Med te sc je uvrstil tudi državni odbor v Belgradu, Mi navadni smrtniki smo bili mnenja, da je državni odbor zato tu, da zakon izvršuje; toda sedaj se pa vede tako, kakor da bi bil nad zakonom, zato ga kar enostavno prelamlja. Dokaz temu je njegova določitev volišč za občino Žužemberk, Člen 50 volivnega zakona določa v odstavku 2., da se mora glasovanje v občinah z nad 800 volilci vršiti na več krajih, »kakor pač volilci prebiva-j o«, lo je: vsako volišče bodi na ozemlju dotičnih volivcev. Dokaz tega tolmačenja najdemo v odstavku 3., ki pravi, da se smejo tudi manjše občine razdeliti, da volivci lažje pridejo na volišče. Torej razdelitev je radi olajšave volivcem. — Zapomnimo si dobro: zakon določa glasovanje na ozemlju dotičnih volivcev. In kaj je storil državni odbor v Belgradu? Ta je kruto to določbo uničil in določil, da morala za občino Žužemberk oba oddelka — žužemberski in hinjski — voliti v trgu Žužemberk. Torej volivci iz Hinj v številu nad 5C0 naj gredo vsi v Žužemberk in to po "slabih potih, najbližji imajo eno uro, večina dve uri, prav mnogo pa celo tri ure. In vse to bi odpadlo, ako bi le en sam uradnik prišel v Hinje. Torej, da ne bo treba uradniku v Hinje, naj nad 500 ljudi gre v.Žužemberk. Toda vzrok kršitve zakona je gotovo vse drugod. Odredba ni drugega kakor volivni manever. Gospoda . ve, da v Hirijah slabo zanje pšenica zori,n zato naj raje volivci doma ostanejo. To že nekaj zaleže za žužernberške JDSarje in samostojneže, ako kakih 500 volivcev doma ostane, K j to, če se zakon tepta, da le sebi pomagaš na konja. Nekateri so menda samo zato jus študirali, da znajo tem bolj zakonom silo, nedolžnim ljudem pa največjo krivico delati. Toda zapomnite si: Ne igrajte se z ognjem, stvar je prene-
lišče, toda ne doma, ampak v par ur oddal ;enem Žužemberku? Kajne, čudna uganka! v
»Sto se babi ličilo* to se babi snito."
Včerajšnje »Jutro« piše: »Enoten vtis je: Klerikalcem gre slabo. Zadnja sredstva so sicer že v delu: misijon, izpoved, obhajilo, Javnih shodov S. L. S. ne prireja, ker se boji, da sc blamira. Vrše se le zaupni sestanki!«
Shod zaupnikov S. L. S. v »Unionu< v Ljubljani, ki je bil trikrat bolj obiskan go demokratski; istotam prav tako sijajno obiskani shod naših ljubljanskih somišljenikov; 60 shodov preteklo nedeljo; okoli 70 shodov to nedelio, in vsi javni ter mnogoštevilno obiskani.
V volivnem boju se stranke rade pre. greše zoper resnico, ampak tudi lagati jc treba bolj pametno in previdno, draga »Jutro!«
I^oiče kakor grob.
: Narod« in »Jutro« zopet pišeta o na« ši stranki kot protidržavni in republikanski,
Objavili smo izjavo dr, Tavčarja v seji Narodne vlade v Ljubljani novembra 1918, leta. ko je šlo za to, da se proglasi ujedinjenje s Srbijo pocl dinastijo Karagjorgjevi« cev. Navedli smo dobesedno, kaj je pred-stav itelj J. D. S. takrat v imenu svoje stranke izjavil, da so namreč vsi pristaši J, D. S, načeloma republikanci in glasujejo za dinastijo ie primorani po slabem ekonomskem in političnem položaju Slovenije.
J. D. S. molči na to kot grob, pač pa
natolcufe dalje, sebe pa predstavlja kot načeloma dinastično stranko. Načela so pri tej stranki pač poceni!
iT m a!
ugan^
k*
V žužemberškem okraju je občina Smuka, kočevska občina, z nekoliko slovenskimi priseljenci. Ker Kočevarji kot Nemci nc smejo voliti, bo ta občina težko imela 100 volilcev. In glejte čudo: ta občina bo čisto samostojno volila, nikamor J ni prideljena-. m čez to Smuko se bodo I Hinjci ne. volitev vozili v tri ure oddaljeni' Žužemberk. Kako pridejo Smukarji do svojega lastnega volišča doma, petkrat tako močni tiinjci imajo pa tudi svoje vo-
Slovenski Narod« jemlje v zaščito pristava Trgovske in obrtne zbornice, dr. Mohoriča, češ, da za obrtnike »mirno in stvarno« dela, in sc zaletuje v g. Ogrina. O mirnem in stvarnem delovanju predstavi« teljev J. D. S. vemo toliko, da bodo obrtniki in trgovci vslpd iega mirnega in stvarnega delovanja plačevali letos mesto 15% doklad 60'.(. Neglcde na to, se pa morajo delati še dolgovi, da se sijajno plačujejo nastavljenci, pristaši J. D. S., ki imajo poleg uradnih poslov še drage krasne kotičke kot upravni svetniki bank, sotrudniki milijonskih akcijskih podjetij in tovarn itd,
Mirvallon gre odpirat, mogočno maha važni osebi, posluša, odgovarja in odide in pozabi svojega Alberta in mladega Gra-parda.
Oba otroka se najprej kislo gledala. Albert premišlja nespremenljivi izrek, da ga odslavljajo. Dvom je izključen, ker jc njegov namestnik že tu.
Grapard si ni čisto na jasnem glede položaja, vendar uvidi potrebo, da ostane in četudi samo radi onih dveh soldov, ki jih navadno dobi za dar.
Toda Albert je navajen na nesrečo in raje vidi, da sc misli izvršijo takoj. Žalosten in vdan v svojo usodo stopi naprej in da Grapardu roko, da ga vede v hišo. In kakor je bila njegova mati navajena govoriti novi služkinji, je začel:
»Torej, preden odidem, te hočem uvesti.,.
Tu je jedilna soba; nikdar nc smeš sem priti sam in predvsem nikdar odpreti vrat jedilne omare. Pri mizi čakaš, da sc ti ponudi in pred vsem nikdar nc zahtevaš v drugič ... Od nekaterih jedi poje papa mnogo, mnogo; ni ti treba, da ga gledaš s stegnjenim vratom kakor kak idiot, delaj se raje, kakor da bi mislil na kaj drugega, gledaj na Okno ali na muhe, ki letajo okoii viseče svetiljke.
Tu, to je salon. Nikdar ne smeš vstopiti sam, nikdar sem piili, če ie nc pokličejo — in moraš si umiti roke obrisati nos, preden vstopiš.
Na koncu hodnika jc kuhinja: tja greš, da si osnažiš čevlje: en dan jih namažeš z voščilom, drugi dan pljuneš nanje. Nikdar nc smeš rabiti voščila dva dni zaporedoma -.. Prepovedano ti je govoriti s služkinjo, vendar govoriš z njo vkljub temu^ Če kdo pride, začneš prepevati med sria-ženjem: titititi... služkinja pa razbija z železom po ognjišču.
Sedaj greva pa po stopnjicah; v prvem nadstropju so sobe,
Tu je spalna soba za papana in mamo; nikdar nc smeš sem vstopiti. Poglej, zaklenjena jc. Samo na novega leta dan in na mamin god smeš priti bos, potem ko si vstal, poljubiš papana in mamo v njih posteljah. To jutro diši papa po istem pudru kakor mama. Tedaj poveš svoje voščilo. Nikar se pa ne oziraj v toaletno sobo.
Tu, to bo tvoja soba; to je moja postelja; ljubil sem jo zelo, ljubil sem jo, kakor sem le mogel.
Tu spodaj v omari so moje nedeljske obleke. Če te čevlji tiščijo, nc smeš ničesar reči, saj sc morajo ti čevlji porabili; kdo jc kriv, čc tvoja noga raste? Saj vendar li čevlji ne morejo tudi rasti.
Poglej na zgornjo polico, tisto, ki jc ne moreš doseči, tam so krasne igrače, a nikdar se ne smeš igrali z njimi; veljale so preveč... Če ti kdo govori o njih, ploskncš zadovoljno z rokami... imel jih nc boš nikdar, treba je varčevali z njimi •■. Zaooinui si dobro lo besedo!
V stari košari, tu pod posteljo, so navadne igrače; z njimi se smeš igrati, kolikor hočeš, pa ne v hiši radi pohištva, tudi v vrtu ne radi cvetlic, še manj pa na cesti radi vozov. Tu je balon, tam krogle, volk; prejšnja služkinja, Melija, mi ga jc dala; ljubil sem jo zelo, pa so jo odpustili.
Za vrati kamina sem skril majhen zavoj: en bonbonček, kos prcpečenca in čokoladni fižolček, vse dobro zavito. Ko bo moja mala sestrica prišla nazaj od dojilje, se bojim, da bo jokala; male punčke jokajo mnogo. Čc se to zgodi, sc boš v ne-opaženem trenutku na videz jezil, kakor Alelija: »Torej, boš že enkrat tiho!« in med tem ji boš vtaknil bonbonček v usta ... potem pa čokolado, če to ne zadostuje.
Pojdimo doli.
Tu na obešalni kljuki, to jc palica. Proti koncu meseca jo okusiš večkrat. Papa pride domov in nc govori. Čez nekaj časa vpraša mama: ,Torej?' Odgovori ji: ,Torej? Nič!' Pofcm žc veš, kaj tc čaka.
Bolje jc, da nc čakaš, saj boš itak ic* pen. Najbolje storiš, čc takoj prevrneš kak stol ali kako drugo stvar, ki zaropota: nato si kaznovan in olajšan greš spat.
Kadar mamo glava boli in ostane v domači obleki cel dan, je to zelo slabo, tudi to je znak, da boš tepen; to traja dva, Iri dni.
Tako, uvedel sem tc «
Kratek mollv Albert zbere svoje spo-
Strm 3,
SLOVENEC«1, 3n»» 10, novemdra 1920.
Štev. 257.
itd. Obrtnikom pač ni vseeno, da bodo za te gospode morali plačevati šc nadomest-nike, ki so preveč zaposleni, samo ne v obrtni zbornici. J. D. S. se mora res slabo goditi, da ne dobi boljšega kandidata obrtnikov za konstituanto.
Drugi poziv dr Tavčarju.
Veleeastiti gospod župan! Dovoljujemo si, povrniti se na Vaš petkov volivni shod in Vas naprositi, da nam daste, ker ne bi hoteli Vas krivično napadati, nekatera pojasnila. V hotelu ,Union,' ste o dr. Go&arjevein socialnopolitičnem programu Izrekli to-le besede: : Dr. Gosar vpijo: Jaz hočem socializacijo produkcije! Kaj se to pravi? Največjo produkcijo ustvarja zemlja. Kdor socializira zemljo, ta hoče, da se vsakdanji kruh rodeča gruda odvzame njenim dosedanjim lastnikom, iu sicer brezplačno, ker si države, ki bi mogla le iz dalje bkupaj spraviti tudi najzmernejšo odškodnino, če bi hotela ekspropriacijo vse produkcijo poplačati, niti predstavljati ne moremo. Če torej gospod dr. Gosar vpije po socializaciji produkcije, potem predvsem zahteva, da naj se našemu kmetu brez vsake odškodnine vzame zemlja, katero je obdeloval v polu svojega obraza od pamtiveka!.
Programni govor dr. Gosarja. katerega ste morali, častiti gospod župan, brezdvomno čitati, preden ste nanj odgovorili, pravi pa o socializaciji dobesedno sledeče: v. Avtonomnim in upravnim enotam, zlasti občinam ter dalje tudi zadrugam naj se v ustavi prizna pod primernimi pogoji pravica podružabljati obče važna in koristna podjetja.«:
Blagovolite nam, častiti gospod župan, pojasniti, kako ste mogli izjaviti, da zahteva dr. Gosar socializacijo vse produkcije, ko ste vendar vedeli, da zaliteva socializacijo le obče važnih in koristnih podjetij?
Imamo namreč hudo sumujo, da ste dr. Gosarju podtaknili zahteve, ki ste jih Vi v agitacijske namene ravno rabili, dasi ste vedeli, da jih on nikjer in nikdar ni stavil. Blagovolite nam, častiti gospod župan, povedati, kako se nazivlje med dostojnimi politiki tako postopanje?
Glede ^socializacije zemljec pa vsebuje dr. Gosarjev progranmi govor, ki ste ga Vi čitali, preden ste nanj odgovorili, dobesedno sledeče: : Zemlja, za katero zahtevamo posebno zemljiško pravo, naj se da tistemu, ki jo obdelnje ali ki bi jo rad obdeloval.;:
Blagovolite nam, častiti gospod župan, pojasniti, kako ste mogli izjaviti, du zahte-va dr. Gosar, da našemu kmetu brez vsake odškodnine vzame zemlja,« ko ste vendar vedeli, da je dr. Gosar jasno in določno zahteval, da se da zemlja tistemu, ki jo obdeluje ali bi jo rad obdeloval? Zopet imamo hudo sumnjo, da ste dr. Gosarju podtaknili zahteve, ki ste jih za agitacijo ravno rabili, dasi ste, častiti gospod župaiio vedeli, da jih nikjer in nikdar ni stavil. Blagovolite nam, velespoštovani gospod župan, povedati, kako se nazivlje med dostojnimi politiki tako postopanje?
Nesrečni nosilec ,Samostojne*.
Demokratje so zadnje čase nekaj hudi ba ' Samostojno: . Kakor znano, je /Straža-: nosilcu '..samostojne:: liste na Štajerskem, Ureku, očitala neko zapleteno zadevico pri računih v Vnovčevalnici, kjer je Urek bil za računarja, pa se je menda nekoliko zmotil v računih, tako da ga je dr. Korošec spodil iz Maribora nazaj v Globoko. Slovenski Narod o je nato dejal, da bi se Urek pač moral opravičiti, ker ne gre da
bi nosil samostojno listo človek, ki ni bil pri računih zadosti natančen. Urek pa le molči, dasi je sicer zelo zgovoren.
Kako se odgovarja.
Mi smo na podagi nepobitnih faktov dokazali, da je povišanja davkov kriva J. D. S., ki je podpirala ministra Stojanoviča celo takrat, ko je finančni odbor od njega zahteval bistvenih izprememb, tako da je on mogel iti preko teh zahtev in je hotel svoj finančni zakon meni nič tebi nič uzakoniti. V včerajšnji številki našega lista smo še enkrat konstairali, da jc nato dr, Korošec Stojanoviča prisilil, da je moral v zadnjem hipu svoj finančni zakon bistveno izpremeniti, in smo tudi točko ia točko navedli vse olajšave, ki jih je dr. Korošec od Stojanoviča, protežiranca naše J. D. S., izsilil. Namesto da to ovrže, odgovarja včerajšnji »Narod« sledeče: »V živo zadeli smo naše klerikalce, ko smo konštatirali njih demagogijo z davki. Najprej so trdili, da štirikratno povišanje zemljiškega in hišnega davka ne pomenja nič. Sedaj pred volitvami pa nimajo srca nc zmisla za državo. Humbug je, kar pripoveduje pane Vesenjak glede finančnega zakona. Gospod Vesenjak je v davčnih stvareh pravo dete. Kar se jc izpremenilo v finančnem zakonu za Slovence, sta iz-vojevala poslanca Brezigar in Puc, Gosp. Korošec je veliko »prevelikopotezen«, da bi ga brigala pravočasno davčna predloga.« — To je odgovor!.. Pane Brezigar in Puc že zategadelj nista mogla ničesar doseči, ker jih minister Stojanovič ni nič vprašal, ko jc po razpravah v finančnem odboru hotel svoj zakon preko njegovih sklepov in proli njim uzakoniti. Pač pa je g. Stojanoviča vprašal v ministrskem svetu, kjer gg. Puc in Brezigar ne sedita, dr. Korošec, je li on res misli vztrajati na svojih davčnih predlogih. In dr. Stojanovič je moral retirirati. Na to naj »Narod« odgovori s stvarnimi argumenti, nc pa s takimi neokusnimi in otročjimi napadi.
Mila® le Mtrajln?
V pariškem listu - La. Victoirc« je na to vprašanje odgovoril 22. oktobra ruski emigrant publicist Viktorov-Toporov, ki je za čas vojne živel v Švici, zdaj pa deluje v Parizu. Na vprašanje francoskega trgovca, na koga naj se obrne v nekih trgovinskih zadevah po informacije, je naštel sledeče Ukrajine:
1.	Sovjetska Ukrajina, ki jo vlada v Moskvi Ljenin, v Kijevu pa Rakovski in Manuilski. Na Dunaju to Ukrajino zastopa Viničenko, komunistična »Nova Doba« jo pa podpira. V Rigi jo je zastopal v zvezi s sovjetsko Rusijo pri pogajanjih s Poljaki in je podpisal preliminarni mir Manuilski,
2.	Petljurova Ukrajina, ki se navadno vojskuje s sovjetsko. Njeno ozemlje se krči in širi med Žmerinkom in Kijevom, kakor se krči in širi Petljurova vojna sreča, kateri so dalje časa pomagali tudi Poljaki. Pomagata mu voditelja ukrajinskih socialistov Andrijevski in Grek, Petljura spremlja in podpira vsako akcijo proti sovjetski Ukrajini; svoječasnof je podpiral Neme«, potem Poljake, nato generala Wrangla; sploh se priključi vsakemu podjetju, ki bi mu moglo pomgati, da zavlada neomejeno nad celo Ukrajino,
3.	Petrušičeva Ukrajina, imenovana tudi Vchodna Galicija ali Zapadno-ukra-jinska. ljudska republika. Petruševič vlada to Ukrajino in uredništvo »Ukrajinski] prapor' na Dunaju. Svojo oblast deli on kot diktator na osem. ministrstev, ki ura-
dujejo po kavarnah celega Dunaja. Začasno imajo celi teritorij te Ukrajine zaseden Poljaki.
4.	Ukrajina Hetmana Skoropodskcga in njegovih ožjih prijateljev, katere zbira na švicarskonemški meji in jih pripravlja za pohod v ozemlje Ukrajine. S to Ukrajino je baje najprijetnejše občevati. Če nc utegneš ti iti k njej, pride ona k tebi in jc zelo uslužna. Rada obljubi; izpolnila v bo sijajni bodočnosti, ki jo čaka,
5.	Jekaterinoslavska Ukrajina cčanca Mahne, ki snuje kmefikio monarhistično
I Ukrajino. Ima svoj vojni zaklad in goji najlepše spojena monarhistična in republikanska načela v svoji konstituanti.
6.	Ukrajinski federalisti, ki sc vnčmujo za federalistično unijo svoje Ukrajine z Rusijo, kar razodeva plemenitiost njihovega mišljenja in obeta gotove uspehe.
7.	Polkovnik Stoka, tajnik republikanskega sveta Ukrajine Najoddaljenejšega Vzhoda, je dospel v Galicijo. Razodel je, da žc tri mesece obstoja na dalinem vzhodu neodvisna ukrajinska republika, ki želi stopiti v stik z Galicijo in Naddnjeprsko Ukrajino. Tako poroča berolinski dnevnik »Vremja«, ne da bi pobližje označil ozemlje in sedež te najvzhodnejše Ukrajine, ki sc jc začela orijentirati na zapad in išče stikov 7. najzapadnejšimi Ukrajinami,
V Varšavi naštevajo poleg naštetih še nadaljne Ukrajine, o katerih pariški pisec še ničesar nc ve:
8.	Ukrajina Kubauskili Kozakov. Ti so ekskozaki — Zaporokči, ki sp si opredelili svoje politično stališče kot vmesno med sovjeti, \Vranglom in samostojnostjo. Prijatelji ali sovražniki so vsakomur, kdor bi jim mogel ali moral kaj odstopiti za vojni zaklad na podlagi tega razmerja. So brez ustavnega programa,
9.	Večja, trdnejša in silnejša je Ukrajina donskih kozakov, ki je v prijateljski zvezi z generalom Wraglom, Združuje jih sovraštvo do boljševikov, ki so že tako iz-ropali deželo, da njim skoro ničesar več ni ostalo.
10.	Južna Rusija generala Wrangla tudi ni nič drugega kakor Ukrajina, kolikor si jo jc podvrgel ta general. Mnogi trdijo, da jc ta Ukrajina še bolj ukrajinska kakor vse druge. Sega pa od Krima do donskih ozemelj, od meje donske Kozačizke do Odese, če smemo verovali Wranglovim vojnim poročilom,
11.	Ozemlja Ukrajine grofa Mihajla Tyškieviča in njegovih najožjih prijateljev ni lahko določiti. Ravno tako težko jc opisati njegova oziroma njegove Ukrajine politična stremljenja. Nahaja sc ta Ukrajina _zdaj v Švici, zdaj v Rimu, v Parizu ali Londonu; povsod jo zastopa neumorni grof Tyškievič, ki zagovarja njene interese z redko gorečnostjo, napadajoč zlasti interese Poljske države. Koder ga razumejo, rad govori v svojem poljskem materinem jeziku, ki je njegovo glavno orožje,
12.	Zadnja Ukrajina živi v srcih ne-ukročenih Ukrajincev, ki bivajo na varnem v varšavskih zaporih in brez pokoja gledajo proti Kijevu ter snivajo o tem, kako bi znova organizirali močan vpad v ukrajinsko ozemlje in tam zagospodovali.
Kdor razmišlja o gospodarjih in vladah Ukrajine, mora olajšanega srca vzdihniti: Hvala Bogu, da smo v Jugoslaviji!
Za obnovitev zveze med Francijo in Vatikanom.
LDU Pariz, 8. nov, (Havas.) (Seja io-, slanske zbornice.) V specialni debati glede načrta o prenosu Gambette v Pantheon in pokopa neznanega vojaka pod slavolokom je bil enoglasno sprejet člen I., ki sc nanaša na prenos srca Gambette. Pri posvetovanju o členu II. glede pokopa nc-
mine in nadaljuje nehote s kratkim naglasom svoje matere:
: Splošno je hiša izborna. Kaj pa manjka?, Biti vljuden, snažen, postrežljiv, pogumen, varčen, pameten, ponižen, popustljiv, skromen, vesel, miren, pozoren, ne radoveden, ne glasen, nc izbirčen, nič zahtevati, ničesar se dotakniti, nc gledati, ne vstopiti, ne vzeti, nc upati si, ne govoriti, ne smejati sc.
Odhajam. Ti pa sedi na stopnjico pri yhodu.
Ker rac odslavljajo, ne ves, kaj bom Storil? Napraviti hočem, kakor tisti gospod, o katerem je mama na glas čilala iz časopisa: šel bom k prehodu čez železttico, sledil tiru ekspresa in se nanj vsedel... in usoda se izpolni.
Ti ne veš, kaj se to pravi: usoda se izpolni? Mama mi jc to razložila: ekspres le dvigne in odleti s teboj naprej! Odleti, dragi moj, to gre jako daleč.
Odkar me mečejo na cesto, sem mislil na lo, da bi poiskal Melijo, a nc vem njenega naslova!
Povej, morda bom čez dolgo časa prišel mimo vr«it. Velik bom: imel bom brado in star klobuk. Nihče me ne bo več spoznal. Mimo bora šel, da bom videl mamo od daleč in morda bom lačen. Takrat boš napravil kakor Melija, ali mi obljubiš? Rekel boš mami: ,Bolje jc, da ga spodim,
kaiti ti Dotepuhi devaia kamenčke v Uliti*
čavnico.' Prišel boš — in na skrivaj mi boš dal kos kruha skozi ograjo,
Sedaj boš imel kapo; moja visi pri vhodu. Nikar jc pa ne imej na glavi, če kdo vstopi.«
• » •
Ura jc sest, Gospa Mirvallon se j3 vrnila:
»Kaj pa li, dečko?, Kaj delaš tu na stopnjici? Čas je, da sc vrneš domov. Ti si prinesel skalijo? Dobro, tu imaš dva solda; z Bogom.«
Tri četrt na sedem- Gospod in gospa Mirvallon sedita v obednici pred obloženo mizo Večerjati še nista začela.
Gospod Mirvallon; »Da, bil je tu okoli pete ure, Nc vem, kaj je delal, jaz sem takoj odšel... Prokleli fant! Misliš, da to nc zasluži kazni? Toda to pot pa prav pošteno! Saj še nismo dovolj strogi,.. Torej, Marija?«
Marija: ; Nikjer ga niso videli, gospod. Gotovo sc je vsedel v voz mlekarja, ki sc vozi v grad. Gallois ima žc to navado, da včasih vzame dečke seboj. Imel je žc sitnosti zaradi tega.«
Gospa Mirvallon: »Jejmo, On bo dobil samo suh kruh.«
Vrata jcdilnicc na balkon so na stežaj odprta in nudijo pogled na vrt in preccjšcu kos ceslc. Starši pogledujejo neprestano na vrata v vrtni ograji.
Gospod Mirvallon: »Kaj?«
Gospa Mirvallon: »Nič. Nekaj se mi je notri pretegnilo pri dihanju, ljudje pravijo temu, da sc srce odtrga .,. Ah, toda, kakšen vihar!.. •«
Gospod Mirvallon: »Vihar? Kaj Še, to je ekspres ob sedmi uri dvajseti minuti.«
Gospa Mirvallon: »Zares, jaz ne morem jesti. i. Glej, jaz menim, da ga ne kaznujeva.., Saj tudi midva nimava vedno prav... Če bi sedajlc prišel, bi ga morala poljubiti.«
Gospod Mirvallon: - Torej mu ničesar reči?<-
Gospa Mirvallon: -To bi ga še bolj vznemirilo. Od tegale trenutka gledam stvar čisto drugače, .. Otrok je, zahtevati bi smela od njega le, da je tu in da se mu dobro godi... Ah, noč prihaja... jaz ne morem več >.. sama moram začeti iskati.«
(Dvigne sc vsa preplašena.)
Gospod Mirvallon (ki jc tudi vstal): »Čemu bi se razburjala? Saj bova zvedela o begu. Poglej, stražnik prihaja. Saj sem vedel, da bo kakšna lumparija.«
Gospa Mirvallon: »Vse eno! Odpustila bova,,, kaj nc da?... odpustila bova, papa.«
Gospod Mirvallon (sc vrne od vboda ves bled k svoji ženi): Ah! Toda, jaz,.« čuj vendar, draga — ne razumem — po-stajenačclnik ludi prihaja ... i
znanega vojaka pod slavolokom \ priš'o do prerekanja med levico, ki je zahtevala pokop v Pa.ntheonu, ter med centrom tn desnico, ki sta temu odločno nasprotvala. Končno ie bil skupni načrt enoglasno sprt:-jet, Zbornica jc nalo prešla k določitvi dnevnega reda. Poslanec Noble-Mayre, poročevalec o zakonskem načrtu glede vzpostavitve poslaniškega mesta pri sveti sto-Iici, je zahteval, da sc posvelovanje o zakonskem načrtu sprejme v onev. red. Bar-thou, predsednik odseka za zunanje posle, se jc z njim strinjal. Zbornica se je odločila, da postavi zakonski načrt o vzpostavitvi poslaniškega mesta pri Vatikanu na čelu dnevnega reda prihodnje seje, ki se bo vršila 16. t. m.
Nemška Avstrija izganja SBovence.
Prevalje, 9, novembra. Prošt Gregor Einspieler je izgnan s Koroškega.
Socialistični glasovi pri vo« litvah predsednika v Zdru* ženih državah.
Glasom poročil iz Newyorka, jo biki pri zadnjih predsedniških volitvah oddanih 2 milijona socialističnih elasov, t. j. trikrat več nego leta 191«. Socialistični predsedniški kandidat Debbs je tačas v ječi radi vohunstva.
Pritožbe Belorusov.
LDU Varšava, 6. nov. (PNA —• Oricnt.j Zastopniki prebivalstva beloruskega okraja Lepol so pri podpredsedniku Daszyn-skem in pri ministru Debskcm protestirali proti poljsko-ruski meji, ki je bila določena pri, pogajanjih v Rigi, Ta meja ostalja onstran meje republike Poljske milijon najbolj zvestih poljskih rojakov. Odposlanstvo je izjavilo, da želi prebivalstvo njihovega okrožja, da se ta pokrajina priklopi k Poljski. Prebivalstvo nc bo prenašalo okupacije po Rusih. Minister Debslti, predsednik poljske delegacije pri mirovni konferenci, je obijubil, da bo vpošteval njihove želje takrat, ko se bo končnoveljav-no določevala meja med Poljsko in Belo Rusijo.
Pogajanja v Rigi.
LDU Varšava, o. nov. (PNA — Orient/) Ministrski svet jc določil za predsednika poljske delegacija v Rigi ministra Debskc-ga. Kot člani bodo sodelovali minister Strasburger, minister \VrobIewski in dr, Kausik,
Pohod na Vilno.
LDU Wilna, 6. nov. (PNA — Orient.) Zadnjo nedeljo so Litvanci v Kovnu pričeli ofenzivo proti armadi osrednje Litvanskc, Kovenskim Litvancem je pomagalo veliko šlevilo boljševiških vojakov, med katerimi sc je nahajalo tudi gotovo število Kitajccv in Nemcev, Litvanski armadi se jc posrečilo, da je prodrla 20 km proti Wilni, odkoder so sedaj oddaljeni samo še 35 km.
Tatarska republika.
LDU Varšava, 6, nov, (PNA — Orient.) Predsednik in odposlanik tatarskega parlamenta na Krimu, Djafer Sejdamot, ki jo dospel v Varšavo, jc izjavil sotrudniku dnevnika »Robotnik«, da je izročil predsedniku zbornice prošnjo, naj bi Poljska sprejela mandat v zvezi narodov za tatarsko republiko na Krimu. Svoje čase jo Scjdamat poslal zvezi narodov prošnjo, v. kateri prosi zvezo narodov za. protekcijo nad tatarsko republiko in naj bi se njen mandat pri zvezi narodov poveril Poljski.
Četnslovaike zadene.
Za češke nezakonske otroke na Du*
naju. Deželni upravni odbor za Češko je sklenil, da bo poslej vse na Češko pristojna nezakonske otroke na Dunaju odpravljal v najdenišnico v Pragi.
Samoumor 11 letnega dečka. Enajstletni učenec I. razreda na realki v Pragi sc jc vrgel iz III. nadstropja in obležal mrtev na tleh. Deček se je bal očetove kazni, ker so bili našli pri njem denar, o katerem ni vedel povedati, kje ga je dobil.
Češkoslovaška republika za šolstvo. Češkoslovaški drž. proračun za prihodnje leto izkazuje za šolstvo 608,344.891 kron, io jc 4.3 odstotka celokupnih državnih izdatkov.
Ostanke najstarejše praške cerkve
so pri kanalizacijskih delin izkopali ua Hvadšinu v Pragi. To je bila Marijina cerkev, ki jc bila zidana pod knezom Bori-vojem.
Izseljevanje Slovakov, Slovaki se tru-moma izseljujejo v Ameriko. Vlada je uvedla veliko akcijo, da se izseljevanje zajezi. Predvsem jc izseljevanje moških od 17- do 40. leta prepovedano oziroma dovoljeno le na omejeno dobo. Dalje se je na ministrstvu za Siovaško ustanovil poreben •zselienižk* pddekk« ki daje izselienikom
Štev. 25"?
/SLOVENEC-, dne ID. novembra 1920,
3
nasvete in jih opozarja na težave in nevarnosti, ki jih čakajo v novi domovini. Socialno skrbstvo dela iz vseh sil, da se-omeji brezposelnost, odpomore stanovanjski bedi, preskrbe invalidi, jetični itd,
Doyen diplomatičnega zbora v Pragi je papežev nuncij Mikara. Nuncij sicer ni najstarejši član med diplomati v Pragi, vendar mu pripadajo dekanski posli zato, ker jc — kakor naglašajo »Nar, Li-sty« — Češkoslovaška republika kat.liška dežela, a v katoliških deželah je od davna običaj, da stoji na čelu diplomatičnega zbora papežev nuncij.
Vojaške reforme. Te dni je češkoslovaški minister za narodno brambo povabil v Pragi bivajoče tuje časnikarje na obisk vojašnice v Časlavi, kjer vežbajo ravno sedaj novince raznih narodnosti. O razmerah v vojašnici poroča Rudolf Thomas v »Prager Tagblattu« med drugim: »Militarizem kakor nekdaj v Avstriji in vendar je masikaj boljše. Tako je v vo-jašndici velika, svetla telovadnica; na stenah pošteni, splošnočlovcški izreki; tu je igralnica z dvema lepima biljardoma in drugim; v vojašnici je vzorna knjižnica z bogatim češkim, nemškim, mažarskim in tujim knjižnim in časniškim materialom najboljše vrste. Vse izključno za moštvo! Popoldne smo prisostvovali vajam novincev: najprvo izvajajo členkovne vaje na dvorišču. Tu je izpreobrnitev od c. in kr. trapastega pripogibanja kolen in maščevanja željnega feldveblovega »gori« in »doli« cčita. Novinci izvajajo sedaj gimnastične igre — telovadni kongres v malem. To je prijetnejše za pogled, je zdravejše, nekaj duhovitejše in napravija mladim ljudem očividno veselje. — Potem je »šola«. Novinci so razvrščeni po narodnosti. V prvi sobi Nemci. Major jim predava o začetku nemške literature. Ti izobraževalni tečaji se vrše po natančno izdelanem načrtu brambnega ministrstva. Zatem bodo sledili jezikovni tečaji. V drugi sobi pripoveduje stotnik 203 Mažarom vsakovrstne zabavne stvari, katere smejoč se razumejo le novinci, v tretji sobi — dvorani — podaja neki češki pisatelj svojim soplemenjakom literaturo. Med novinci jc veliko visoko-šolcev, kajti pravica enoletništva je odpravljena. Vsak mora dovršiti enoletno izučbo, potem se sme priglasiti za skušnjo; ako to prestane, pride v tečaj za rezervne častnike oziroma za častnike. Kadetnic in maturantskih predpravic ni več.«
Politične novlce.
;-f- Nemci v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je vsega nekaj čez 1 milijon Nemcev, švabsko-nemški Kulturbund je dobil dovoljenje, da razširi svojo organizacijo po vsej državi.
+ Pri občinskih volitvah v Rimu so dobili socialisti 20.860, katoliška ljudska stranka pa 15.965 glasov. Rezultat četvero sefkcij pa še ni znan. Kako more spričo tega »Naprej« pisati, da je ljudska stranka »sramotno propadla«, ne razumemo. Do-zdaj niso katoličani v Rimu nikoli toliko glasov dosegli. Skupaj s protisocialistični-mi strankami utegnejo dobiti celo večino,
-j- Dobiček premagancev. Clement Vautel piše v »Le Journalu«: Mladi Francoz mora dve, morda celo tri leta prebiti v vojašnici, dočim more mladi Nemec — Vae vietis! — ta čas študirati, trgovati, voditi tovarne, se oženiti, ustanoviti družino. Z eno besedo — premaganec je postal svoboden kakor zrak, zmagovalec na :eči pod tornistro in sabljo ne ravno preuljuJ-nih podčastnikov. Nemčija ima neštete sinove, ki poslej ne bodo več izgubljali časa z »Desno glej! Levo glej!« Francija je napol razljudena; kljub temu krade svojemu naraščaju najdragocenejša leta. Onstrm Rena je obilo časa za priprave za najstrašnejšo vojno — vojno dela, vojno industrije, z eno besedo: trgovinsko vojno. Ta vojna, v kateri ni premirja ne miru, nas bo presenetila sredi naše vojaške igre, nas prisilila na kolena, predno se bomo prav zavedli. Zato vse naše žrtve, zato .vsa obilo prelita kri! Ironija usode zahteva, da moramo mobilizirati dvakrat sto-tisoč naših najmlajših in najmočnejših, da Nemčijo »prisilimo«, da se posveti koristo-nosnemu delu in »preprečimo«, da bi svoj čas izgubljala v vojašnici.«
Dnevne novice.
— Promoviral bo 11. t, m. na Dunajskem vseučilišču za doktorja prava g, Leo Skala, sin g. nadučitelja iz Vipave,
—■ Boj proti alkoholizmu. V ministrstvu narodnega zdravja se jc ustanovil poseben odsek za alkoholuo vprašanje iu za širjenje treznosti v naši državi. Ministrstvo namerava jv tem pogledu spojiti privatno in državno iniciativo. V ta namen je v letošnjem proračunu zagotovilo primerno vsoto za protialko-bolno propagando, razven tega pa je nabavilo večjo množino slik, plakatov, letakov iu tabel proti alkoholu. Dalje ima ua razpolago več projekcijskih aparatov z diapozitivi za predavanja o škodljivem vplivu opojnih pijač ter zbirko mulaž za protiaikoholne razstave iu iidožbe, Vsi ti pripomočki so tudi privatnim
abstinentskiui udruženjem na razpolago. Treba je torej, da stopijo protialkoholna in ab-stineniska društva z ministrstvom za narodno zdravje v kontakt iu mu v ta namen potom zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro vpošiljajo mesečna poročila o svojem delovanju ter mu predlagajo tudi svoje morebitne prošnje in predloge. Tudi bo ministrstvo poskrbelo, da se za potovanja v cilju protiaikoholne propagande zagotove brezplačne železniške karte.
—	Vransko. V »Novi Dobi« in v »Jutru« smo čitali da je odstopil načelnik okrajnega zastopa Vranskega. Pri tej priliki se mu je očitalo, da je zlorabljal okrajni zastop v strankarske svrhe. Resnici na ljubo moramo omeniti, da je bil dopisnik slabo informiran, ker bi moral vedeti, da je znano vsakemu človeku v Vranskem okraju, da svoj čas ni bilo v celem okraju človeka, ki bi bil imel toliko zmožnosti in veselja do dela v okr, zastopu kot ga je imel odstopivši načelnik g. župnik Franc Zdolšek. Ravnotako je vsakemu dobro znano, da si je pridobil imenovani gospod zlasti v gospodarskem oziru velike zasluge za cel okraj. V strankarske svrhe pa okr. zastopa ni zlorabljal in ga tudi mogel ni, ker so bile zastopane v tej korpo-raciji tudi druge stranke. Ako pa se je imenovani gospod uveljavil v svoji stranki, je bilo to njegova privatna zadeva, ki je ni treba spravljati v zvezo z okrajnim za-stopom.
—	Obratno ravnateljstvo južne železnice je ustavilo vso sprejeme poduradni-šklh pripravnikov iu ne sprejema do preklica nobenih novih prijav. Do sedaj vložene prošnje se bodo le po potrebi vpo-števale.
—	Smrtna nesreča. Dne 26. oktobra je pulila rodbina posestnika Jakoba Burnika iz Stare Oslice št. 48 na njivi repo. Ker je bilo zelo mrzlo in je bril veter, so kurili ogenj, pri katerem so se greli. K osta bila oče in mati odsotna, se je pri ognju grela 10 letna Ljudmila Burnik, kateri se je vnela obleka. Njeni sestri 17 letna Frančiška in 13 letna Marija sta skušali pogasiti gorečo obleko, kar je otežkočeval veter. Ljudmila je dobila na hrbtu močne opekline, na katerih je 27. oktobra umrla.
—	Požar. Dne 31. oktobra ob 8. dopoldne jc izbruhnil na slamnati strehi poleg slabega dimnika liiše posestnika Ivana Ulčarja na Duplici h. št. 7, občina Šmarca, požar, kateri je uničil Ulčarju razen živine, katero se je posrečilo rešiti, celo imetje: hišo, hlev, skedenj, šu-po, kozolec, svinjak, vsa živila, žito, seno, slamo, gospodarsko orodje. Ulčar je oškodovan za 120.000 kron. Ogenj je dosegel tudi sosednji vrt tovarne J. Ba-hovčevega naslednika in je povzročil tam na sadnem drevju in ograji 3000 kron škode. Gasit so prihiteli sosedje in delavci tovaren na Duplici in na Pe-rovem, toda rešiti so mogli le nekaj Ul-čarjevega pohištva in omejiti požar, da niso tudi. sosedne hiše pričele goreti. Ulčar je bil zavarovan pri »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani« za 6300 kron in pri »Providentia« za 900 kron. Ulčarja in njegovo rodbino je pahnil požar v veliko bedo, ki je tem večja, ker sta Ulčar in njegova žena že zelo stara. Med požarom so sc žalibog pojavili tudi tatovi, ki so ukradli Ulčarju 400 kron denarja in 2 srebrni žepni uri z verižicami.
—	Umrla je na Dunaju v starosti 95 let Ilenrietta Liszt, teta Franca Liszta in mati znanega profesorja kazenskega prava Liszta.
—	Samoumor vpok, sekc. načelnika,
Včeraj dopoldne so našli na Dunaju 581et-nega vpokojenega sekcijskega načelnika v bivšem ministrstvu za deželno brambo, Aleksandra Zapperta, mrtvega. Zastrupljen je bil s svetilnim plinom. Z gotovostjo se trdi, da gre tu za samoumor, ker se je kazal Zappert že dalj časa življenja truden.
—	Gospodinjski koledar Jugosloven-ske Matice. Jugoslovenska Matica je nameravala izdati za prihodnje leto gospodinjski koledar. Akoravno je imela že vse gradivo zbrano, so nastale take težkoče, da je postalo izdanje koledarja nemogoče, vsled česar je odbor sklenil za letos opustiti to misel. — Tajništvo Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
—	Vrtoglave cene časnikov v Rusiji. Dočim stanejo v sovjetski Rusiji posamezne številke listov »samo« 3 — 10 rubljev, so cene listov v ostalih ruskih pokrajinah naravnost vrtoglavo visoke. Tako stane posamezna številka sevastopoljske »Velike Rošije« 75 rubljev, mesečna naročnina znaša 1500 rubljev. Ravno toliko znaša cena »Jaltijskega Vječera« v Jalti. Posamezna številka »Kurjera Jevpatorijskega« v Jevpatoriji stane celo 100 rubljev; oglasi stanejo po 50 rubljev za nonpareille vrsto.
—	Važna gospodarska ustanova na Hrvatskem. Zagrebški uradni list »Narodne Novine« dne 4. t. m. prinašajo naredbo o ustanovitvi »Zadrugarskega Viječa« — zadružnega sveta. Ta svet bo glasom naredbe posvetovalni organ hrv. slav. deželne vlade, poverjeništva za narodno gospodarstvo v vseh vprašanjih, ki tičejo po-vzdige kmetijstva Dolom zadružništva.
Vsaka osrednja kmetijska zadružna organizacija na Hrvatskem in v Slavoniji pošlje v Z. V. po dva svoja zastopnika. Svet se bo sestajal na poziv poverjenika za narodno gospodarstvo; pobudo za sklicanje pa more dati vsaka centralna kmetska zadružna organizacija, ki je v svetu zastopana. Služba članov Z. V. je častna.
—	Došle so srečke državne razredno loterije. Dobo se pri Slovenski eskomptni banki, Šelenburgova ulica. Ker bo naval velik, zasigurajte si takoj srečko, da ne ostanete brez nje. Polovica srečk bo izžrebana. Glavni dobitek 4,000.000 kron. Natančnejša pojasnila daje drage volje gori imenovana banka.
—	Opozarjamo na oglas »Knjigarne Ilirije« v Kranju v današnji Številki.
—	Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Koziaa & Ko, zaloga Ljubljana, Breg. Znižane cene. PrJ»naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »Slovencu«,
tresla v LJubiJani.
I.	volišče: Mestni dom, Obsega Šolski okraj. Volivcev jc 1098.
II.	volišče: šentjakobska dekliška šola. Obsega St, Jakobski okraj. Tu bodo volili
r od črke A—N. Volivcev je 767.
III.	volišče: Št, Jakobska dekliška šola. Obsega Št. Jakobski okraj: Tu voliio volivci od črke O—Ž. Volivcev je 623.
IV.	volišče: Deška šola na Cojzovi ces"i. Obsega Krakovo in Trnovo, Volivcev je 1003 .
V.	volišče: Državna obrtna šola. Obsega Dvorski okraj od Cojzove in Emonske ceste do Gregorčičeve, Hilšarjeve in Vegove ulice ter Dvorskega trga. Volivcev je 1038,
VI.	volišče: Državna realka. Obsega Dvorski okraj do Aleksandrove ceste in Prešernove ulice. Volivcev je 1005.
VIL volišče: I. državna gimnazija v Toma-novi ulici. Obsega Kolizejski okraj z Dunajsko cesto. Volivcev je 924.
VIII.	volišče: Poslopje deželnega sodišča. Obsega kolodvorski okraj med Dunajsko in Rcsljevo cesto. Volivcev je 833.
IX.	volišče: D:lavno učiteljišče na Reslje-vi cesti. Obsega kolodvorski okraj med Resljevo in Ahacljevo cesto. Tu volijo volivci od črke A—L, Volivcev je 568,
X.	volišče: Deška šola na Komenskega ulici. Obsega kolodvorski okraj med Resljevo in Ahacljevo cesto. Tu voliio volivci od črke M—Ž. Volivcev je 584.
XI.	volišče: Mestna ubožnica v Japljevi ulici. Obsega Vodmatski okraj. Volivcev je 648.
XII.	volišče: Vojaško strelišče na Dolenjski cesti. Obsega Črno vas z Ilovico, Hauptmanco, Ižansko cesto, Hradec-kega vas in Kurjo vas. Volivcev je 547.
XIII.	volišče: šišenska deška šola. Obsega. Spodnjo Šiško. Tu volijo volivci od črke A—L. Volivcev je 743,
XIV.	volišče: šišenska deška šola. Obsega Spodnjo Šiško. Tu volijo volivci od črke M—Ž. Volivcev je 778.
Uubllanske
lj Umrl je v Leonišču včeraj ponoči učenec petega razreda na tretji mestni deški ljudski šoli na Vrtači, Bojan Košmerl, sin uradnika južne železnice. Zbolel je že lansko šolsko leto, tako da je moral šolo pustiti in se iti zdravit na deželo. V jeseni se je vrnil med součence, pa se mu je videlo, da je še močno slab. Zadnji čas se mu je vnela še rebrna mrena in povzročila ekssudat, za čegar posledicami je umrl. Za smrt je bil lepo pripravljen; sv. zakramente je pobožno prejel in čudovito potrpežljivo prenašal vse bolečine. Naj se zdaj veseli tam, kjer ni bolečin in ne solza. — Pogreb bo danes popoldne ob štirih iz Leonišča.
lj Sestanek zaupnikov S. L, S. za dvorski okraj bo v četrtek 11. t. ni. ob 8, uri zvečer v kleti Konzumnega društva, Kongresni trg št. 2.
lj Seja S. K. S. Z. bo danes v sredo ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Prosimo polnoštevilne udeležbe.
lj Občni zbor Slovenske matice. V nedeljo ob 10. dop. se je v magistralni dvorani vršil cbčni zbor »Slovenske Matice« ob precejšnji udeležbi. Volili so nov odbor, ki sestoji po novih pravilih iz 20 oseb, med katerimi mora biti 16 književnikov. V odbor Slovenske Matice so bili voljeni sledeči gospodje: dr. Breznik Anten, profesor; Debeljak Ante, profesor; dr. Debevc Josip, vseuč. profesor; dr. Detela Fran, vladni svetnik, Finžgar Fran, župnik, Jeraj Vida, pesnica; dr. Kraigher Alojzij, ravnatelj; dr. Lah Itan, pisatelj; Levstik Vladimir, pisatelj; dr, Lončar Dragotin, drž. poslanec, Pugelj Milan, pisatelj Pleteršnik Maks, prof v pokoju; dr. Prijatelj Ivan, vseuč. profesor, dr, Tavčar Tvan, župan, Zoreč Ivan, revident dr. železn, Župančič Oton, dramaturg; prof. Juvančič rrid., gledal. intendant; Kramar Jože. bančni pro-kurist; Tosti Ivan, ravnatelj Jadranske b.; Zorman Ivan, posestnik. V nadzorstvo so biii voljeni gospodje: Hiter Ivan, Peruzzi Ivo, Prelovec Zorko, uradniki Mestne hranilnice ljubljanske.
lj XVIII. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu se otvori v četrtek, dne 11. novembra ob 11. uri dopoldne.
lj Nogometne prvenstvene tekme 7.t,m.: Ilirija : Celje v Celju 13 :2, Sv, bodu : Jadran 2 :1, Primorje : Hermes 2 :0. Prvo mesto v ljubljanskem drugem razredu pripade Svobodi, slede Hermes, Jadran, Priii.orje, Sparta. Odločilna tekma za prvenstvo Slovenije se vrši v nedeljo, dne 14. novembra v Mariboru med Ilirijo iu Rapidom.
lj Umrli so v Ljubljani: M. Ljudmila Schlaker, uršulinka, 83 let. — Anton Ravnikar, krojač, 76 let. — Antonija Juh, gostja, 72 let. — Fran Trilar, odpuščen vojak-hiraiec, 41 let. — Miroslav Konjar, reje-nec. 2 meseca. — Uršula Cundcr, zasebnica, 57 let. — Marija Pire, žena železn. kurjača, 61 let. — Marija Lisjak, gostilničar-ka, 77 let. — Mira Krstič, žena podpolkovnika, 32 let. — Ivan Jerman, parketni delavec, 37 let.
lj Stroj je zgrabil tiskarskega stroj-nika Jakoba Bevca. Poškodba je težka.
lj Pobegli kaznjenec. Kaznjenca Anton Čamernik in Ivan Jerin sta spravljala v drvarnico stanovanja g. dvorn. svetnika Lašiča v Šiški premog. Hiša, v kateri stanuje g. dvorni svetnik Lašič, stoji tik pod hribom. Ob 3. pop. je šel Jerin na stranišče in je od tam pobegnil v bližnji gozd. Pobeglega Jerina so precej zasačili policijski stražniki na Viču in ga privedli nazaj v zapore.
Dijaški vestnik.
d Izredni občni zbor podružnico SDZ ta Ljubljano in okolico se vrši v četrtek, dne 11. novembra ob 4. uri popoldne v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: 1. Izpopolnitev odbora. 2. Slučajnosti. Prosim točne udeležbe. — Tajnik.
d Uredniški in upravni odbor »Zore —• Luči« naj se zanesljivo udeležita seje osrednjega odbora SDZ v četrtek. — Predsednik S. D. Z.
d Seja osrednjega odbora SDZ se vrši v četrtek, dne 11. novembra točno ob pol 14. uri v lokalu SDZ. Radi izredne važnosti in nujnosti pozivam tt. odbornike, da se polnošte-vilno udeleže te seje. Vsled nujnosti bi se v slučaju nesklepčnosti moral predsednik zveze poslužili poslovnika. — Predsednik SDZ.
d Glavni pripravljalni odbor za 8. december posluje vsak dan od 18. do 19. ure v lokalu SDZ. — Predsednik.
Prosveta.
pr Koncert Thierryjeve, Jeraja, Bre-zovška v »Unionu» dne 8. t. m. Prvi vtis tega koncerta, še preden se je začel, je bil ta. da se mora za vsako ceno odpraviti nevzdržno protikulturno stanje, da je najprimernejša dvorana, ki jo imamo v Ljubljani za take in podobne koncerte intimnejšega značaja, izpremenjena v — skladišče. Saj so prav ti-le koncerti skoro pomembnejši za razvoj glasbe kot oni, prirejeni z vso mogočno opremo: stoteroglave množice zbora, orkestra, solistov, blesteča odela, lavorjevi venci, trakovi, odlično občinstvo. — In vendar bodo v bodočnosti popolnoma onemogočeni zaradi nezaslišano visokih stroškov, ki so s tako prireditvijo združeni. Seveda ko bi umetnost ne bila sirota, ampak bi po zgledu verižnikov razpolagala z milijoni, bi si bila že zdavno priborila potrebne prostore, tako pa velja njena beseda toliko, kot beseda uboge gostje v zboru vaških mogotcev. —
Prireditev sama je že po sporedu pričala o resnobnem teženju . izvajajočih umetnikov.
V ospredju je pač stala gdč. Thier« rvjeva. ki je z gotovostjo nastopa, s svojim umerjenim, dramatično poživljenim petjem krog ljubiteljev svoje muze iznova potrdila v zavesti, da je izborna pevka. Njen izredno pastozni, v vseh legah izvrstno izšolani in izenačeni glas ji v vsi polnosti kar vre iz grla, tako da materijalne sestavine organa v tem glasovnem valovju kar tonejo. Silno obsežen je in nenavadno temno, dramatično pobarvan, izpreminjast na tragično. Pripomniti pa moramo, da sc nam zdi, kot da so svetli vokali, ki so bili že prej temni, od zadnjega koncerta le že bolj potemneli; preveč v kvar jasnosti in izrazitosti dikcije. Pesmi, ki jih je pela, je točno doumela, nekaj kratov je pokazala, da je silna v dramatičnem stopnjevanju, Njeni častilci so jo odlikovali z mnogimi šopki.
G. J e r a j je pač v prvi vrsti profesor z veliko tehnično dovršenostjo, jasnostjo in čistoto, tako da bi včasih človek skoro želel, da bi se kakšen del namesto s to bliščečo, ščemečo jasnostjo in čistotc podal raje nekoliko zastrto, kakor si o poldanskem žaru roko denemo nad oči, ker ne preneso prežarke svetlobe. Prav ta težnja za kar največjo točnostjo je morda provzročila, da sc nam je zlasti v prvem siavku Griegove sonate v c-molu zdel nekam hladen, oživel se je šelc v drugem in zlasti v tretjem stavku: allegro appassio-nato; appassionato, io je zanj; pred vsem pa široka, posebno strastvena Kantileva, tam mu pa gosli igrajo dramatično besedo. To sc je ookazalo tudi še kesneie v R
Str .in i,
»SLOVENEC«-, dne ID, novembra 1920.
Stev, 257.
S . n c vi Bal i d i«, kjer se v prvem den. pač mirno na siioko pripoveduje, pa se je v polnem življenju in čuvstvovanju šeie pokazal v drugem delu, ko se lagodno pripovedo. njv zai.ne dramatično stopnjevati.
Tezo večera je nosil pravzaprav operni kapelnik B r c z o v š c k, ki je z lahkoto, kot da ga nc stane nobenega, truda, st vemljal petje in gosli, se jima z veliko tenkočutnostjo podrejal, ju opiral, hkrati vs.iko najmanjšo, količkaj važno stvarco, p i :aj bi bil lc en ton, dvignil in jo pokazal, da je olajšal umevanje in izpopolnil obču*. Fo-ebno smo občudovali njegovo ritmično gotovost, ki je bila vedno in vselej pripravljena na vsako alteracijo njego-/ih umetnostnih tovarišev. Dober jc, če sam neomejeno gospoduje, pa tudi če sc podredi tujemu čuvstvovanju-
Med skladatelji so nas najbolj zani-;; ali domači: Lajovic, ki imajo danes njegove skladbe že skero pridih klasično-st.;. Nerazumljivo je, kako more kdo La-jovca napasti, kot ga jc brez vsakršnega razumevanja napade' Vidmar v »Sloven-čevem« podlistku, ko je Lajovic tako poln moči, ko njegove skladbe najbolj tenkočutne poslušalce vselej tako ogrejejo, ko je Lajovic v slovenski glasbi dozoril najdragocenejše in največjega upoštevanja vredne sadove, ko je s tako mogočnim razmahom .svojega duha potisnil slovensko glasbo tako daleč 'naprej, ko po pravici menimo, da tudi njegova pot še ni izmerjena, ampak da najsilnejša dela še v njem spe. To je zlasti obžalovati zato, ker bi se moglo zdeti, da ga umetnik, ki z odločnim korakom stopa na plan, hoče potiskati v ozadje, pa vemo, da ga z nami vred čisla nad vse. Upajmo, da je to pisanje pc teklo, če nepremišljeno, iz nerazsodnosti, če premišljeno. iz nepotrebne objestnosti in ne-ugnaue srboritosti.
R i s t o S a v i n je danes na ustni-eah vseh glasbenih krogov; v teh manjših sklsdbah pač kaže isto glasbeno teženje kot v operi: dognane in splošno pripozna-nc rezultate novejše glasbe uporabiti, jih presaditi na našo glasbeno njivo, ožariti z gorkoto našega solnca in jim vdahniti naše čuvstvovanje.
K o n j o v i č in H a t z e sta po svoji glasbi izrazita Hrvata, ki po melojičnj in-venciji in harmoničnem odevanju z velikim uspehom poizkušata narodno glasbo dvigniti iz elementarne preprostosti na zavestno umetniške višine. Zapadu podajata prvine, bistvo glasbe, ki jo oveva i", prežema dih vzhoda, pa jo hkrati osvetlju^jo žark zapada... Pesrr.i so napravile jako ljubek vtis.
Koncema še enkrat: dajte nam dvorano, zakaj tudi naš konservrtorij nujno potrebuje mnogo dobrih — rec mo — informativnih koncertov. Dr iT. K.
pr 0 knjižnična ^e preda\al v petek zve- • čer g. ra.v natelj dr. J. Mantuaui. Naglašal je v krasueL; govoru, ki je žel občno priznan,.', predvsem potrebo velike knjtfaico v Ljubljani, ki je predpogoj za resen znanstven študij. iva.o je padal izčrpen pregled razvoja knjižnic sploh, od najstarejše dobe preko gršlio-run. kili zbirii in srednjeveških samostanskih knjižnic ao današnjih dni. Če se da tele. na ku. ara kakega naroda soditi po množini nnia, ki ga porabi, lahko merimo višino njegove duševne kulture po Številu knjižnic, ki so dostopne javnosti. Švedska prvači v tem oziru; na en milijon knjig pride en milijon prebivalcev. Francija, Italija, Anglija, Nemčija in lo. -žene države se približujejo s hitrimi kora»d istemu razmerju. Pri nas pride ua eno knjigo prebivalcev, sino torej daleč, daleč /a drugimi narodi. G. predavatelj je unravičeno biča: današnje škandalozne lazim .j ua polju domačega kulturnega dela: pri ras je časa in denarja za vse mogočs si le za res kulturna podjetja ni zadosti zanimanja. Inozemstvo nas sodi po višini nate kulture in ne po številu demonstracij po 'ljubljanskih ulicah. — Društvo slušateljev filozofske fakultete je pričelo s lem velezaui-miviin predavanjem vrsto veče .ov, na kaleuh bodo govorili na.^i najodličnejši kulturni dclavci, predavanja, ki zaslužijo vso pozornost našega občinstva. Vendar pa smo v potek pogrešali večino naše inteligence, ki bi se morala zanimati vsaj kolikortoliko za taka vprašanja. Začudili smo se, da sc ludi velik c! i slušateljev filozofske fakultete, ki imajo vendar vsak dan opravili s knjižnicami, ni odzval po... Uu filozofskega podpor, društva. Vseh navzočih je bilo morda 70, med iemi razen par odličnih go: '.ov ludi zastopniki ljubljanskih knjižnic, a zelo malo akademikov, srednješolec eden. Izkupiček tega večera, ki je namenjen uabavi skript in najpotrebnejših u^nih sredstev, znaša 350kron, in to le vslecl . adodarnosti nekaterih gospodov, ki so z ozirom na namen preplačali vstopnino. Predlagal bi podpornemu društvu, da izpremeui program in priredi prihodnjič veselico v La-termanovem drevoredu, kjer stoje sicer vrtiljaki in kjer je pripravljen prostor za cirkus Kludskjr, če bi kdaj zopet prišel v Ljubljano, •v Latermanovem drevoredu pa zato, ker je ni dvorane v Ljubljani, ki bi zadostovala navalu občinstva. Celo filozofi bodo zraveu. Denarja pa bo za deset knjižnic in ne le 330 K, za katere dobi lovek dn"** '•"vef-ieniu sto pol konceplneca jiupiria.	is-s-s-J^
Za našo Karolko.
Ljubljana, 10. novembra.
" Za sinoči jc sklicalo društvo »Gospo-sv>. <$ki Zvon« shod v veliko Unionovo dvorano v znak protesta proti sleparskemu plebiscitu na Koroškem. Dvorana jc bila natlačeno polna. Govoiili so dr. Oblak, Korošci Janko Arnuš, dr, Jan. Arncjc, Brandtncr, clr, Štefančič, poverjenik dr. Ravnikar in Srb Ristič. Ostro sc jc obsodilo strankarsko iskanje krivcev tam, kjer jih ni, namesto da bi se pozitivno delalo za rešitev Koroške, ki so jo Nemci dobili s sleparijami pri plebiscitu. G. dr. Oblak je skušal najti prave krivce in jc pri tem opravičeno bičal tudi premalo aktivnost naše cclokupnc javnosti; pri lem je pa zagrešil sam, kar jc pri drugih pobijal, cla jc iskal krivce tam, kjer ^ih ni, ko jc dejal, da je iz Ljubljane prišla parola, da sc plebiscit nc r.mc razbiti. Govorik, ki sc loti takih delikatnih vprašanj, mora biti b' ljc informiran ali pa vsaj ne govori! Sijajno sta govorila kor ka župnika Janko Arnuš in dr. Arnejc. Občinstvo jc vsem govornikom burno aplavdiralo in s lem pokazalo, kako živo sc zanima za Koroško in da slovenske Koroške nikdar nc bo pripoznalo Nemški Avstriji. Resolucija, s katero sc protestira proti sleparskemu plebiscitu in poziva vrhovni svet v Parizu, da prizna slovenski del Koroške Jugoslaviji, jc bila z viharnim aplavzom soglasno sprejeta.
POGAJANJA RADI JADRANSKEGA VPRAŠANJA.
LDU Rim, 9. nov. Agenzia Štefani javlja iz S. Margnerite: Italijanski in jugoslo-venski odposlanci so obravnavali mejiio vprašanje v Julijskih Alpah. Posvetovanja se bodo jutri nadaljevala.
LDU Duiiaj, 9. .ov. (ČTU1 »Mittags-post« poroča iz Rima: Italijanski in jugoslovanski delegati so i.neli včeraj S. Marg-henti prvo sejo. Prcučavanje stvarnih vprašanj se i začelo popoldne. Italijanska delegacija je kot pogoj za otvoritev razprav zahtevala, da se sprejmejo nastojne točke: Da se razširijo italijanske meje do Snežnika, da s< proglasi Reka za neodvisno državo pod varstvom zveze narodov, da anektira Italija otok Krk in mesto Zader in da sc daio jamstva za varstvo italijanskih rca ijšin v Jugoslaviji. Razprava o teh vprašanjih s? je odstavila z dnevnega reda zato, da so razpravljali o g«*-spodarskil: problemih.
LDU S. Margkerita, 8. nov. (ČTU) — Ager.ria Štefani poroda: Obe seji današnjega dt.e še nistr. pokazali ni! rjke možnosti, da bi sedanji razgovori imeli uspeh. Sforza (e c v'ir za spravo natančno določil. Veii se, da ki ib v« iiko boljšemu diploma ličnemu položaju in kljub živahnemu pritisku velikega dela. italijanskega javnega mnenja vlacia rajša 'loče odkrit sporazum, kakor osorno rešitev. Vesnič in Trumbič se trudita posebno, da si zagotovita gospodarsko in politično podporo Italije, pri čemer pa vendar poizkušata kolikor mogoče varovati stališče v vprašanju, ozemlja.
LDU S. Marghcrita, 8. nov. (ČTU) — Agenz, Štefani poroča: Poročevalec >>Mcs-saggera« trdi ,da jc sedanji položaj v notranji n zunanji politiki Jugoslavije poseb io kompliciran. Agitacija Hrvatov in Slovcn-cev za Habsburžane hoče odtrgati dele Jugoslavije in jih spojiti v donavski konfederaciji. Ravno tako jc negotov gospodarski položaj, ker Jugoslavija do rešitve jadranskega vprašanja ne more najti nobene formule za gospodarsko izkoriščanje Jadrana. VB .gradu jc iz navedenih vzrokov nujna potreba, da pride do zaključka. — '»Corriere clclla Sera« pravi, da se mora sporazumi lritro doseči. Ako v treh dneh ne bo padla odločitev, se bo konferenca razšla.
KANDIDATI HRVATSKE LJUDSKE STRANKE.
Zagreb, 9. nov. Današnja -Narodna Politika« prinaša volivni proglas Hrvatske Ljudske Stranke in njene kandidate. Nosilci kandidatnih list. so naslednji: v mestu Zagrebu: dr. Vclimir Dcželič; v županiji ličko-krv arski: llica Slarčcvič, krnel (Stje-pan Barič, prvi kvalificirani kandidat); v županiji modruško-riečki: dv. Avgust Ju-retič (prvi kvalificiran dr. Julij Radočaj); v zagrebški županiji: dr, Josip Andrič (prvi kvalificiran dr. Janko Šimrak); v varaždinski županiji: dr. Velimir Dcželič (prvi kvalificiran: Franjo Duh); v županiji bjelovarsko - križevački: Tomo Štcfanec, kmet (prvi kvalificiran Stjepan Barič); v požeški županiji: dr, Gjuro Kuntcrič (, rvi kvalificiran dr, Janko Šimrak); v viroviti-ški županiji: Stjran Barič (prvi kvalificiran dr. Matjan Bjclič); v srcinski županiji: dr, Janko Šimrak (prvi kvalificiran dr, Jos. Andrič). *
v : PAŠIČ V ZAGREBU.
Zagreb, 9. novembra. Včeraj sc jo pripeljal v Zagreb predsednik radikalne stranke Nikola Pašič. Na kolodvoru so ga spjrejclL zastopniki tukaišnie radikalne
stranke. Danes ob 10. uri dopoldne jc ime-la v dvorani »Kola« radikalna stranka shod, na katerem sla med drugimi govorila Nikola Pašič in dr. Medakovič.
VOLIVNO GIBANJE.
Belgrad, 9. nov. Nosilec radikalno lisic v Belgradu je Nikola Pašič. Dr, Momčilo NinčiS je nosilec radikalne liste v Ba-natu.
Sarajevo, 9. nov. Nosilec .velikosrbske liste v Bosni jc general Magd&lenič.
ORGANIZACIJA BELGRAJSKIH NOVINARJEV.
LDU Belgrad, 9. nov. (ZNU) Včeraj je bila skupščina novinarskega udruženja, na katerem sc jc končno sprejel načrt programa za jugoslovansko novinarsko udru-ženje, ki sc bo predložil novinarskemu kongresu. Nato so sklenili, da sc la mčrl smatra za pravila belgrajskega? udružeuja toliko časa, dokler kongres nc določi defi-nitivnega programa. Potem jc bil izvoljen poseben odbor, ki bo skrbel za to, da se nabere čim največ prispevkov za bolniški in pokojninski fond.
TIHOTAPSTVO OB ŠTAJERSKI MEJI.
LDU Gradec, 9. nov, (DunKU) Žc dalje ča'-a r>e je v okraju emureškem pojavljala dobro organizirana tihotapska družba. Prebivalstvo je teroristično postopanje teh ljudi vznemirjalo neprenehoma. Pri prvem spopadu tc tolpe z jugoslovanskimi or.tini je bil nadzornik finančne straže Franc Veršič ubit s strelom v glavo. Ker se je tihotapska družba zopet umaknila na avstrijsko ozemlje, je štajerska deželna vlada uvedla natančne poizvedbe. Dne 29. oktobra se je izvršil nov zločin. Ta dan jc bil v Gorenjem Craureku ukraden konj in pri tej priliki so na bestialen način umorili jugoslovanskega orožnika Hermana, ki jc stražil konje. Dobil je dva strela in 17 ubcdljajev z noi.:. Drug, na pomoč hiteči j-jgoslovanski orožnik tihotapcev ni mogel rasledovati, ker so nanj streljali. Poizvedbe avstrijskega orožništva so dognale, da leti upravičen sum glede obeh zločinov na več oseb, za katere je deželna vlacia dne 6. t. m. odredila aretacijo. Ker je bilo znano, da so tihotapci oboroženi, sc jc morala aretacija izvesti previdno. Ob aretaciji brstov Adolfa in Viktorja Černčiča, ki sta bila oborožena z nabitimi samokresi, so našli orožniki ljut odpor, ki so ga mogli premagati samo z orožjem. Oba zločinca sta bila. ob tem znatno ranjena. Poleg njiju so bili zaprti tudi Peter Mai, Jožef Reischp in Jožef Schcr. Preiskave sc nadaljujejo.
KOVANI DENAR.
Belgrad, š). nov. Danes je odpotovalo j,osebna komisija na Dunaj, da prevzame prvi del kovanih novccv, ki bodo prišli v promet šc ta mesec. Takoj nato sc bodo pričeli jemati iz prometa eno-, dve- in dc-setkronski bankovci.
ŽELJE ENTENTE GLEDE AVSTRIJSKE ARMADE.
Dunaj; 9. nov. Ententni armadni odbor je dede organizacije avstrijske ljudske obrambe sklenil, da naj se popolnoma de-'militarizira in naj se organizira deloma kot pomožni organ pri elementarnih nesrečah in javnih delih, deloma pa kot pomožni organ policije pri vzdrževanju notranjega reda v državi.
AFERA Z OGRSKIMI DOKUMENTI NA DUNAJU.
Dunaj. 9. nov. Neki Suliay-Schuller je priznal, da je v ogrskem poslaništvu ukradel neke listine ter jih potvoril, tako da so služile kot agitacijsko sredstvo proti krščanskim socialcem, da se dokaže njihova zvi:za z ogrskimi monarhisli. Kot duševnega avtorja te potvorbe je navedel bivšega Ogrskega sovjetskega poslanika na Dunaju, Bohma. Sodišče preiskuje zadevo in zaslišuje zdaj Bohma.
SPOR MED RUDARJI TN DELODAJALCI NA FRANCOSKEM.
LDU Pariz, 9. nov. (Havas.) Konflikt med rudarji in delodajalci je dosegel novo točko. Odposlanci rudarjev, ki so bili povabljeni na razgovor z lastniki rudnikov, se vabilu niso odzvali,
OPCIJA NARODNIH MANJŠIN.
LDU Belgrad, 9. nov. (ZNU) V smislu odredbe saint-germainske mirovne pogodbe je izdelal minister za notranje stvari uvedbo o opciji narodnih manjšin.
IRSKE ZADEVE.
LDU London, 9. nov. (Reuter.) V Lon-donderryju jc prišlo do ponovnih uporov, Sinfajnovci so zapalili veliko trgovino s kolonijalnim blagom. Strele ie bilo čuti pozno v noč. Promet krajevnih vlakov je Ustavljen, .-. vlaki na velikih progah so omejeni.
LDU London, 9. nov. (Reuter) V Lon-dondern ju so bili včeraj zvečer veliki nemiri. Več irskih želcznic lokalnega pomena je ustavilo promet, pa tudi promet na večjih progah se bo znatno omejil. Pričakuje se ,da bodo koncem ledna vse želcz-flišks.&užbe ua irskeui ustavile obrat- >
LDU London, 9. nov. (Reuter) V spodnji zbornici je bila danes zopet burna debata o represalijah na Irskem. Lloyd George je izjavil, da pričakuje dežela gotovo, da bo vlada uničila tolpe morilcev. Zbornica je razpravljala o vladnem predlogu, ki naj pozove irski svet, da naj izdela zakonski načrt o ustanovitvi dveh zgornjih zbornic, eno za severno, ene pa za južno Irsko.
PROTI CESARJU JOŽEFU.
LDU Praga, 9. nov. (DunKU) Kakcr poročajo nemški listi iz Teplic, je politična okrajna unrava pozvala ondotni mestni svet, naj odstrani spomenik cesarja Jožefa,
IZID PLEBISCITA V AMPEZZO.
LDU Dunaj, 9. nov. (DunKU) »NeueS Wiener Tagbiat.t - poroča, da se je v okraju Aropezzo potom ljudskega glasovanja Ugotovila ljudska volja, ali naj se Ampezzo pri predstoječih volitvah priklopi Nemškj Južni Tirolski ali Trentinu. Od 484 odda-nih glasov se je glasilo 474 za Nemško Južno Tirolsko in 10 za Trentino.
PROMET NA OGRSKEM USTAVLJEN.
LDU Budunpešta, 9. nov. (MKU) Po obvestilu ravnateljstva državnih železnic se dne 10. in 11. t. m, vsled katastrofalnega pomanjkanja premoga popolnoma ustavi železniški promet. Krajevni promet se omeji na najpotrebnejše uradniške in delavske vlake. Luksusni brzovlak Dunaj—* Budimpešta bo vozil.
BORZA.
LDU Zagreb, *). nov, (ZNU) Devize: Berlin 187—189, Italija 528—534, New York 151—1531", Pariz 925—935, Praga 164.50—165, Švica 2100—2300, Dun a j 29.25 —29.50, Valute: Dolarji 149—149.50, avstrijske krone 30—33, rublji 100—102, na-poleondor 0—506, nemške marke 188—190, rumunski leji 230—240, italijanske lire 0—540, bolgarski levi 150—155, češko3lo-vnške krone 160—165.
LDU Praga, nov (ČTU) Devize: Belgrad 239, Zagreb 59.50, Dunaj 16.90, So-fija 102.25, Milan 339. Valute; Dinarji 237, avstrijske krone 16.90.
LDU Curih, 9. nov. (ČTU) Devize: Berlin 7.85, Holandija 194.40, NcwYork 661.25, London 22.0.1, Pariz 37.35, Milan 21,75. Praga 6.60, Varšava 1.70, Budimpešta 1.27J/o, Bukarešta 9.15, Dunaj 1.721/2, av, strijske žigosane krone 1.40.
LDU Dunaj, 9. nov. (ČTU) Devize: Amsterdam 12.700, Berlin 661.50, Curih 70C0, Kristijanija 5950, Kodanj 6000, Stockholm 8250. Valute: Nemške marke 656.50, rumunski leji 700, bolgarski levi 500, švicarski franki 6975, francoski franki 2750, italijanske lire 1575, angleški funti 1500, ameriški dolarji 430. carski rublji 310. V prostem, prometu: Zagreb 335—355, Budimpešta, plačila v nakazilih poštne hranilnice 95—105, plačila v žigosanih kronah 95—105, mažarske žigosane krone 95 do 106, Praga 561—589, Varšava in Kra-ko v v poljskih markah 119—139, češkoslovaške krone 5000aki 561—589, manjši bankovci 561—589, novi dinarji 1310 do 1360.
g Steinbeissove gozdne industrije v Bosni. Ker se širijo o predaji Steinbeissove gozdne industrije po raznih časopisih glasovi, da jc prodala država največje gozdno podjetje tujemu kapitalu, izjavlja mini-starslvo šuma i rudnika sledeče: Gozdno industrijsko podvzetje Dobrljin-Drvar jc delniška družba, katere kapital znaša 6 milijonov kron. Bosansko-herccgovski erar je imel pred našim ujedinjenjem od te družbe akcijo v vrednosti 5,600.000 kron, a za 400.000 kron dcinic ima industrijalec Oskar Korncr, češkoslovaški podanik. To podjetje ima dve strojarrii, eno v Dobrljinu, a drugo v Drvaru, nadalje ima svojo industrijsko železnico od Prijedora preko Sr-ncficc do Knina in od Srnetice do Mlinista a razen tega tudi gozdne železnice za eks-ploaiacijo gozdov. Fodjctje ima okoli 50% delnic celulozne tovarne v Drvaru in 25%. delnic Melilershein.cr-jevega podjetja, katerih skupni kapital znaša 750.000 kron. Podjetje jc v vojni dobi zelo nazadovalo, ker je slabo delalo, in ker jc moralo prevažati vojaške transporte in vojne potrebščine za časa avstro-ogrske vlade v Bosni in za časa našega ujedinjenja, ker je ta železnica edina zveza med Hrvatsko in Dalmacijo. Po prevratu in ujedinjenju je začelo podjetje spet intenzivneje delati, a manjkalo je obrtnega kapitala in to vsled tega, ker se njena največja strojarna nahaja v Drvaru na meji onega dela Dalmacije, ki je zaseden po Italijanih in odkoder je eksport njenih produktov navezan na Jadransko morje, in ker je bilo podjetje ovirano v prodaji in v izvozu svojih produktov, sc je pomanjkanje obrtnega kapitala vsak mc-scc povečalo, tako da je dolg podjetja bil blizu 50,000.000 kron, a neprodanega blaga ima podjetje za 25,000.000 kron. Ker je lo podjetje zelo dobra podlaga za nadaljnje razvijanje gozdne industrije,* je vlada pc večmesečnem proučavanju tega vprašanja in na ponudbo. Hrvatske. Lskoniptne ban-
Stav. 257.
SLOVENEC^ 2na 10. novembra* 1920,
Sfrar> 5.
ke v imenu bančnega sindikata na naši zemlji in delničarja Oskarja Homerja odločila, da sc ustanovi novo delniško društvo pod že navedenim imenom s kapitalom 300,000.000 kron, od katerih se ima takoj plačati 185,000.000 kron. Novo društvo mora takoj postaviti tovarno za papir in sicer tovarno za časnikarski in pisarniški papir, potem tovarno za izdelovanje vrat iu oken za zgradbo porušenih in poškodovanih krajev naše domovine, tovarno uži-galic, tovarno za premične lesene hiše in eventualno tovarno za vagone. V tem podjetju ima država 51% vseli delnic, naši kapitalisti 22% in ostanek 27% ima Komer. V upravnem odboru ima država 5, privatni kapital 8 članov, a v nadzornem odboru država 3, a privatni kapital 2 člana.
Privatni kapital garantira državi za njene akcijc za prva tri leta 10% dividen-do. Za posekanje gozda jc določeua 12% taksa od prodajne cene od dobljenega rna-terijala. To so glavni pogoji dogovora, sklenjenega med državo in imenovanim kapitalom.
Seja ljubljanskega oij"SR-skega sveta.
Ljubljaua, P. uoveuibra 1020.
Sejo je vodil podžupan dr. Triller, Id jc imenoval overovateljeuia zapisniku obe. svetovalca Kojiuo in škulja.
Niiznuuilu predsedstva.
Podžupan se je spominjal smrli rajnega mpglnega uradnika Miha Vevov&ka m prebral brzojavko, katero je odposlalo mesto Zagreb ob-t-iiif-kemu svetu povodom koroške nesreče.
\ujna predlaga.
Dr. Triller ji- nato poročal, da fo bo obdržala uiitainska črta kot mostna trošarina. Pod predsedstvom najstarejšega občinskega svetovalca Vončina je »prejel občinski svet soglasno sledeča nujna predloga, katera je predlagal podžupan dr. Triller.
Regulacija službenih dohodkov uiituiuskega zakupa.
Občinski svet uvideva neodložljivo*t primerne regulacije, službenih dohodkov užitninekega osebja ter naroča mestnemu magistratu, da že v prihodnji seji predloži polom direktorija užitnin-skega zakupa tozadeven primeren predlog.
Davek od prirastka vrednosti nepremičnin.
1. Občinski svet ljubljanski najodločneje ugovarja nameravanemu ukinjanju davka od prirastka vrednosti nepremičnin ter zahteva, da so ta davek komuiializira in kot tak ohrani v polnem obsegu. Davek od prirastka vrednosti nepremičnin je eden najmodernejših iu socialno najbolj upravičenih; postal je pa (»osebnega pomena ravno v današnji dobi živahnega prometa z nepremicui-nami. Zamišljen jc bil že od vsega početka kot eminentno komunalna davščina iu le v bivši Vojvodini Kranjski si je bivši deželni odbor'prilastil polovico tc davščine, dočim je le polovico prepustil občinam. V drugih provincijah bivše Avstrije jo pripadalo občinam 80% te davščine, tako da so si dežele pridržale le nekako na ime režije '20%. Isto razmerje na,i bi se ustanovilo tudi sedaj, ko je država prevzela dohodke bivših provinci), za celo Slovenijo. Urad naj bi ostal dosedanji, imel naj bi pa odkazovali 80 % brutlo-dohodkov te davščine občinam. Zlasti za mestno občino ljubljansko iu tudi za druge večje mestno občine v • Sloveniji pomenja dohodek iz te davščine že sedaj materijalno pomoč, kateri se mestna občina : absolutno Se more odreči. Dvoma pa ni, da se i bodo dohodki iz te davščine, čim se prične Se v večii meri grajenje novih stavb, i/datno pomnožili.
'-'. Ta sklep je telegrafičnim potom sporočiti centralni vladi, obenem pa tudi pismenim potom delegaciji ministrstva tiuanc v Ljubljani s prošnjo, da zadevo priporočilno predloži na pristojnem centralnem mestu.
Odgovori na interpelacije.
Z ozirom na inlerpelacijo obč. svetovalca Lo-žarja o prevažanju premoga k vodovodu, je odgovoril magistrat, da je prevažanje s konji ceneje, kakor De bi se zgradil industrijski tir. V toliko jo pa magistrat lo odnehal, da : pripravlja: avtomobile za prevažanja premoga.
Finančna delegacija in električna luč.
G. podžupan dr. Triller je poročal: -Gospod finančni delegat je sprevidel, da nc izhaja več z uradnimi urami od 8—14. Zato je. uvedel uradne ure tudi popoldne. Med uradniki je nastala zato uevolja, ker ,ie imel marsikdo popoldne postranski zaslužek. Uradniki so prišli na nesrečno misel, naj mestna občina odpove električni tok. Prišel sem do zaključka, da magistrat ni kompetenten so vtikati v notranje poslovanje kakega drugega, posebno pa držav, urada. Sicer bi pa tudi nič drugega ne profitiraii, če bi odrekli električni tok, kakor da bi uvedli petrolejne svetiljke. Izključeno je tudi, da bi odrekli tako važnemu državnemu uradu električno luč, kakor je delegacija financ. Le vztrajni pomoči g. delegata Šavnika in referenta g. Kostanjevca se moramo zahvaliti, da smo
dobili za nas ugodne davke. (Medklic.: Ki jih bomo morali mi plačevati!) Izrekam za to zahvalo gospodoma delegatu fcav niku in g. referentu Kostanjevem Obč. svetnik Ložar je nato vzkliknil: A a^, gospod podžupan, nc bo na finančni delegaciji ilibče volil, ker ste jim ure odbili!
Z« mestno roveic so doslu sledeča darilu:
1. Ivan Mankoč in seslra v počaščenjo spomina umrle soprogo 1000 kron.
Anton Mihaliček, povodom sprejema v občinsko zvezo 500 kron.
3.	Fran Adamič, tovarnar in posestnik, povodom sprejemu v občinsko zvezo 300 kron.
4.	Anton Kristan, povodom svoje poroke 100 kron.
5.	Josip liočevar 200 kron.
0. Josip Zidar, trgovec 1715.40 kron.
7.	Marija Uršula Kokolj, povodom sprejema v občinsko zvezo 100 kron.
8.	Fran Kavčič, mag. oficijal, mesto venca Verovšku 50 kron.
9.	Frančiška Bizeljak 50 kron.
Sprejem v občiusko zvezo.
Občinski svet je nato odobril poročilo rne:-l-uega magistrat«, kateri je stavi) predlog, naj se podeli domovinska zveza v Ljubljani 40 prosilcem, ki . o zadostili postavnim zahtevkom, 0 naj se jih odkloni, ker niso zad,-stili postavnim zahtevkom. Proti taksi (300 kron naj so zagotovi sprejem v občinsko zvezo .fosipint .-kušek. Antonu Koprivcu, Ljudmili Vrtovfekovi, Frauji Pilbachovi, majorju Puteanvju, Leopoldu Spreilzerju, Fraucu Einhauerju, Avgustu Jeršeku, Rusinu Vaju Demu, rudniškemu podjetniku Josipu Hof/manuu, Ljudmili Bernardovi, Romaiiu dc Gozdava Golcbiovv-ski iu Francu Maroltu.
V volil ue komisije so bib' odposlani na predlog obč. svetovalca Pii-stosiemSka sledeči: I. volišče Planiušek, namestnik Zupančič. II. volišče Mali, namestnik Šerjak, 111. volišče. Kavčič, Ložai. IV. volišče Lilleg, namestnika kakor tudi imena izvoljencev v volivno komisijo V. okraja no moremo beležili., ker je poročevalec tako tiho poročal, da ga ni bilo mogoče slišati.) VI. volišče Frnucheiti, namestnik Toka n, VIL volišče Knez, namestnik Rojina, VIII. volišče Pusloslemšek, namestnik dr. Adlešič, IX. volišče Lončar, namestnik Bole, X. volišče Dimnik, namestnik Jeglič, XI. volišče Praprotuik, Marinko, XII. volišče Likozar, namestnik Vončiiiu, XIII. volišče Jaklič, Kovač, XIV. volišče Petri č, Mihevc.
V odbor meščauske imovine jc bil odposlan mesto rajnega Beliča obč. svetnik Franchetli.
Nato se se vršile za javnost manj važne zadeve o poročilih finančnega odseka.
Gospod Koemur jc nato stavil več interpelacij in je nato, da podraži g. obč. svetov olca Don-čarja, razložil pred sebe na pult veliko žomolj, ki-ielcev iu drugih pekovski li izdelkov od ljubi jau-.-kili iu celjskih pekov in navedel ljubljanske iu celjske cene kruhu ter končno pohvalil peka g. Trčka na Bregu, rekoč: če tudi ni naše gore (socialni demokrat) list, je le cel čas vojske pekel dober kruh.
Javili seji jc sledilu tajna.
Sodišče in policija.
s V obrambo dobrega imena. Gosp. Karel Šmuc, ki jc bil osumljen, da jc ukradel blagajniku Češke industrijalne banke 4000 dinarjev, jc bil izpuščen iz zapora, ker jc državno pravdništvo ugotovilo, da je popolnoma nedolžen. G. Šmuc ni bil porlir, ampak je uradnik angleške banke Thonias Coos in Sohn ter je kol tak dajal trgovccm reelne informacije glede valute.
s Streljanje s samkresi. Trije gospodje so se le dni sprehajali pod Golovcem; ko so se vračali iz Rudnika, so blizu Jebači-novc gostilne streljali s samokresom in privabili g, okoliškega nadzornika Sitarja, ki je gospode ljubeznjivo povabil na stražnico in jim odvzel revolver in 10 patron, ker niso imeli orožnega lista.
s Neumestna šala. Norbert Z. jc pri-nesel prodajalki v glavni trafiki Štefaniji Buhta zavoj tobaka nazaj rekoč, da ga je poslal neki gospod češ, da mu je zdravnik prepovedal kaditi in da zato pošilja tobak nazaj. Buhtovi se je pa zdel zavoj sumljiv, vsled česar ga jc pretrgala in iz njega sc ni vsul tobak, marveč drobno zrezani papir. Izvedlo se je nato obsežno poizvedovanje; gospod, ki jc poslal Norberta, jc rekel, da mu je šlo le za šalo, ker je nameraval Norberta potegniti. Čc jc šlo za šalo ali za goljufijo, bo presodilo sodišče.
s Tatvina rib. lludoll P____ jc ujel v
Ljubljanici B ščuke. Videl ga jc ribarski čuvaj Blaž Knez, ki ga je izročil orožniku, kateri je Rudolfa P.... aretiral in izročil sodišču.
s Tatvina na Klancu. Mlinarici Mariji Jenko na Klancu št. 22 jc bilo ukradeno obleke in perila v vrednosti 420 kron.
s Izsledena tatvina. Dne 18. septembra je biio ukradeno posestniku in rudarju Martinu Seštajnu 890 kron. Orožniki so vso reč zasledovali in ugotovili, da jc Se-
štajna okradcl neki desetletni fantič, ki jc tatvino priznafin povedal, da je imel denar v drvarnici pod zabojem skrit, De-uar, od katerega jc manjkalo 70 kron, sc jc vrnil lastniku.
s Sestričuo prevalila jc Ivana Zdravje w 500 K. Sc strična Marija Gregorka, ki služi pri sekčnem načelniku Trebudižecu v Belgradu, ji je poslala denar z naročilom, naj ji kupi čevlje; Zdravje, ki jc bila žc enkrat obsojena na 6 tednov zapora, jc pa denar porabila zase. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo zato Ivano Zdravje na 11 tednov s postom in s trdim ležiščem na mesec.
s Ukraden plug. Z njive na Mošanj-Jcem polju jc bil ukraden plug in s pluž-niraa kolccma.
s Vlom v Narodnem domu. Po policijski tri se jc vtihotapil neki tal v ljubljanski Narodni dom, kjer jc čakal, da so uslužbenci zapustili restavracijo, nato je vlomil pri stranskih vratih v restavracijo in odnesel 34 železnih žlic in 34 vilic, vrednih 1700 kron, 5 srebrnih >alpaka « nočev in 5 vilic vrednih 1000 kron, srebrno 45 cm dolgo ovrat.no vcrižico, izdelano v obliki keglja, ki jc lastnina kegljaškega kluba in je vredna 3000 kron, namizni prt vreden 250 kron. Po izvedcui tatvini jc tat odprl v stranišču okno, skočil na vrl in pobegnil. Na sklepih verižice kegljaškega kluba so gravirana imena vseh članov kegljaškega kluba.
s Ukradene kokoši v Zabrezniku. Pocestnica Apoloniji Frelihova v Zabrezniku št. 15 pri Žirih jc prenočila v hlevu dva tujca, ki sla na to, ko je Frelihova odšla, hotela odnesti mlade prešičke, kar se jima pa ni posrečilo. Nato sta pa ukradla 6 kokoši, vrednih 300 kron.
s O priliki kovinarske veselice v ho-tclu Bellevue so bili gostilničarju Rudolfu Benedičiču ukradeni 4 namizni prti vredni 800 kron.
s Ukradene kokoši. Na Poljski cesti v Ljubljani je bilo vlomljeno v drvarnico g. Ivana Straha in jc tat odnesel 4 kokoši.
s Energični Barjao. Hišnemu posestniku Jakobu Jarcu na Ižanski ccsti št. 34 sta Martin Škraba in Potinjarjcv Janez s travnika poleg iškega mostu ukradla star, pleten koš vreden 50 K. Ko jc Jarc opazil tatvino, si jc izposodil pri Vidmarju kolo in jc tatovo dohitel, ustavila in jima odvzel koš, dognal, kdo da sta in ju naznanil gosp. okoliškebmu nadzorniku Jerneju Paplcrju.
s Obsojeni tat, Viktor Smolnikar iz Loke pri Kamniku jc ukradel 23. januarja J 920 iz vojaške prevozne delavnico v Šiški 26 dežnih plaht; Ivanu Šlefaniču pa moško obleko vredno 800 kron. Deželno sodišče v Ljubljani jc obsodilo Smoluikarja na 6 mesecev težke ječe dopolnjene s postom in trdim ležiščem mesečno.
s Svoji gospodinji je ukradla Marija Pregelj, ki jc služila pri Veri Vidic, prte, brisalke, namizno in kuhinjsko posodo v vrednosti 261 kron. Deželno sodišče v Ljubljani jc Pregljevo obsodilo na 14 dni težke ječe dopolnjene s postom in s trdim ležiščem.
s Napad na cesti. Ob 11. ponoči je šel poduradnik rudniške družbe v Trojanah Matevž Ilnikar po cesti skozi Toplice domov. Na cesti v Toplicah je bilo več fantov. od katerih sta šla dva za njim in ga začela prositi, naj jima da tobaka, toda ustreči jima ni mogel, ker ga ni imel. Eden od fantov ga je na to zgrabil za vrat in vrgel na tla in jc ob Icj priliki izgubil klobuk in dva žepna robca.
s Tatvina v Ovsišah. Kočarju M a lev-žu Vidicu v Ovsišah pri Podnartu št. 6. je bilo iz omare nahajajoče sc v spalnici ukradeno 1200 kron denarja, hranilna knjižica vredna 600 kron, pol kilograma sladkorja. 7 jajc in 1 kg kozjega mesa.
s Sumljiva brata. Detektiv Rebec jc v nekem ljubljanskem prenočišču aretiral brata Alojzija in Ludvika Mcserka, ker sfa imela pri sebi 3 kose odrezanega gonilnega jermena, ki jc bil najbrže ukraden. Policija je brata, katera nista mogla dokazati, da se pošteno preživljata, izročila sodišču. Lojze jc pripovedoval, da jc prišel pred 8 dnevi iz zapora v Novem mestu,
Ludovik pa, da je prišel iskat delo v Ljubljano, Ludovik jc prav dobro znan s listo slavno družbo, ki sc zbira ob gotovih urah na Vodnikovem trgu pod kostanji.
s Beg kaznjenke. Med snaženjfem ju-stične palače jc pobegnila skozi okno kaznjenka Marija Lenarčič.
s Javno nasilstvo v Cirkušah. Neznani poredneži so vrgli proti polnoči skozi okno spalnice Antona Hribarja v Cirkušah st. 5. pri Tuhinju 2 kamna in so pobili 6 šip. Pri drugem oknu so razbili tudi enu šipo. V sobi je spala I5letua Frančiška Hribar, katero jc prebudilo rožljanje pobitih šip. Na njeno zglavje je padel pol pi, lograma težak kamen.
s Delo železniške straže. Železniški stražnik Anton Gorjup je zasačil Rudolfu Berglcsa, ko je ukradel na rampi ljubljanskega gla vnega kolodvora tram vreden 150 kron. Žel. čuvaj Josip Pavčič jc videl
Simona I.....ko je ukradel iz voza štev.
167,690 vrečo moke.
s Tatvino soli v Zalogu, Na premikal-nem kolodvoru v Zalogu je bilo ukradenih 8 vreč soli.
s Prijeti tat usnja. Maksu Severju jo. bilo izrezano iz voza z dveh sedežev rjavo usnje vredno 2000 kron. Detektiv pol. ravnateljstva Ivan LoviSček jc ugotovil, da je neki Lojze prodajal usnje, izvedel je za njegov natančen popis in kje ga je mogoče dobiti in je naročil stražniku Protovšku, naj ga aretira. Gospod Trotovšck jc res Lojzeta ustavil na Dolenjski ccsti in aretiral. Ko 'e šel ž njim na policijsko ravnateljstvo, mu je pa Lojze-pri dolenjskem mostu ušel in stekel proli Golovcu, toda gospod Tro-tovšek je zabranil beg. Na policijskem rav. nateljstvu so ugotovili, da je aretovancc Lojze DLmic, ki je žc zaradi tatvine presedel 4 inescce v ječi. Priznal jc, da jc res usnje prodajal, katero naj bi mu bil dal neki tovariš in da jc imel usnje med hlodi v Prulah skrito.
s V Toplicah pri Zagorju je neki približno 45 do 50 let star invalid srod-nje velikosti, rjavih brk s pohabljeno levo roko v zapestnici, oblečen v sivo avstrijsko vojaško obleko ter nosi vedno kljukasto palico, ukradel iz odprto spalno sobe Alojziju Hazboršeku par čižmov, ki so vredni 500 kron.
Našla sc jc uiaujša. vsota denarja ni poštnem uradu v nekdanji Mahrovi hiši. Izgubilelj ga dobi pri uradnem slugi pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ.
Jugoslovanski skladni koledat
za leto 1921 je ravnokar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena o0 kron. — Trgovci dobe popust.
Žepni koledarček za leto 1921 je tudi izšel istotam v prikupljivi in pri-ločni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popust.
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Feilcrjcvcga pravega Elza fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvoj-natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K, Državna trošarina posebej. Fellerjev Elza nicntolni črlnik en komad 12 K.
Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih FellerjeVih Elza-krogljic! To so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika ste-klenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. F e 11 e r , S ' u -bica donja, E 1 s a trg št. 134, H t -v a t s k a.	c,
Mcteorologično poročilo.
Ljubljena 306 xu n. m. viš.					
Cas opazovan ia	Uaro-njutoi V lil ID	Tormo-tn«tor v C	1'mbruui iliieroncn v C	Netio, vetru v-	tJa<i.iTiuo v mm
a 11. 21 h	74U-4	oŠ	0-8	mogla	
9./11. 7 h	726-2	42	1	obl.	—
U./ll. 11 h	746-5	0	0-9 .	jasno IV	
Sprejmeta ^g ^jjjjj-potuje
dobri plači in hrani. Vpraša se v restavraciji pri „Stoauu.
Cblariitfn obokano, in delavnica za
JHIUUlabG, klučavničarje, kleparje, mizarje, mesarje, čevljarje itd., na prometnem kraju tik ceste v Spod. Šiški, ločena od hiše, sama za-se, se da takoj v najem. Naslov pod »Delavnica 4560. < pove uprava Usta.
TJirr fleKoracliska slikarje t
vrSltev večjega gledališkega odra na deželi blizu Ljubljane. Delovna doba .5-6 mesecev. Plač« po d govoru. Naslov se izve pri upravi pod St. 4563.
pSna doeb?r Kravi - m ekarici L
breio, druga po te letu. Poizvc sc v Ljubljani Poljanska c. , 5.
Jfflf ja - kupe (broom) skoraj popolno-IIUulJU ma nov. Konjska Drsna oprema j nikelnastim okovjem, iu konjska prsna oprema z medenini, okovjem po lolnomn nnvn se po ni.-ki < eni proda, H. StiSaik, zele/nino I iuft,<'i»>%	/iS.^
»Slovenca •
(Tischherd) že rabljen, se kupi. Ponudbe pod L. B. na upravo 1522
Proda se eno- hjfa v Dolenji vasi št.
nadstropna uluil 44. p. Selca z vrtom. Izve se več pri Mariji Benedlk v Kranju Cerkvena ul. 20.	'4550
ohranjena opravo
zo špecerijsko
liiitntlinn seradi opustitve trgovine proda. ligUVIIIU pojasnila daje Andrej Slokar, Domžale. Oprava se nahaja istotam.
eden nov, eden rabljen, na-naprodaj Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4, vprašati v gostilni.
l/aphif|nn svetilke, uamlzue, visečo in ItDI UlUlIu za kolesarje, karbid in go-rivce priporoča Ign, V o k, LJubljana
Sodna ulica St. 7.
m.IanV««. OOVfl dVOMSA,
plašči, fji/aj|ji rlnnij In vsakovrstni zračn<ce, i)lfUIl!< OllUjtdeii, karbidne svet., Rorilei itd. Sprejemajo so v popravo kolnsn In šivalni stroji pri Ha. tieltt« Mubllann, Stari lr0 št, as.
Gotov jc
zakon o taksama
objašnjera njegovim pravilnikom, dopu-lijen propisima drugih zakona i protuma-Cen odiukama Državnog Saveta, Ka-sacionog Suda, Poreskc Uprave i Generalne Direkcije Posrednih Porcza sa objašnjenjima Poreskc Uprave i Generalne Di-rckcljc Posrednih Poreza
od B. ROBlČEIifl, načelnika Generalne Direkcijo Posrednih Poreza Alinislarstva Fmnnslja
Drugo popravljeno i dopuujeno izdanjc
Prctplatiiicima i svinia zaiuteresova-nima saopštava sc, da |e evo jadlno najpotpunija i najtalnije izdaje i da sil sva druga izdanja netaCna jer sadrže ukimite 1 izincnjeue propise, a naročlto one za nove pokrajine.
Izdavačka knjižarnica
CKCE KOM ■ BEOGRAD
&nez Mlhijlova ul. i.
Žagarski mojster
z večjo prakso v sličiicm nameščanju, izurjen v izdelavi vseh vTst žagarskih proizvodov iz jeloviue iu bukovine se išče po možnosti za takošnji nastop za veliko žago. Ponudbe s prepisi spričeval, označbo dosedanje :ga službovanja, rodoinskih razmer in zahtevo plače naj se pošljejo na lugoslaveusko šumsko industrijo d. d. Zagreb, Strossmagerva ul, 6.
fflsja
v Beljaku (Villach). Nemška ftvstr., dvonadstropna, nova, moderno zidana, 600 klafter vrta, se zamenja z liiSo, gostilno ali trgovino, tudi z drugo enako'uredno v Maribora, Celju ali Ljubljani, ali tudi r lepšim posestvom s trgovino ali gostilno v kakem drugem prometnem kraju Slovenije. Tudi se za primerno ceno proda.
Ponudbe: Hochmflller, Bled.
Javna dražba.
Prodajalo sc bo 12. novembru 1920 od 9. ure uaprej v Ljubljani na CelovJki cesti (pivovarna Union) st. 153 razno pohištvo, preproge, civilna in vojaška obleka, razno perilo In častniška oprema, čevlji, razna posoda, leseni, pleteni in usnjali potni kovčegi, sedlu s konjsko opremo, tricdrl etc. iu en voziček (koleselj).
Oglasi v »Slovencu4 imajo velik vspeh.
Proda se takoj lepa
pritlična hiša
z novim gospodarskim poslopjem in lopim vrtom zravou. Pripravna tudi •/.a obrt. Kupec biSo dobi takojšnjo stanovanje Naslov povp nnon^ni avod Drago Beseljok, LjuM]r>n». Cankarja
uelTržIc i\
Več kolporterjev za razprodajo »Slovenca« in »Večernega lista« po Ljubljani za dobra mesta se sprejme. Vpraša se pri kolportažnem oddelku, Poljanski nasip št.2, levo.

OOQDQQODQDODQDODDDQDQDQDOODOOQDDODDQQODUD,QUnOI]DUDDDQ
UD DD
DO DD DD DD DD DD DO DD DD DD DD DO DG HD C'J DD
ima v zalogi vse šolske in pisarniške potrebščine, posebno priporoča:
skladni koledar za leto 1921 z velikimi številkami za pisarne, gostilne in druge javne lokale;
trgovske knjige v raznih oblikah in izvršitvah; papir, kuverte, rcoteze, cigaretne papirčke, slike itd. na drobno in na debelo po zelo ugodnih cenah.
DU DO 00
00
m
(D
cn
Di
DD DO
DD
m
DO
DO
no
OD
DDDQDDDDDDDDDQDDDDCCDDDDDDD"DODDDDDDn]DDDDDuDTiOGDQSS
ffi™. Mil!



razpisuje za šolsko leto 1920/21 sledeče ustanove:
1.	tir. Franja Kapoca za visokošolce clevct most po ISOO K,
2.	lastne iu sicer po eno mesto za Vinarsko in sadjarsko ioio v Mariboru po 700 K. za Kmetijsko šolo v Sv. Jurju ob juzui železnici po 400 K ia za Državno obriuo šolo v Ljubljani po (iOO I\.
Pravico do ustanov pod 1. imajo dijaki slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanjskega okraja, pri drugih pa se bo oziralo na prosilcc. iz mariborskega okraja.
Prošnje, opremljene z domovnico, zadnjim šolskim spričevalom in žnim listom, se naj vložc do 24 t. m. v posojilnični pisarni v Narodnem
RaoisafeMsžiSB.
ubožnim domu v Mariboru,
novo in previjanje motorjev najhitreje, strokovnjaško v lastni specialni delavnici. — Vodja naše delivnice potuje po Jugoslaviji in ua željo lahko ogleda zadevne stroje in napravi proračune v državi SHS. Dopise direktno na vodjo Alfonz Toplak, sedaj v Celju, Seisberg 11, vila Wa!dfricden ali brzojavno na uas naravnost.
Dobavljamo točno s skladišča v Gradcu: Motorje za fslo-raerni ia vrlt!nl Jok, diname, vsake napetost!, vsake moči. Vsakovrstni električni Inštafaciisfei mslcnjul.
ELEKTRe-MOTOREN GESSLLSCH. m. fe. H. Sackstrasse Hr. S3, i. St. Stsim Kfie^ssckSossbergsieig.
Teleph. Nr. 497.	Brzojavi: „EI.EKTROSMUTNY GRAZ".
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les, ter drva za kurivo. Ponudbe z navedoo cen franko vagon Ljubljana. Prodajani na debelo in na drobno.
Fran Šuštar lesna trgovina Ljubljana Dolenjska cesta 12.
InscrSra^e v SJovencu!
v klipili (storžili) krasno blago, nadalje koruzo za kruto, oves, pšenico, pše-nično, ržeuo in koruzno moko, zdrob, kavo i. t. d. i. t. d. ima na zalogi tvrdka
Jos. Zidar,
Ljubljana, Dunajska cesta 31.
v bližini mesta pripravna za vinsko trgovino ali kako drugo obrt se ceno proda. Vprašati jc pod „His;a" 1513 na uprav. »Slovenca"
kupuje tvrdka z deželnimi m gozdnimi pridelki
Ki«®t & Komss*, LiM&Siana,

D MP W
in
! n
Kranjska hranilnica
prejela je o priliki praznovanja stoletnice svojega ob« stanka premnogo čestitk, zato se tem potom vsem gra-tulantom najtopleje zahvaljuje.
Predsedništvo Kranjske hranilnice. Dragolln Hribar s. r„ t. č. jircdacdnik.
krema z a obutev
čisti, lika in
konservira
PHOIZVHJH:
6& Ivornica kemlč.ilh izdelkov d. d.
usnje.
ILICfl
fc^ittfrUP 213.
Brzojavi: „CEMIfl".
Pri večjem premorjokopu se spreime '.vi	Mi
kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah
i pran
Anton Šinkovec
Grosuplje.
z večletno prakso, po možnosti vežšč v risanju načrtov ter napravi računov in obračunov. Tozadevne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, osebnih podatkov in zahtevo plače naj se vpošJjejo na upravništvo lista pod „Zidarski polir 4556".
Priporoča se tvrdka
los. Peteline, Ljubljana
Sv. Peira nasSp 7.
Tovarniška zaloga
C1
58 S
v vseh opremah za do-SfcSS	niaCo rabo, za krojače,
original Cylinder Singcrjcve velike in male za čevljarje, posamezne dele z.i vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo,
mzssrimsamt
Takojšnji a dobava!
Preclprodaja pridržana!
et
n ifif
dl4
II
(domača tvrdka.)

zalce, fazane, jelene, divje rsce kupi
v vsaki množini po najvišjih cenah od oddajne postaje E. V AJDA, veletrgovina z divjačino, CAKOVEC, Medji-murje. — Naslov za brzojavke: VAJDA, ČAKOVEC. — Telefon št 4.
oanaaoaacjaaaaaoaacnaaaccsaaao
D
voltov
Motorji za istomerni tok [Gieichstrom]
1/6, 3/4, 2, 2 1/2, 4 1/2, 6 1/2 in 52 SK za 110 voltov 1 1/2, 2 1/2, 3, 14 1/2 SK za 220 voltov 20. 23 1/2 KS za 300 voltov
Motorji za vrtilni tok [Drehstrom]
1	2 1/2, 3, 3 1/2, 4 1/2. 8 1/2, 11 1/2, KS za 150/260 voltov oU perijoci 1/4, 1/3, 1,-1 1/2, 2, 2 1/2, 3, 3 1/2, 4 1/2, 5, 17 1/2, 23, 29, 43 KS za 220/380
50 perijod
2	1/2, 75 KS za 300/520 voltov, 50 perijod
Transformatorji
44.3 KVA 11000/380/220 voltov, 50 perijod 10 KVA 3000/400/230 voltov, 50 perijod 45 KVA 4900/200/115 voltov, 50 perijod 55 KVA 2000/380/220 voltov, 42 perijod 72 KVA 5050/275/100 voltov, 42 perijod 10 KVA 5000/400,231 voltov, 50 perijod
Generator za vrtilni tok [Drehstrom]
27 KVA. 400/230 voltov, 50 perijod, 1000 obratov v minuti.
Cenjene ponudbe na: „Bružba za elektr. industrijo a. d.44 preje Franc Pichler in drug, Maribor, Jurčičeva ulica 8._
&
naznanjata, da otvorita v sredo, dne 10. novembra v hiši „A\estne hranilnice" (preje Benedikt) Prešzrszoaa fclfca svojo manufakturno ^
trgovino ter se s tem obvestilom slavnemu ob- D činstvu priporočata.	p j
___ D
□cnconnrscnacnDccsaaacjnanacina I
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano detajlno trgovino z manufakturnim blagom v _	popolnoma prenovljenem lokalu. Za bliža-
jočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne parhente, fianele, cefirje, šifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike i. t. d. — Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo
se priporoča	R & E skaberne,
veletrgovina z manufakturnim blagom Ljubljana, Mestni trg 1.
ptocajaio se po jnaino snmmfj iem[).
Zaloga Sjabljana-Hteg
na debelo m dtobno. ZTnSiZ Lt